Nwley — Addrau: “NOVA DOHA” 8)1? S(. Clair A?«. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 388ft) NOVA DOBA (NEW ERA) DNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOUSKK JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. Naše geslo v lem le(u mom biti: dvaj?ft tfer><5 članov do konvencije! A* Second Clou Matter April ISth, 1*2*. at Tka Pm« Off »c« at CUratas*. O, Uador Tka Act ti Hurt M, 1IT*. — AtMftatn far-Baiba« at »yadal rate af ywtii*, DrtriiW far la S*ctioa 11*5, Act «f Octokar Srd, 1917, mitharizad March 1S1K 195». CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 4TII, 1928 — SREDA, 4. JANUARJA. 1928. VOLUME IV. LETNIK IV. ^BNE VESTI 17. CIfiVELANDA TEDENSKI PREGLED k !‘nsko ^Uvo86 4). °.lo prvo veselico v so društvo Betsy L S. K. Jednote Ho Vtland Janua delavskem Domu nn Rd. člani JSKJ v «ltetn"*l‘‘uar.ia zvečer v Slo u so vabljeni, da v obil-kv^1'11 Poselijo prvo prirejo,, tga mladega društva in Vf\etri.rnora'no >n finančno na«i mladini. \ L ^.^torih Slovenske Na-•(L 1 ^n*ce se je na večer L>bl-u S* ■ s«k vršila druga seja Jugoslovenske Ma-ViCJa 10 deloma osvojila VeUajo za podružni- organizacije v Ju- deloma jih je prikrojim razmeram pri-Hjf ovdarjalo se je, da ^ n> 1 ^ organizacija popol->4 Stra"karska, v kateri 'etiS). 'a za vse, ki čutijo iti Najvažnejše narod- obstoji Urno delo Jugosloven- YDijje i v tem, da la« *s slovenskim čtivom Si'U!5njene brate v Julijski I, in na Koroškem in dru-■lnJih Wn'j s *-em skuša obvaro-°ctrie i podružnica O*« »»rti. podružnica Jugo-%j„ tatice v Clevelandu -u; ^ članov. Dozdaj \>ljenih 9 odbornikov, k]\ ,s.e bodo izvolili na pri-0fr..)Cn* seji, katere datum Hn v Ustih. toji , * \j ^trtek zvečer je Mr. si. ul>an"a, na urednika Glasila ®2. vzhodni cesti in 1 ** Av, lin ■ ^tlleriške Domovine, V 'dr. Seliškar dal prvo V s,, so ga odpeljali v- Zupan je dobil ■ j. ’’ano na glavi, ki pa k 1 K^Varna’ Uredništvo kot l \ ]„, v _ * ■S °soje predavanje Slo-C'0 v ar°dne Čitalnice se bo lVi ksol>oto 28. januarja. ■S w° dr. P. J. Kern o o °Van.lu po Evropi, s ^ Vk r°m na Jil^oslavi- 5om J° premikajoče j enJenih krajev. sS'«vi* ,P>rn Kt |*Wnir^e -se Je z nekate‘ t ,eknc| karticami oglasil Ni *bii zadel avtomobil jsi Pod grablje cestno- Vka *re. Prenesli so ga •'ju i. se nahaja v istem uredništvo Nove 1 Jn - ^Pa ^nioriške Domovine. L^ Potf °'3 (:asi1 nesl‘e- % Ul1 iz uredništva proti dob ro poznani Mr. Sf* V J^ihaljevich. Iz Gor-je , 6lla v Julijski Kra-\ ^il tirj'^dnika po več letih \ biVatelj France Magaj-k ^isit j,. s,*°Vensko-ameriški c|a P*satelj. Piše med S .,'U(^ v domovini še ^elievanjem. 1 ^ H, j l^ilU ' naselbini povod "•XTL?®- Tak0.ic ^vii°Vensu-'1e 'J''° v cleveland- "tliK. ‘ nuooiu,',,: S. N. Doma prire- H V P‘eS- % !večer veselico na Sil- V dji^ - m zopet na novo-11 ^ - °Vens^' Delavski N Rd. je na *. slovesno prazno- 1. nco otvoritve. •K*!* l'a?i°-Se iste dneve vršile društev in se-n° zabave pri vat- MNi ^•Štv s? °8)ainse jeuna starega 'xLo-. • s°krat Louis raina, glavni pod- KONFERENCA, katero je bil preti par tedni sklical delavski tajnik Davis, z namenom, da poravna spor med premogarskimi družbami in štrajkujočimi delavci, se je izjalovila, ker se večina operatorjev iste niti udeležiti ni hotela. Delavski voditelji bodo skušali spraviti zadevo pred zvezni kongres. Kongresnik Victor Berger iz Wisconsina je že vložil predlogo, glasom katere bi se pooblastilo predsednika Coolidgea, da zaseže premogovnike in jih obratuje kot vladno imetje. Premogarski štrajk v zapad-ni Pennsylvaniji, vzhodnem delu države Ohio, v West Virginiji in Coloradu še vedno traja. Rojaki, ne hodite v te kraje za delom ! EKSTREMI ARIZONli 'S« na 2. strani NAJPOPULARNEJŠI Američan, letalski polkovnik Chas. A. Lindbergh, ki je preživel božične praznike v družbi svoje matere v glavnem mestu Mehike, se je zjutraj 28. decembra poslovil od matere in svojih mehiških prijateljev in poletel v srednje-ameriško republiko Guatemala. Malo manj kot sedem ur je rabil, pa je pristal v glavnem mestu omenjene -republike, kjer je bil sijajno sprejet. Drugo jutro ga je sprejel v av-dijenci predsednik Lazaro Chacon in potem so sledile številne svečanosti. Prebivalstvo republike je praznovalo kar dva dni. časnikarskim poročevalcem je Lindbergh dejal da je bil ganjen nad prijaznim sprejemom in da bi rad ostal v deželi vsaj dva tedna. To da mu ne bo mogoče, ker hoče obiskati glavna mesta vseh srednjeameriških republik, nakar poleti še v Havano. Lindberghova mati se je v letalu podala iz Mehike nazaj v Detroit, kjer po božičnih in novoletnih počitnicah zopet prične poučevati kemijo v tamkajšni tehnični visoki šoli. Kljub vsej slavi ne kažeta niti mati niti sin najmanjše domišljavosti, ampak sta prej ko slej pristna, pripro sta Američana. MEHIŠKI senat je sprejel predlogo predsednika Callesa za reformo oljnih zakonov, ki so bili glavna ovira za prijateljski sporazum med Zedinjenimi dr žavami in Mehiko. PRETEČENI teden se je zbralo v Clevelandu k letni konvenciji 300 odličnih znanstvenikov iz različnih delov te dežele. Vsi so člani Ameriške geološke družbe, ki čitajo davno zgodovino naše zemlje iz skalovja za milijone let nazaj. KAKOR je bilo že poročano so v Oregonu vjeli W. E. Hick-mana, ki je v Los Angelesu ugrabil in potem umoril in razkosal 12-letno Marion Parker. Morilec čaka obravnave v ječi v Los Angelesu. Poleg omenjenega zločina je Hickman priznal še vrsto drugih in izdal tudi nekaj svojih zločinskih tovarišev. Nekatere so oblasti že are tirale. POSTAVODAJA države Oklahome, ki je nameravala odstaviti governerja Johnstona, se je razšla, ker je najvišje državno sodišče proglasilo zasedanje za neustavno. Snide se leta .1929 k rednemu zasedanju in takrat najbrže ponovi svoje ob-dolžitve napram governerju. (Dalje na 2. strani) Arizona je, kot marsikatera druga država našega juga in zapada, dežela ekstremov. Raz-sežna je, ker meri skoro 114 tisoč kvadratnih milj, prebivalstva pa ima le malo nad 400 tisoč. Po velikosti je med 48 državami naše Unije na petem mestu, po številu prebivalstva pa šele na petinštiridesetem. Njena nadmorska višina znaša vse od 500 do 7,000 čevljev. Ima bogata polja pšenice, koruze, bombaža, krasne sadovnjake oranž, lemon, breskev, mandelj ev, dateljnov in druzega poltropičnega sadja, poleg obširnih pašnikov, prostranih puščav in pustih peščenih gričev. Poleg Yankeejev in drugih belih naselnikov je v državi okoli 60 tisoč Mehikancev in nad 32 tisoč Indijancev. V državi se nakoplje letno za okoli štiri milijone dolarjev zlata, za približno enako svoto srebra in za več kot 90 milijonov dolarjev bakra; bakreni rudniki spadajo med naj večje na svetu. Arizona ima velikanske “renče,” obsegajoče po stotisoč ak-rov in več, po katerih se pasejo velike črede goveje živine in ovac. Služba cowboyev je na teh razsežnih renčih še vedno potrebna. Ponekod se pečajo z rejo nojev. V nižinah, kjer je pred milijoni let pljuskalo morje, a danes se širijo suhe, peščene planjave, se nahajajo ogromni skladi soli, potaša in nitrata. Kot najboljši poljski pridelek Arizone se smatra bombaž z izredno dolgimi vlakni, katerega so vpeljali iz Egipta in s križanjem izboljšali. Soteska Grand Canyon of Colorado River, katero hodijo gledat turisti iz vseh delov sveta, je 200 milj dolga, do 12 milj široka in eno miljo globoka. Arizona je država, o kateri se le malo čita v velikih ameriških listih; še mnogo manj pa jo cenijo slovenski listi, ker tam se niso Slovenci nikdar v večjem številu naseljevali. Nekaj jih je bilo svoječasno v Bis-bee in sosednem mestecu Lowell; nekaj jih je živelo tudi v Jerome in posamezniki so raztreseni, večinoma po rudarskih naselbinah. Ta država, ki meji Jia jugu na staro Mehiko, na zapadu pa na Californijo in Nevado, ima, vsaj v južnem delu poltropično podnebje. Zime v pravem pomenu tam ne poznajo, zato pa imajo poleti prav žgočo in suho vročino. Rastlinstvo, razen puščavskega raste bujno le ob rekah. Kjer pa je mogoče napeljati za irigacijo potrebno vodo, uspevajo vsi poljski pridelki in najfinejše sadje. Arizona ima prostrane peščene puščave, po katerih razen redkega puščavskega grmičja juk, aloj in kaktusov, ne raste nič zelenega. Vzrok temu je huda poletna vročina in zelo malo moče. Le v zimskih mesecih včasi pada dež, pa še tisto ne vsako leto. Arizonskih kaktusov je mnogo vrst; nekateri se drže pri tleh, drugi zrastejo v prava drevesa. Podobni so si le v tem, da so vsi pokriti s strašno ostrimi bodicami. Mnogo je videti tudi aloj, ali tako-jvanih stoletnih rož, ki so mestoma do 10 in več čevljev visoke. V Arizoni ni treba čakati 100 let, da bi videli alojo cve-sti. Vsakdo, ki se vozi skozi te puščave poleti, vidi lahko dovolj tega cvetja. Zanimive puščavske rastline so tudi juke (yucca), ki spadajo v vrsto palm in imajo dolge suličaste (Dalje na 2. strani) I®E NARAVE BOLEZNI DAVNIH DNI Neki letalec je dejal, da se sme verjeti le polovico tega, kar vidijo oči. Pogosto opazi letalec, ki frči skozi* oblake, trideset ali štirideset jardov pred seboj drugo letalo, ki je v vseh podrobnostih enako njegovemu, poleg tega pa še obdano z nekakim mavričnim vencem ali glorijo. To se navadno zgodi le, če je solnce v ozadju. Ko se je Lindbergh na svojem slovečem poletu bližal Evropi, je kakšnih 200 milj daleč od irskega obrežja naenkrat opazil skozi oblake pod seboj obrise gričev in krasnih dreves. Fant je mislil, da je že preko oceana, ko je krasna slika v par minutah izginila in pod drznim letalcem ni bilo druzega kot obširna morska puščava. Včasi se more s svetniško glorijo obdati čisto navaden človek, da le razume igro narave. Ako se v poletnem jutru, ko je rosa še na travi, postavi tako, da mu solnce sije v hrbet in opazuje senco glave na travi, videl bo okoli venec; svetniškega sijaja. Peary, ki je leta 190G dosegel severni tečaj, je poročal tudi. da je našel velik kos zemlje visoko na severu in je to pokrajino imenoval Crocker Land. Leta 1915 sta raziskovalca severnih krajev MacMillan in Green pronašla, da je bila ta nova zemlja le optična prevara. Utrujen potnik v suhi puščavi včasi nenadoma zagleda večje ali manjše jezero, katerega ni. Svt;fek»*>m žarki sb 'igfco lomijo, da je kos ozračja videti na tleh potniku pa se zdi, da je voda. Taka namišljena jezera v puščavi so celo fotografirali. Raziskovalci severnih krajev, včasi vidijo po severnem morju pluti pravo ladjo, nad njo pa vidijo še dve ali več ladij. Zanimivo je, da sta vedno najnižja, to je prava ladja pokončna in istotako tudi slika najvišje. Kar je slik vmes, so narobe obrnjene. Leta 1906 je pisatelj in raziskovalec severnih krajev, A. II. Harrison v severni Canadi opazil nad oblaki, navidezno na neki gori postavljeno šotorišče Eskimov. Pogledal je skozi daljnogled in videl okoli šoto-rišča več psov. Ampak vse je bilo narobe obrnjeno, šotorišče in psi. Ko je potem s svojo družbo hodil dobre pol ure, je res našel šotorišče Eskimov, pravilno postavljeno na planjavi. MacMillan je leta 1915 že prej omenjeno pokrajino, imenovano Crocker Land opisal kot nekaj veličastnega na prvi pogled. Griči, doline, s snegom pokriti gorski vrhunci, vse to se je raztezalo na velikanske daljave. Ko so se raziskovale’ polagoma bližali obrisom te čudovite pokrajine, je začela iz-preminjati svoje oblike in ponoči je popolnoma izginila. Vsa ta namišljena pokrajina ni bila nič druzega kot odsev polarnega ledu. Znani raziskovalec severnih krajev. Vilhjalmur Stefansson opisuje, kako so krasna gorovja, oddaljena navidezno kakih dvajset milj, zapeljala raziskovalce precej daleč iz prave smeri. Ko so se bližali temu gorovju, je isto postajalo vedno nižje, dokler ni ostala sama blatna nižina. Isti raziskovalec tudi pripoveduje, da vsled nenavadnih zračnih razmer severnih krajev, moremo videti male kamene kot ogromne skale Včasi se zdi človeku, da prihaja nasprbti velika armada, ko (Dalje na 2. strani) Zanimivo dejstvo je, da so večino bolezni, katere danes mučijo človeštvo, poznali že naši predniki pred tisočletji. Zobna bolezen, znana pod imenom pyorrhea je napadala že jamskega, oziroma takozvanega ni-ederthalskega človeka, ki je živel pred 50,000 do 100,000 leti. Tudi revmatizem je že poznal jamski človek. Lobanje egiptovskih mumij kažejo, da so Egipčani že pred tisočletji trpe- li za pyorrhejo. Ze bolj čudne pa je, da je stare Egipčane mučil tudi revmatizem, dasi so živeli v gorkem in suhem podneb ju. Mumija egiptovskega faraona Ramesa V., ki je vladal pred 3,500 leti, dokazuje jasno, da je imel koze; ne ve se pa, če je umrl za dotično boleznijo, ali jo je imel kdaj preje v življenju. Neki kipar je napravil tako natančen kip Aleksandra Velikega, ko je isti umrl 323 let pred začetkom našega časošte-va, da so moderni zdravniki pc kipu spoznali, da je veliki zavo-jevaleikumrl za pegastim legar jem. Za časa faraona Syptah je umrla svečenica boga Amena; mumija kaže, da so bili vzrok njene smrti žolčni kamni. Mumija nekega svečenika iste dobe kaže znake kostne jetike. Slike na odkopanih stenah davno zasutih mest Herculaneum in Pompeii kažejo, da so otroci tistih časov trpeli na mehkokostnosti (rickets). ■ Otrde.nje žil in visok -krvni pritisk smatramo za bolezni modernega časa, vendar so ljudje umirali za iste 2,000 do 3,000 let pred Kristom. Slaboumnosti in božjasti v davnih časih navadno niso smatrali za bolezen, ampak so menili, da so ti reveži obsedeni, bodisi od dobrih ali hudobnih duhov. Ce so ljudje menili, da je slaboumen ali božjasten človek obseden od dobrega duha, so ga poslušali kot preroka; ako pa so uganili, da je revež obseden od hudiča, treba je bilo istega pregnati z bičanjem in pretepanjem. Mnogokrat so takega reveža tako pretepli, da j% mrtev obležal; v takem slučaju je bil tudi hudič izgnan. O Napoleonu sodijo, da je bil podvržen takozvani Stokes-Adamsovi bolezni, katere simptomi se včasi pokažejo v nezavesti ali pa v izredni zaspanosti bolnika. Znano je, da je bil veliki vojskovodja dvakrat poražen, ko je zaspal v najbolj kritičnem času boja. Tista čudna zaspanost ga je bila tudi prijela med bitko pri Waterloo, ki je končala njegovo vojaško kari jero. Bolezen raka so izvedenci našli na egiptovskih mumijah in tudi starim Rimljanom je bila ta bolezen dobro znana. Teodora, soproga slavnega bizantinskega cesarja Justini jana je umrla za rakom. Da je rak današnje čase bolj razširjen kot je bil nekdaj, je vzrok v dejstvu, da ljudje povprečno mnogo dalje žive in rak je bolezen srednje ali zrele starosti. Huda kostna bolezen, imenovana danes rheumatic arthritis, je mučila stare Egipčane in Nu-bijce. Ta bolezen se zasledi na tolikih mumijah, da se more sklepati, da je bila ena najbolj razširjenih bolezni med njimi. Tudi vnetje slepega Črevesa ni tako moderna bolezen kot navadno mislimo. Znake te bolezni so našli v mumiji neke nubij- (Dalje na 2. strani) GLASOVI Z RODNE (iRUI)E Jugoslovanski ministrski svet se je baje zedinil, da bo v bodoče centralna uprava obstajala iz ministrskega predsednika in 12 resornih ministrov. Jugoslavija bo na ta način imela torej 13 aktivnih ministrov. Nedavno je bila v Sundcrlan-du spuščena v morje nova in moderna prekooceanska ladja Jugoslovansko-ameriške paro-plovne družbe. Parnik, ki bo eden naj večjih jugoslovanskih prekooceanskih parnikov je krščen na ime ‘’Kraljica Milica.” Svoje prvo potovanje v jugoslovanske vode bo nastopil koncem februarja. Slovenski kirurg v Beogradu dr. Vladimir Brezovnik je dobil od ministrstva za narodno zdravje dovoljenje, da sme otvoriti na Topčideru sanatorij za operativno tuberkulozo. Dr. Brezovnik si je v kratkem času svojega bivanja v prestolici kot špecijalist pridobil že jako ugledno ime ter pomeni njegov sanatorij važno pridobitev za Beograd. V novomeške zapore so privedli morilca Antona Skomino, ki je skupno s svojim tovarišem Slapšakom umoril v Škovcu v neposredni bližini Tržiča zakonca Pucelj, ju oropal in nato s Slapšakom pobegnil na Ilrvat-sko. Miklavževanje na Slovenskem ima še vedno dovolj romantike. Neka Mica iz Grabovca pri Metliki je ukradla Miklavžu darila, namenjena revnim otrokom. Za to drznost se zdaj pokori v metliških zaporih. V Škofji Loki pa so se sešli Miklavži in parklji iz Stare Loke in iz Pu-štala. Beseda je dala besedo in komedija se je završila s tem, da je puštalski Miklavž skoro do smrti zaklal starološkega parkeljna. Morda je mislil, da je storil bogoslužno delo, toda sodnija je drugačnih nazorov. Miklavž je moral v ječo kar brez zlatega ornata, parkelj pa vzdihuje teško ranjen v bolnišnici. V Straži pri Novem mestu je posestnik in gostilničar Lojze Vintar nevarno obstrelil svoje ženo Emo, s katero je živel že dalje časa v nesoglasju. Po storjenem činu se je odpeljal v Novo mesto in se javil sodišču, ki ga je odpustilo do obravnave. Žena se bori s smrtjo v novomeški ženski bolnici. Mlada in lepa Pavla Jelenova iz Slovenije živi v Sarajevu pri nekem kovaču. Vsi okoli nje so bili vanjo zaljubljeni, najbolj pa neki Mu harem Polič. Mož pa se ji ni mogel približati, zato se je poslužil kaznjivega trika. Nedavno se je Muharem zglasil pri Pavli in se preoblečen predstavil za policijskega agenta. Pozval je Pavlo na policijsko direkcijo. Pavla je res odšla z lažnim detektivom, ki jo je vodil po mestu in končno zapeljal v predmestje, kjer si je precej nasilno hotel pridobiti njeno ljubezen. Toda Pavli se je posrečilo, da se je nasilnemu zaljubljencu iztrgala in ubežala. Muharem je sedaj pred sodiščem vse zanikal. Ker so priče Pavlino izpoved potrdile, je bjl lažni detektiv obsojen na tr> mesečno ječo. (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE Lahko je Lindberghu doli na solnčnem jugu, kjer ni zime, ne prohibicije. Zanj ni mej, ne daljav, ne bedastih postav. Kot sokol poletava iz republike v republiko, povsod pozdravljam povsod obsipan s cvetjem in zračnimi poljubi vitkih senorit. Ni mu treba, kakor nam, gledali v novem kot prej v starem letu istih starih slik umazanega in zakajenega velemesta. E j, fant se lahko zaveda svobode in novega leta! i.l Nekatero mehke duše objokujejo uboge Indijance, katere so baje beli naseljenci spravili ob vse. Za rod Osaga Indijancev pa nam ne bi bilo treba močiti robcev, kajti vsak član tega rodu, dobi od vlade letno $14,000 za olje njihove rezervacije. Glavar tega rodu, Konj Serec, je za božično kosilo svoji družini in prijateljem kupil celega bivola, za katerega je renčerju Billu Pawnee plačal $250. Dokler si bodo naši rdeči bratje lahko privoščili taka kosila, ne bodo vsled gladu izumirali. V Nemčiji je bila proglašena za najlepšo deklico frajla Tutti Fertig. Jaz sem bil ■/. občudovanjem njene slike hitro “fertig” in sem obsodil Nemce, da imajo jako čuden okus. Iz nekih starih listin je razvidno. da je bilo v letu 1827 pripeljanih 619 sodov rakije iz A krona v Cleveland. S pomočjo prohibicije smo v sto letih toliko napredovali, da se zdaj prevozi med tema dvema mestoma več rakije v enem samem dnevu. * Tisto prerokovanje, da bo leta 1932 odpravljena vsa revščina, je bunk. Ce drugih .revežev in brezposelnih ne bo, bodo tisti, ki danes kolektajo za reveže po cestnih vogalih. + O Kitajcih se splošno sodi, da so najbolj vljudni ljudje pod solncem, toda v novejšem času, se mi zdi, so jih nadkrili Rusi. Cital sem, da so ruski komunisti odpustili iz stranke 75 nezaželjenih članov. Kitajci so pa skoro istočasno obglavili 600 nezaželjenih komunistov, kar se meni ne zdi posebno vljudno. * Neko nemško sodišče je nedavno odločilo, da se potom preiskave krvi popolnoma sigurno ugotovi očetovstvo otroka, in obsodilo žensko, ki je tožila za vzdrževanje otroka nepravega očeta, na šest mesecev ječe. Ubogi otroci, če se ameriška sodišča odločijo za nemško metodo: to jim bodo puščali kri! ❖ Sloveči francoski modni ekspert se pritožuje, da postajajo ameriške ženske vedno bolj starokopitne v obleki. Yes vsakdan skušajo bolj posnemati našo pramater Evo. * Neki angleški statistik je izračunal, da je na svetu vedno več norcev in da bo leta 2139 ves svet blazen. Kaj, šele leta 2139! * Pretečeni teden se je v Italiji pojavil potres, brez potnega lista in brez Mussolinijevega dovoljenja. To je veleizdaja in razžaljenje veličanstva. To se bodo tresli tisti, ki so vtihotapili v solnčno Makaronijo po- (Dalje na 2. strani) if “J'fo'Va. “Doba 9 9 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. 83 NO. 1 Novi problemi. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA KANDIDATOM ZA PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA V PRIJAZNO PRIPOROČILO Vsled izpraznjenega mesta v predsedništvu glavnega nadzornega odbora J. S. K. Jednote je glavni tajnik soglasno z določbami jednotinih pravil razpisal izredne volitve. Nominacije kandidatov se imajo vršiti od 18. decembra, 1927 do 16. februarja 1928, in trojica kandidatov, ki prejme največ glasov, gr«i na splošno glasovanje. Pravna dovoljujejo vsakemu kandidatu agitirali med članstvom v prilog svoji kandidaturi in vsaki ima pravico priporočati se, bodisi osebno ali pismenim potom, pri krajevnih društvih. Vsakega kandidata je pa dolžnost, da vodi čislo in jasno kampanjo in da se pri agitaciji poslužuje samo takih sredstev, ki so dovoljiva, in da v svojih okrožnicah navaja samo take fakte, katere lahko dokaže. , Moj namen je bil vzdržati se popolnoma vsake javne izjave pri volitvah predsednika nadzornega odbora; to je stvar članstva in članstvo najbolje ve, kdo je najsposobnejši in najzmožnejši za naslednika umrlemu sobratu Mladiču. Ker sem pa prejel pritožbe, da je neki kandidat v Clevelandu v svoji okrožnici, datirani s poštnim pečatom dne 15. decembra, 1927, napravil izjavo, ki tedaj še ni mogla odgovarjati resnici, in sem bil od pri-tožencev pozvan, da uveljavim pravila ter da jim dam neke vrste zadoščenja, smatram za svojo dolžnost kot glavni predsednik, da opozorim vsakega kandidata, da je dostojen pri svoji agitaciji, in da navaja v svojih cirkularjih zgolj taka dejstva, ki odgovarjajo resnici. Dotični kandidat je namreč v svoji okrožnici datirani 15. decembra, 1927 omenfi, da je bil po svojem društvu nominiran kandidatom za gornji urad in da njegovo kandidaturo podpira 15 v njegovi okolici se nahajajočih društev. To je bilo pa nemogoče, kajti nominacijske volitve so se pričele šele dne 18. decembra 1927 in šele na ta dan so zamogla društva posta-j viti svoje kandidate. Gornja navedba je torej dala pritožencem povod, da so mi poslali svoje proteste, in to je tudi vzrok, da sem smatral potrebnim izdati to priporočilo. Upam, da mi nikdo ne zameri za ta korak, kajti, kot že rečeno, ni moja stvar postavljati kandidate ali ocenjevati njih zmožnosti ali kvalifikacije, je pa moja dobžnost uveljavljati pravila in paziti na to, da imamo vsi enake pravice, posebnih privilegijev pa nobeden. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik J. S. K. Jednote. E URADA GL. TAJNIKA V. IZKAZ DAROV ZA ŠTRAJKARJE Društvo sv. Ane, št. 133, Rock Springs, Wyo. ........... .$ 20.00 Društvo sv. Frančiška, št. 122, Homer City, Pa. 10.00 Društvo sv. Barbare, št.60, Chisholm, Minn. 10.00 Skupaj Poprej izkazano $ 40.00 299.20 Skupaj do sedaj prejeto S339.20 JOSEPH PISHLER, gl. tajnik. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. atraoi) tres, ko bo diktator poslal miličnike, da poiščejo in kaznujejo krivce! * Edini zločini, ki se množijo v Chicagu, so umori. Tako vsaj je z velikim naslovom naznanil svetu neki tamkajsni list. Dobro, da vemo. Mi smo mislili, da je kaj hujšega. * Bolgarski kralj Boris je še vedno pečlar. Nekateri sodijo, da ga nobena princezinja ne mara, ker ima “premajhno kaj-žico” in premalo plače. Meni se pa zdi, da je fant ostal “le-dik in frej” iz previdnosti. Ne ve namreč ne ure, ne dneva, kdaj se zazibljejo vulkanska balkanska tla in bo treba teči. V takem slučaju je trikrat nerodno, če ima človek na vratu kilavo babnico in par kričavih pamžev. * Listi poročajo, da je warden jetnišniee v New Jerseyu, ko je zaprl obsojeno Mrs. Liliendahl, zaplenil njeno svileno spodnjo oHleko. Nekateri ljudje si pa res dosti upajo. •it VESTI IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje iz 1. strani) predsednik J. S. K. Jednote, ki se je mudil v Clevelandu po opravkih. ♦ Nova telefonska knjiga v Clevelandu vsebuje 212 tisoč imen, to je za 6000 več kot pred šestimi meseci. Najštevilnejše je zastopano ime Smith in sicer v 1111 izdajah. Drugo je Brown, katerih je 538. Njim sledijo Johnsoni in Jonesi. Največ je torej v Clevelandu “kovačev” in “rjavih!” --------o------- GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) Prefekt v Gorici je pustil zapleniti vse iztise goriške pratike za leto 1928, ki je bila pravkar natisnjena v skoro 6,000 izvodih. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 ♦ (Nnuij, Katol. Jednote l. l«01 Inkorporirana or 11 ves napn GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P»-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 9(31, Ely, Minn. . . V Blagajnik neizplačanih smrfnin: JOHN MOVERN, 412—12tb Duluth, Minnesota. c.al. gjJ1 Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American Sta Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, 2. 'nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Neb' Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Bcrwind Ave., Pueblo, 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, U. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, U. Col* « Je. 1 nap >■ Na ‘je vi Pša si, f'držati 1 1 Pri ] Niz Ifkane; kaj. 1 iz8ubi Pri ,'Mlko Nob, To ‘več j !t J. i TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) V BATELOVU na Moravi je nedavno umrla najstarejša Čehinja, Frančiška Hložkova. Rojena je bila v Horni vasi dne 25. marca 1820, torej je bila stara nad 107 let. Bolna ni bila vse življenje in v starosti 103 let je še sekala in cepila drva. Leta 15)23 sta ji zrastla dva zoba, katerih eden ji je služil do smrti. Pred štirimi leti je naprosila hčerko, da ii postriže redke, lase’; kmalu nato so ji zrastli novi, ki pa niso bili sivi, ampak črni, kakor pri mladem človeku. Par dni pred smrtjo s'e je čutila nekoliko slabo, toda ni ležala in ni mislila, da je bolna; v tem pa je kar zaspala. Stosedem let živeti brez bolezni se pa res izplača ! o-------------- IGRE NARAVE (Nadaljevanje Iz 1. etrani) Jcdnolino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj sc pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja . |njšk< | sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov m D spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. jjp[C I Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov n .vtl j membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. L Cleveland, Ohio. „ciova""j I Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Ju8°=' ^ I za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, na) s« se p» tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih dru|te^lani ^ i obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z » članicami. ' bom 1 kc lllri cla m i * d Prilik Jflep “lice DOPISI. No r ■% *>treb fjšna Sv s avi 11 K-1 Nad Opatijo so v Rimu obupali. Občina Volosko-Opatija je dolžna državi velike vsote. Terjali so in terjali, pa brez □speha. Zastopniki občine so vedno prosili in tudi dosegli od log plačila dolgov. Občina ima še druge težke finančne obveznosti, sploh je v taki denarni stiski in tako zadolžena, da si ne more več pomagati. Finančni minister Volpi je uvidel opatijsko zagato in odpustil občini Volosko-Opatija dolg. ki ga ima do države. Nadalje je dovolil opatijskim hotelirjem, da plačajo zadnji del lanskih davščin meseca aprila, 1928. Davščine so ogromne in ker vse kaže, da bo zimska sezona v Opatiji medla, je gotovo že danes, da opatijski hotelirji pomladi ne bodo mogli odšteti velikih davčnih zneskov. Conemaugh. Pa. tilVf Z nastopom novega leta prišli bodo za vsakega posa- , meznika, kakor za večje in manjše ljudske skupine novi | problemi, katere bo treba rešiti času in razmeram primerno. 1 Marsikje bomo sicer še vozili po stari, izvoženi poti, tuin-tam pa bo treba najti novo cesto, novi most, nov prehod. Razmere, ki nas obdajajo, se izpreminjajo z vsakim dnem in tudi mi se izpreminjamo. Mladina dorašča, drugi stopajo v zrela leta, tretji se približujejo večeru življenja. Če hočemo, da bodo naša podvzetja vsaj kolikor toliko uspešna, se moramo po najboljši možnosti prilagoditi razmeram. Nekatere reči, ki so bile dobre včeraj, so dobre še danes in bo-do morda še jutri in pojutranjem, za vse pa ne velja to j pravilo. Za slovenske naseljence v tej deželi je drastična omejitev naseljevanja ustvarila nov problem, na katerega nismo mislili pred leti; zdaj ga je občutimo, in sicer vsak dan bolj. Naravno je, da se želimo ohraniti kolikor mogoče dolgo kot narodna skupina, kajti le kot taki moremo živeti duševno življenje, le kot taki se moremo ubraniti duševnega izstradanja. Ni naša krivda, da smo se morali izseliti v tujino, razmere so nas k temu prisilile. Kot nekake žrtve razmer pa se moramo istim prilagoditi in črpati iz njih najboljše. Tisti naseljenci, ki so najbolj cenili narod, iz katerega so izhajali in so skušali vse dobre lastnosti istega presaditi v to deželo, so največ koristili sebi in svoji novi domovini. Z našim narodnim življenjem so v najtesnejši zvezi naše kulturne in gospodarske ustanove. Te ustanove so tukaj, ker jih je rodila potreba in ker bodo še potrebne za dogleden čas. Dolžnost naša je, da jih negujemo in da jih izboljšujemo razmeram potrebno. V teh ustanovah je mnogo žrtev naših prednikov in nas samih, zato nikar ničesar ne uničujmo, ampak gradimo in izboljšujmo, če hočemo, da bodo rodile pričakovane koristi za nas, za naše potomce in za deželo, katero smo si izbrali za novo domovino. Izmed gospodarskih ustanov nam je kot članom najbližja naša J. S. K. Jednota, zato je naša dolžnost, da posvetimo baš njej največjo skrb in ljubezen. Pod njeno zastavo skušajmo spraviti vse zdrave in značajne člane našega naroda v tej deželi. Širimo v nji smisel bratstva in tolerance in pridobimo zanjo našo tu rojeno mladino, da jo bo vodila ko opešajo naše moči. Skušajmo vpeljati izboljšanj.a, ki jih zahteva duh časa in skušajmo iz naših pravil odpraviti vse, kar se je izkazalo nepraktično. Razprave o pravilih, za katere so kolone našega uradnega glasila odprte od zdaj pa vse do konvencije, nam nudijo najlepšo priliko v tej smeri. Vse razprave pa naj se gibljejo v mejah bratstva in tolerance, z edinim namenom koristiti skupni organizaciji. ------------o------------ NEKOLIKO NASVETOV K RAZPRAVAM O PRAVILIH. Vsi dopisniki, ki sc odločijo javno razpravljati o izpremembi ali izboljšanju naših pravil, naj bi v prvi vrsti vpoštevali, da ima pisana beseda, lahko vse d m f/učne posledice kot izgovorjenai. Marsikaj sc včasi lahko reče, kar ne- bi bilo priporočljivo zapisati Dobro bi bilo dalje, da vsak dopisnik v pošte va sledeče: — Z lepo besedo se da mnogo ver povedati in dosti kot z robatostjo, zmerjanjem ali zasmehovanjem. vec doseči Dostojna razprava, opremljena s ponira tudi nasprotniku. •■stvarnimi argumenti, im- O vseli. dopisnikih, ki posežejo v razpravo, bi morali sodili, da jim je pri srcu dobrobit in napredek Jednote; četudi sc naša mnenja križajo, s tem še ni rečeno, da imajo naši oponenti slabe namene. Osebnosti ne spadajo o noben dostojen list, nuj manj pa v glasilo bratske podporne organizacije in v razprave o pravilih. Pri razpravah o pravilih organizacije, v kateri smo vsi bratje in sestre, naj bi se polagalo večjo važnost na to kaj je pisano, kot kdo je pisal. Glasom obstoječih pravil se ne more niti priporočali in hvalili, niti napadati ali zasmehovati nobene politične ali verske skupine. Dopisniki naj izvolijo tudi vpoštevali določbo glavnega odbora, katera je bila sprejeta na polletni seji meseca julija 1927, in glasom katere sme vsak član v glasilu razpravljati o eni in isti točki pravil samo dvakrat. Ta sklep je glavni odbor osvojil zato, da bodo mogli priti do besede vsi člani, ki bodo želeli razpravljati o pravilih. Prijatelj, ki me vidi vsak dan, me je včeraj vprašal, kaj sem dobil novega za novo leto. Odgovoril sem, da pravzaprav novega nimam na sebi nič, samo mojo staro ovratnico sem obrnil na drugo stran. Mož je zmajal z glavo in pripomnil, da ne vidi nobene razlike, nakar sem se jaz izmazal s pojasnilom, da kaže obrnjena ovratnica prav toliko razlike, kot je razlika med dnevi starega in novega leta. A.J.T. -------o-------- EKSTREMI ARIZONE (Nadaljevanje s 1. »trtni) liste. Zanimivo je videti visoko, vitko juko, ki dostikrat samuje sredi obširne puščave kot vojak na straži. Poleti požene 'z sivozelenega listnega venca tri do šest čevljev-visok lestenc krasnega belega cvetja. Potniku, ki se ,ie vozil z vlakom proti jugozapadu dolge ure preko samih pustinj, se zazdi kot Arabcu na Jutrovem, ki je našel zeleno oazo, ko se vlak ustavi na postaji ^ uma, i blizu californijske meje. Tam ga pozdravi prijeten hlad košatili palm, vse na okoli pa sama puščava in četudi ne gleda na zemljevid, mu že to pove, da je to prvi pozdrav zlate Califor-nije, ki ne more biti več daleč. Nedavno so začuli blizu Štipa Iz urada društva sv. Alozija, št. 36, J. S. K. Jednote se tem potom naznanja, da je omenjeno društvo na svoji redni seji dne 18. decembra, 1927 nomi-nila kandidatom za predsednika glavnega nadzornega odbora J. S. K. Jednote sobrata MIHAELA ROVANSEKA. Brat Mihael Rovanšek je član društva sv. Alojzija, št. 36 J. S. K. Jednote nad 25 let. Leta 1916 je bil izvoljen glavnim predsednikom J. S. K. Jednote. Izvoljen je bil večkrat delegatom konvencij. Po sklepu društva sv. Alojzija, št. 36 J. S. K. Jednote je bil izvoljen delegatom za konvencijo leta 1913, ki se je vršila v Pittsburghu, na kateri si je pridobil mnogo zaslug kajti/ bil je eden izmed delegatov, ki so najbolj delovali za centralizacijo in mladinski oddelek. Njegovih zaslug za organizacijo in njegovih zmožnosti se ne bo navajalo, kajti omenjeni sobrat je poznan pri mnogih društvih in je radi tega upati, da m' Louis Ambrozich; Joe Mayer Jr., Ludic Mayer. Društveni dr. J. C. Siegriesdt. SPr Hi ■»ii Ma Ki ror m bil tudi predlog, da stopnina prosta tud* 1928. S tem se nudi lepa prilika, da pristop«0 šemu društvu. K sklepu želim vseI^L) ceni in prijateljem i11110 če v tem novem letu- ■Hotr J "del '»a '0(1 Ludwig Champa, va 1 za pride bližja, pa vidi samo skupino malih kamenov. Vse take in podobne čudeže povzročajo svetlobni žarki, ki se v različno gorkih plasteh zraka različno lomijo. Mrzel zrak je gostejši od gorkega in kjer mora svetlobni žarek skozi več različno razgretih zračnih plasti, se naravnost čudovito lomi in krivi. V svrho lažjega umevanja si pokličimo v spomin znan pojav, ki ga opazimo, če vtaknemo ravno palico v škaf čiste vode. Vsak ve, da je videti palica pri površini vode ukrivljena ali prelomljena. Vzrok, da vidimo palico drugačno kot je v resnici, oziroma tisti del palice, ki je v vodi, na nepravem mestu, je v dejstvu, da se svetlobni žarki prehajajoči iz zraka v vodo ali obratno, lomijo ali krivijo, kajti voda je bolj gosta ko zrak. -------o------- BOLEZNI DAVNIH DNI (Nadaljevanje ix 1. «trani) ske ženske, ki je najmanj 2,000 let stara. Bolezni, ki mučijo človeštvo v naših časih, so prilično iste, kot so trpinčile naše davne prednike pred tisoči let. Na boljšem smo mi le v tem, da je zdravniška veda zelo napredovala iti še napreduje. Mi vemo, na primer, da se more širjenje osepnic ali koz preprečiti s cepljenjem, da se davice ubranimo z antitoxinom, da je rmena mr-žlica skoro pod kontrolo itd. Mnogih nalezljivih bolezni se tudi obranimo £ izolacijo, snago in razkuževanjem. prestrašila prebivalce, ker so mislili, da gre za nov napad bolgarskih komitašev. Pozneje so ugotovili, da je pri selu Pripe-čani izbruhnil že davno ugasli vulkan, nazvan Ulonija. Seljaki trdijo, da se je v tem kraju v starih časih čulo strašno podzemeljsko bobnenje in da je ta eksplozija slab znak, ker bi utegnila vsa okolica zaradi izbruha vulkana trpeti veliko škodo. Nesrečni Edvardo Susmel piše po italijanskih listih že dolgo časa članke o problemu re-ških pomorskih komunikacij z Dalmacijo. Nedavno so bili taki sestavki hkratu v več fašističnih dnevnikih. Trinajst tedenskih črt je nekoč vezalo Dalmacijo z Reko, sedaj pa ni nobene! Reka je podrejena drugim jadranskim pristaniščem, ki ji odjemljejo promet. Sedaj hoče zvezo z Dalmacijo tudi Ravenna. Morda jo dobi prej kot Reka! Susmel se tega boji, prosi in roti pa — zaman. Strašen umor je bil izvršen na Lozicah pri Vipavi. Gašper Mislej, star 37 let je umoril svojega 61-letnega tasta Ivana Premrla. V družini so bili spori, med zetom in tastom se je razvilo sovraštvo. Neke sobote zvečer je bil zopet velik prepir. Mislej je v jezi pograbil sekiro in udaril starca, da se je zgrudil mrtev na tla. ------------- Pomagajmo našim bratom na strujku, da ne bodo črtani radi neplačan ja asesmentov. Vsi tozadevni prispevki naj se pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jed-note. članstvo dobro pozna njegovo taktiko in zmožnosti. Vsled tega društvo sv. Alojzija, št. 36 •J. S. K. Jednote toplo priporo-ostalim društvom, da podpirajo nominacijo sobrata Mihaela Ro-vanšeka za to najvažnejše mesto v glavnem odboru, kot nekako priznanje za zasluge, katere si je stekel za organizacijo Za društvo sv. Alojzija, št. 36 J. S. K. Jednote: John Kolar, predsednik, Joseph Turk, tajnik, Martin Jager, blagajnik. JohnSt°tJ Naznanjeno je bilo v lici, da je sobrat Mi M® šek, član društva št. ° , kandidat za predseduj j( zornega odbora J. S- *■' te. Omenjeni je društvu in Jednoti , Jr 25 let, in jaz ga društvom v podporo, ^ soben za urad, za kate'e didira. on1 Ni % I Iti 'X H 4 15: Z bratskim pozdrav William št. lb ■W"4 član dr. V, st En uni c la Tem potom naznani8 • društvo Bratje Svobod® J. S. K. Jednote izvol‘ \t to 1928 sledeči ic^ ._ sednik Rudolph Pct^1’^)/.. Ij predsednik William ^ tajnik Matt Petchnic*• ^ nik John Chokota, 0r/. i^ rica Josephine Riht®*’ j,#, \ f zator Jernej KraŠoveC’ niki: Ciril Ermenc, ^d'. Hj' Sr. in Frank Mrzlika^ K ^ Frank Šiškar, redar /.nar. Društveni z(^a .^i# , dr. F. G. Ulma,,. Ob«*# £ dalje člane, da se j \ bodoče vršile vsako o^f boto v mesecu o P° zvečer v Krain dvor*1'J ljam člane, da sev . ;<>li(i goče številno udeležuj ij mesečnih sej, ker ^ ^ 'ki vseh članov, da s ^ sveti pomagajo ^giU’j ^ uradnikom. Nadalje P ..0Č ^ ne, da bi redno i*1 ^ plačevali društvene ^ j \ Najhujše je za taj11* j^jt ,• predsedni-^ tSi- Majerle, podpred-. J in ’ *J°uis Vesel, tajni-^ A 0rKanizatorjem; Jos. ^ilt t kožnim tajnikom; k Zai^’ Mike Semejn in V ’ Am ~ °1J devetih dopol-Stav*?1' ^ndiharjevi dvo-1Se» ki pošiljajo svo-3 ^ asesmeQtom, prosim, &“N° takoj „o prvi k?1 Vha/ lladzornikom. Vod- Nvehata‘-V,n‘ zdrt k Utt^a^G,le se bodo vršile lV nieJ Vi?ako tretjo nede-r v :8e« u, \j"vr'ir je John Juhant, Wt. ^^vnik pa dr. Fred Klein, Mont. Na zadnji redni seji društva sv. Mihaela, št. 88 JSKJ je bilo soglasno sklenjeno, da plača vsak enakopravni član ali članica v društveno blagajno en dolar, neenakopravni pa po 50 centov. To se lahko plača polovica v januarju, polovica pa v februarju. Ker sem bil ponovno soglasno izvoljen društvenim tajnikom, se priporočam članom, da mi gredo pri mojem poslu na roke, jaz od svoje strani pa bom skušal storiti vse najboljše za društvo in Jednoto. Priporočam dalje članom, da se koliko mogoče številno udeležujejo društvenih sej. Nihče naj ne izostaja z izgovorom, da kar bodo drugi na seji ukrenili, bo tudi zanj prav. Včasi pride drugače in potem je nepotrebno pregovarjanje. Člani, ki so odaljeni od društvenega sedeža in ne dobivajo našega uradnega glasila, naj mi to sporočijo. Jaz bom poslal njih naslove upravniku Nove Dobe, da jim bo mogel pošiljati Ust. Omeniti moram, da je v pretečenem letu vladala pri društvu št. 88 JSKJ lepa harmonija in složnostr Brez nesreč ni bilo, kajti izgubili smo kar tri člane, katerim je usoda pretrgala nit življenja. To je izguba, ki se pri društvu pozna, upam pa, da bomo v tem letu to izgubo nadomestili z novimi člani. V pretečenem letu naše društvo ni dosti napredovalo, niti dosti nazadovalo; če bo v tem letu kaj več napredka, bo pa pokazala bodočnost. Pripomnim naj še, da se mi ne vidi prav, da se nekateri bratje tako branijo društvenih uradov, da celo na sejo ne pridejo, da ne bi bili izvoljeni. Nekaj jih mora vendar biti, da vodijo društvene posle in vsakega dolžnost je, da’se vsaj včasi nekoliko žrtvuje za društvo. Naše geslo bi moralo biti: vsi za enega, eden za vse! Z bratskim pozdravom John K. Kom, tajnik dr. št. 88 JSKJ. \l v V0m °b devetih zju-t atl' i’1 bom spreje- P°*u cl°setil'1- ^>otiiC Pa °trok pozneje, ’ i V’0(liti , Seje* Seje se mo-■f J® iw, lleinoteno, otroci pa v:' ufo ltjjp ’ ^a prihajajo v v!*e D,. r>° otročje. !*°^tevilno udeležu-V6,el bi, da jih je vse-I i., avz°čih, kot jih je l Sej*‘ Včasi jih M J toliko, da moremo K >žnoati; To let0 jc po' t ’ l' letos se bo kV««. Hj ,2ah valj ujem čla- ^''uštva, ki so mi S 'žvolii° 8 *'om’ 80 me ;;) tl,, ^US.!i tiru^tveuim tajni-l;\Si v bodo thrift >N(:dno za napredek . ( vz Prosim pa, ^ J v za Prestroge- lii?-V*lih l H*^a.iih ravnam ty °r ^ruKače ne mo-L l*1 Uv‘la so merodajna VV *•». člane, v t. 1 °zdruv • Cleveland, O. Članicam društva Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ naznanjam, da priredi naše društvo veselico na večer 12. februarja v Mervarjevi dvorani na E. 60. St. in Bonna Ave. Na glavni seji 15. decembra je bilo sklenjeno, da mora vstopnico kupiti vsaka članica našega društva, pa če se veselice udeleži ali ne. Vstopnice sO po 50 centov. Članice, ki morejo prostovoljno kaj prispevati za veselico, bodisi v jestvinah ali v čem drugem, so prošene, da mi to sporočijo do 1. februarja, da se bo vedel veselični odbor potem ravnati glede oskrbe za potrebe grla in želodca. Dobijo me ob pondelj-kih, sredah in petkih od polu sedme do osme ure zvečer v starem poslopju Slovenskega Narodnega Doma, soba št. 6. Priporočam članicam, da sc polnoštevilno udeležijo seje 19. januarja, ker takrat se bodo prečitali računi. Priporočam dalje, da vsaka pripelje eno novo kandidatinjo in da daste vpisati svoje otroke v mladinski oddelek J. S. K. Jednote, katere še tega niste storile. Asesment znaša le 15 centov na meseč. To je tako majhna svota, da jo more vsakdo utrpeti; v slučaju nesreče pa zavarovalnina mnogo odleže. In ne pozabite na veselico 12. februarja ter pripeljite mnogo prijateljev in prijateljic, da se zabavajo z nami. S sestrskim pozdravom Mary Bradač, tajnica. 'h n°Vem letu! in mnogo d. Umis Vesel, 9t- 20, J. s. K. J. Cleveland, O. Na redni seji skupnih društev J. S. K. Jednote v Clevelandu in okolici, ki se je vršila 28. decembra v Slovenskem Domu na Holmes Ave., je bil sprejet predlog, da zastopniki omenjenih društev priporočajo našim bratskim društvom, da podpirajo nominacijo brata Ku-dolpha Perdana za predsednika glavnega nadzornega odbora. Sobrat Perdan je član društva št. 37, in je gotovo, da bo vneto delal za našo dično J. S. K. Jednoto, ako bo izvoljen v gori omenjeni urad. Kvalifikacije in delavnost sobrata Perdana nam dokazuje, da je zmožen za ta urad. Bil je štiri leta glavni predsednik J. S. K. Jednote in mu je dobro znan urad predsednika nadzornega odbora. Brat Perdan je bil vedno zelo aktiven član društva št. 37 J. S. K. Jednote in je gledal za pro-cvit in napredek Jednote, kjerkoli se mu je nudila prilika. Ne zdi se mi potrebno, da bi kaj dosti govoril o zmožnostih sobrata Perdana, saj je članstvu poznan z več konvencij in tudi kot bivši glavni predsednik. Lahko se trdi, da je Jed-nota prav lepo napredovala pod njegovim predsedništvom in napreduje zelo razveseljivo tudi danes. Povoljen napredek organizacije — saj se je članstvo skoro podvojilo v zadnjih sedmih letih — je v veliki meri zasluga dobrih glavnih uradnikov, ki znajo na primeren način pripravljati pot napredku. Priporočamo torej bratskim društvom, da podpirajo nominacijo brata Rudolpha Perdana za predsednika nadzornega odbora, ker z njim bomo dobili zmožnega, vestnega in agilnega moža za ta velevažni urad. Za odbor skupnih_društev J. S. K. Jednote v Clevelandu in okolici: Frank Kačar, tajnik. Brooklyn, N. Y. Društvo sv. Petra, št. 50, J. S. K. Jednote je obdrževalo svojo letno sejo na 17. decembra, 1927 in kot je že navada, ni bilo vseh članov navzočih. Vsled tega sporočam imena novoizvoljenih uradnikov za leto 1928 na tem mestu: Predsednik George Novosel, podpredsednik Joseph Škrabe, tajnik Jakob Slabič, blagajnik Frank Tončič, zapisnikar Peter Šmalc, nadzorniki Martin Murn, Gabriel Tassotti in Joseph Rojane, zastavonoša Ignac Nakrst, pomočnika Alojz Gregory in Mihael Lobado, maršal Martin Fr igel. Člane našega društva opozarjam, da se vrši naša prihodnja seja na 21. januarja zvečer, točno ob osmi uri. Citali se bodo računi in boste slišali, kako finančno obstoji naše društvo. Omenim naj dalje, da je bilo sklenjeno, da bo suspendiran vsak. ki zaostane z asesmenti več kot dva meseca. Izvzet ne bo nihče, ker pravila in društveni sklepi veljajo za vse enako in tajnik ne more iz svojega žepa zakladati. Z bratskim pozdravom Jakob Slabič, tajnik. Davis, W. Va. Zdi se mi potrebno, da obvestim oddaljene člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 106, J. S. K. Jednote, da je bilo na seji 18. decembra, 1927 sklenjeno, da mora vsak doposlati svoj asesment najkasneje do 25. v mesecu. Kdor tega ne bo storil, z istim se bo postopalo po pravilih. Kdor nima pravil, naj se obrne na društvenega tajnika, ki jih ima še nekaj v zalogi. Za leto 1928 je bil izvoljen sledeči društveni odbor: Predsednik Matija Ujčič, podpredsednik John Kosanič Sr., tajnik in organizator Leopold Jeran, zapisnikar John Ko-sanic Jr., blagajnik Frank Mahnič, nadzorniki Valentin Putar, Joe Sluga Jr. in Joe Jeran, obis-kovalni odbor za mesto Davis Jacob Sernel in Karol Zakrajšek, za naselbino Pierce pa Andy Zalar in John Babtista; reditelj je Karol Zakrajšek, vratar Joe Sluga Sr., zastavonoša Victor Mramor. Z bratskim pozdravom Leopold Jeran, tajnik.;; Uockdalc, 111. Članom društva Vitezi sv. Mihaela, št. 92 J. S. K. Jednote naznanjam, da je bil za leto 1928 izvoljen sledeči odbor: Predsednik Frai4 Muha. SOii Bellview Ave.; podpredsednik Joseph Boštjančič, Otis Ave.; tajnik in organizator Louis Urbančič, 802 Bellview Ave.; zapisnikar Frank Gutnik, 629 Meadow Ave.; vsi v Rockdale, 111. Nadzorniki so Jacob Rojc, Tony Lever in Tony Rojc; zastavonoše Victor Zadnik, Anton Rojc in Andrej Videc; maršal Joseph Jagodnik. Društveni zdravnik je dr. Vladimir Stru-zinski, N. Chicago St., Joliet, III. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v B. Koreva dvorani. Leto 1927 je minilo, toda ne moremo beležiti posebnih uspehov na društvenem polju, kar je seveda treba največ pripisati slabim delavskim razmeram. Zdaj ko smo nastopili leto 1928, se moramo potruditi, da bomo malo bolj napredovali, da se zviša število članov našega društva in da bomo konci leta lahko kazali na boljše uspehe. Ce se vsi bratje in sestre zavzamejo, bomo zamogli precej storiti za napredek društva in Jednote. Torej na delo z novim navdušenjem v novem letu! Pozdrav in mnogo uspeha vsemu članstvu J. S. K. Jednote ! Louis Urbančič, tajnik. Braddock, Pa. Pri društvu sv. Alojzija, št. 31. J. S. K. Jednote je bil izvoljen za leto 1928 sledeči odbor: Predsednik John Šuštar, podpredsednik Joe Ivančič, tajnik Frank Ponikvar, zapisnikar John A. Germ, blagajnik Martin Jerina, nadzorniki Martin lludale, Frank Simončič in Joe Sankovič. Društveni zdravnik je dr. Klifort, na 7th St. in Braddock Ave. Organizatorja društvo ni izvolilo na decem-berski seji, upam pa, da ga izvolimo na seji meseca januarja. V vseh zadevah, ki se tičejo tajništva, naj se člani obračajo na novoizvoljenega tajnika, katerega naslov je: Frank Poni- kvar, 105 — 9th St. (ali 911 Cherry Way). Braddock, Pa. Ako bi isti potreboval kakšnih pojasnil od starega tajnika, mu bo drage volje na razpolago. Vse člane prosim, da gredo novoizvoljenemu odboru na roke kot so šli staremu ali pa še bolj. Sicer se tudi stari nimamo v tem oziru za pritoževati. Prosim nadalje, da se na 14. januarja udeležijo revizije nadzorniki Mihael Sadar, Louis Hrovat in Joe Sankovič, da knjige pregledajo, nakar se morejo iste v redu oddati novemu odboru. Z bratskim pozdravom Martin Hudale, bivši večletni tajnik. letu dobrega ter koristnega za društvo in jednoto! Seveda delati se mora in delati mora ne samo eden ali dva, pač pa vsi skupaj. Bratje'in sestre! V začetku leta 1928 podajmo si roke in na delo vsi, da povzdignemo naše društvo in jednoto še na boljše stališče. Primeroma lepo število nas je v odraslem oddelku, akoravno bi društvo štelo še lahko dvakrat toliko članov, če bi se vsi malo bolj zanimali. Kaj pa mladinski oddelek? V mladinskem oddelku imamo pa petkrat premalo članov. Stariši, člani, člani društva, vaša sveta dolžnost je, da imate otroke zavarovane pri isti organizaciji, kjer ste vi sami. Zakaj židovsko bogatijo podpirate, ko imate pri svoji lastni organizaciji iste pogoje in veliko ceneje. Dolžnost vaša naj bo, da vpišete otroke v letu 1928 v društvo, katerega ste član vi. Nekateri imate že odrasle otroke, kateri pripadajo k drugim organizacijam. Zakaj niso pri istem društvu kot vi? Imamo tudi žensko društvo in ženske imajo priliko pristopiti tam, ako jih ne veseli priti v moško društvo. Začnimo tako,j s prvim mesecem vsi. Pomagajte uradnikom društvo izboljšati s tem, da pridobite v^č novih ter mladih moči v društvo Zvon št. 70. Dalje prosim stariše, kateri imate otroke v mladinskem oddelku, da jih pripeljete na veselico, katera se bo vršila 14. januarja 1928 v Narodni dvorani na Racine ave. in 18. cesti. Kot je bilo že prej naznanjeno, se na to J veselico povabljeni tudi neka-1 teri glavni uradniki naše jed-1 note. Povabilu so se odzvali in ž njimi tudi nekatera bližnja narodom le teško najti. Pri tej priliki naj omenim, da je društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ priredilo svoj letni banket na Štefanovo v Slovenskem Domu na 57 cesti. Banket je bil vsestranski uspeh, kajti postrežba je bila izvrstna in udeležba nenavadno velika, članstvo je bilo s potekom banketa zadovoljno, kar se je moglo videti na vseh obrazih. K dobri zabavi je nekoliko pripomoglo tudi naše pevsko društvo Triglav, ki si šteje v dolžnost, da sodeluje pri podobnih prireditvah. Pevsko društvo Triglav je sklenilo, da priredi svojo prvo veselico s petjem in plesom na 14. januarja, 1928 o polu osmih zvečer na 57. cesti in Butler St. Pri tej priliki bo nastopilo tudi znano slovensko pevsko društvo Prešeren in hrvatsko pevsko društvo Sloga. Udeleženci bodo torej imeli priliko slišati najlepše slovenske in hrvatske pesmi. Z umetnim plesom na prstih nas bo zabavala 12-letna Amalia Borstnar, ki je tozadevno prava umetnica. — Torej na svidenje 14. januarja! Rudolph Mesnar. Sharon. Pa. Prva seja društva Sloga, št. 174 J. S. K. J. se je vršila v nedeljo 1. januarja, 1928 v Slovenskem Domu. Seje smo za ; za tekoče leto prestavili v toliko, da se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu. To naj člani in članice vpoštevajo. Čitajo naj take reči v našem uradnem glasilu, ker tajnik tega ne piše zase in tudi ne za urednika, ampak za člane društva. Naše društvo je poslovalo vseh 16 mesecev obstanka v naj lepšem redu in slogi in upam, da ostane na tem stališču tudi v bodoče. Na ta način bo društvo vživalo ugled in mi vsi bomo lahko s ponosom kazali nanj, kar nam bo pomagalo p>'i pridobivanju novih članov. Upam, da ste si vsi k srcu vzeli pozdrav našega društvenega predsednika na 1. januarja ; ni pozdravil samo navzoče, ampak vse brate in sestre obeh oddelkov, naj bivajo kjerkoli. Naš predsednik in njegova soproga sta zelo agilna in se žrtvujeta za društvo pri vsaki priliki. Brat predsednik je obljubil iti na delo in pridobiti v tem letu najmanj dva nova člana. Kaj pa vi ostali? Ali ne mislite, da bi bilo mogoče vam vsakemu vsaj po enega pridobiti ? Še to moram povedati, da se naša novoizvoljena blagajnica ni zadovoljila več samo z naslovom, ampak je zahtevala, da ji mora tajnik izročiti tudi denar. In tako se je zgodilo, kajti ženske imajo v Ameriki velike pravice. Dobila je v svoje roke, j razen pet dolarjev, ves društveni denar. Tisti prešiček, na katerega sem malo z enim očesom J gledal, je pa splaval po vodi, ! hočem reči, je ostal v Novako-Ivem hlevu. Pa naj bo. Da bi |le društvena blagajna napredo-I vala za par stotakov v tem letu, j pa naj upravlja blagajno kdor-j koli. Omenim naj še, da je društvo i odobrilo moj predlog, da se privedi veselico pred pustom, ko | se nosijo klobase k ustom. Natančnejše o tem bo poročano pozneje. — Pozdrav! Anton Zidanšek, tajnik. Chicago, 111. Ob koncu leta vsak tovarnar, obrtnik ali trgovec napravi bilanco, da ve, koliko jc napravil dobička ali pa izgube. Mi delavci skoro ne moremo kaj dru-zega šteti kot da smo za eno j loto starejši. Kot je članstvu J. S. K. Jednote znano, smo z Mohorjem I Mladičem izgubili predsednika i nadzornega odbora in zdaj je 'odprta nominacija /,a kandidate j v omenjeni urad. Društvo Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote je nominiralo kandidatom za pred-yednika nadzornega odbora iz svoje srečke sobrata W. U. .Lau- društva spadajoča k J. S. K. J. Program bo zelo bogat. Govorniki bodo glavni uradniki, uradniki društev, in zastopan bo tudi mladinski oddelek. Vse bo preskrbljeno, potrebujemo le vaše navzočnosti, da za isti večer dvorano napolnimo do zadnjega kotička. Podrobneje sporočam v prihodnji številki Nove Dobe. John Zvezich. tajnik. Collin wood, O. Na zadnji letni seji društva sv. Janeza Krstnika, št. 71 dne 18. decembra, je bil nominiran sobrat Rudolf Perdan, član društva št. 37 kandidatom za predsednika glavnega nadzornega odbora. Naše društvo št. 71 J. S. K. Jednote ga vsemu ostalemu članstvu toplo priporoča. Sobrat Rudolf Perdan je članstvu dobro poznan, kajti bil je od leta 1910 kot delegat na vsaki konvenciji, večkratni konven-čni predsednik ter štiriletni glavni predsednik J. S. K. Jednote, kateremu je poslovanje popolnoma znano. Urad predsednika nadzornega odbora je zelo važno mesto, ker je kot upravitelj Jednotinčga imetja. On mora gledati, da denar varno in kolikor mogoče na visoke obresti nalaga. Zdi se mi, da večina članstva ve kakšen mora biti — da mora imeti zmožnosti in pa še najbolj potrebno, da je j poštenjak od nog do glave. Z bratskim pozdravom Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71, JSK^ Chicago, 111. Ob nastopu leta 1928 prihajam med vas, čitatelje tega lista, posebno tukaj v Chicagu živeče. Jugoslovansko Stav-binsko posojilno društvo bo otvorilo svojo 37 serijo delnic v petek 6. januarja 1928 ob 7. uri zvečer v dvorani S. N. P. J. na 2657 So. Lawndale ave., kjer se tudi vrše seje društva vsak petek zvečer. Tem potom vljudno vabim rojake, kateri še niste pri našem Jugoslovanskem stavbin-skem-posojilnem društvu, da se vpišete ter postanete člani te prekoristne organizacije. To društvo uči človeka varčevati. Delnice so po 25c; nabavite si jih kolikor pač vidite, da jih morete vzdržati. To preteku šestili let in treh mesecev vam obresti prineso 7% od sto. Društvo je v letu 1927, kljub temu, da niso bile delavske razmere najboljše, napredovalo nad 35 tisoč dolarjev. To je dokaz, da narod spoznava in uvideva, da je že marsikateremu rojaku pomagalo do lastnega doma. Za nadaljna pojasnila se obrnite na tajnika: Joseph Steblay, 2636 So. Ridgeway ave., ali pa na katerega drugega uradnika pri seji. Za publicijski odsek: John Zvezich. Pittsburgh, Pa. Tukaj v Pittsburghu niso de-i lavske razmere nič preveč ugodne, kajti tovarne obratujejo komaj na 50% ,č{isa- Upamo, da se bo zdaj po novem letu začelo izboljševati, kljub temu, da ne moremo verjeti velikim.,ameriški m listom, ki toliko pišejo o vedno boljših časih in prosperi-teti. Te čase jo je med prostim Chicago, III. Naznanjam članom (icam) da sem bil na zadnji seji v decembru ponovno imenovan za tajnika dr. Zvon št. 70 JSKJ. Bratje in sestre: leto je dolgo, kaj se lahko stori v enem richa. On .je bil kandidat za omenjeni urad na zadnji konvenciji v Lorainu in se ga delegati 12. konvencije dobro spominjajo. Kar se tiče njegovih zmožnosti, so jih člani lahko čitali v Novi Dobi z dne 28. decembra. 1927 in bi bilo odveč še kaj o tem pisati. Priporočam torej bratskim društvom, da podpirajo kandidaturo sobrata W. B. Lauricha. Kot je bilo že svoječasno sporočano, priredijo skupna društva Jug. Slov. K. Jednote v Chicagu na 14. januarja veliko veselico, s posebnim ozirom na našo mladino. Zabave bo dovolj za odrasle, toda v polni meri bo skrbljeno za postrežbo in zabavo otrok. Torej stariši, privedite svoje otroke seboj. Kolikor mi je znano, prideta na omenjeno veselico skupnih društev J. S. K. Jednote v Chicagu tudi dva glavna odbornika. Torej na svidenje na 14. januarja v Narodni dvorani na Racine Ave.! John Jurečič, član dr. Zvon, št. 70, J.S.K.J. ---------------o------- Cleveland, O. A dance will be given by Betsy Ross Lodge, No. 186 J. S. K. J. at Slovenian Workmen's Home on Waterloo Rd. January 7th 1928 at 7:00 P. M. Good music will be furnished and refreshments will be served. Everybody is welcome! George Kovitch, President. CAS Kraljestvo je moje prostrano, Kje konec njegovih je mej? Počiti nikjer mi ni dano, Od vekov drvim se naprej. Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Pri zibelki prvi bedel sem hi zadnjo bom krsto kropil. Sezidal sem mesta gradove, Gradove in mesta podrl, Neštete rodil sem rodove, Rodove neštete sem strl. t Kot duh na peroti mogočni Nevidno nad tabo hitim, Zdaj venec ti vijem poročni, A venec mrtvaški za njim. Zdaj cvetje, zdaj trnje bodeče Iz mojih ti zraste poljan, Popolne, neskaljene sreče Pod solncem ne včaka zemljan. O, tudi moj novi oddelek Pač raznih prinese darov, in mnogo izteše zibelek, In mnogo izkoplje grobov. (Simon Gregorčič). o--------------- NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila ljubljena hčerka, oziroma sestrica Elizabeth Stampohar v nežni mladosti pet let in 7 mesecev, dne 17. decembra 1927. Rojena je bila v Virginia, Minn. Dolžnost nas veže, da se tem potom zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažbo v britkih urah in vsem, ki so prišli kropit ljubljeno pokojnico. Iskrena hvala za darovane vence Mr. & Mrs. John Ben-cliina, Genoa, Minn., Mr. & Mrs. John Benchina, Eveleth, Minn.. Mr. & Mrs. Frank Benchina, Mr. & Mrs. Chas. Burke, Mr. & Mrs. Mike Mattoch, Virginia, Minn., Mr. & Mrs. Anton Jamnik in Mr. & Mrs. Ignac Mu-hich, Aurora, Minn. in Oliver Welfare. Hvala dalje učiteljicama Miss Yager in Miss Bin-ney. Ti pa, ljuba hčerka in sestra, počivaj sladko v tihi gomili, dokler se ne snidemo tam, kjer ni trpljenja in ločitve. žalujoči ostali: Marija in ; Conrad Stampohar, 'stariši; Mary, Amalia, Theresa, Julia in Bernice sestre; Conrad in Edward brata. S Virginia, Minn., 27. dec. 1927. wLmmrnmmmmmt Jaroslav Hasek: Dobri vojak Svejk med svetovno vojno. (Življenje in Svet). (Nadaljevanje) Tale vsaj malce žveče, kakor da bi mu bili starši prežvekovalci. ali oni-le tepci tam zadaj si. pravkar iščejo uši v srajci. Ali se ne morete doma praskati, ali je res treba, da počenjate t to med službo božjo? Gospod štabni profos, tudi vi ne kažete zadosti pozornosti! Saj ste vendar vsi vojaki, ne pa nekaki prismojeni civilisti. Vedite se tako, kakor se za vojake spodobi, čeprav ste v cerkvi. Krucifix, iščite vendar Boga in ostavite vse drugo v kasarni. S tem sem končal, vi potepuhi. Zdaj zahtevam, da se pri maši spodobno obnašate, da se ne bo ponovilo to, kar zadnjič, ko so si zadaj zamenjavali erarsko perilo za kruh in ga med povzdigovanjem žrli.” Vojni kurat je stopil z prižnice in odšel v zakristijo, kamor je urno krenil za njim štabni profos. Trenutek na to se je le-ta vrnil, stopil naravnost k S vej k u in ga odvedel v zakristijo. Vojni kurat se je naširoko razkoračil po mizi in si zavijal cigareto. Ko je vstopil Švejk, mu je rekel kurat: “Torej ste tukaj. No, jaz sem vse dobro premislil in mislim, da seip ti pogledal na dno duše, fante. Sploh je to prvi primer, da bi se mi kdo v cerkvi razjokal.” Skočil je z mize, stresel Švej-ka za ramena in ga sunil pred veliko sliko Frančiška Šaleškega. “Priznaj tepec, da si se jel cmeriti zgolj za zabavo.” Frančišek Šaleški je zrl vprašujoče na Švejka. Z druge stra-strani. z druge slike je motril Švejka neki drugi mučenec, ki so ga rimski vojščaki žagali po zadnji plati njegovega zajetnega života. Na mučenčevem obrazu ni bilo videti ne trpljenja in tudi ne radosti in mueeniške-ga sija. Gledal je preplašeno, kakor da bi hotel reči: “Kako pa sem prav za prav prišel k temu; kaj počenjate z menoj, gospodje?” “Pokorno javljam, gospod feldkurat,” je rekel Švejk resno. kakor da je postavil vse sve-je upe na eno karto, “da se izpovedujem vsemogočnemu Bogu in vam, častiti gospod, ki ste njegov namestnik, da sem se cmeril res samo za zabavo Videl sem, da vaši pridigi manjka spokorjen grešnik, ki ste ga s svojimi besedami zaman iskali. Tako sem vam hotel napraviti veselje, da si ne bi mislili, češ, na svetu ni več ljudi, ki se ne bi zmenili za dobro besedo.” Vojni kurat je uprl pronieav pogled na Švejkov dobrovršen obraz. Solnčni žarek se je igral na temnem obličju Frančiška Šaleškega in toplo ogrel preplašenega mučenca jia drugi stra-ni. “Vi mi začenjate ugajati,” je rekel vojni kurat in se zopet vsedel na mizo. “H kateremu polku spadate?” “Pokorna javljam, gospod feldkurat, da spadam in ne spadam k enaindevetdesetemu polku in da sploh ne vem. kaj je z menoj.” “Zakaj pa prav za prav sedite v garniziji?” je vpraša) vojni kurat. “Pokorno javljam, gospod feldkurat, da ne vem, čemu so me poslali semkaj in se tudi ne pritožujem, da tu sedim. Imam samo smolo. Saj zmerom dobro mislim, ali slednjič se vse obrne na slabo, kakor pri tistem-le mučencu zadaj na steni.” Vojni kurat je pogledal sliko, se nasmehnil in dejal: “Vi mi zares ugajate; vprašal bom gospoda avditorja, kako in kaj! Oh, ko bi ne imel še svete maše na vratu. Kehrt eucli! Abtreten!” Švejkova Odiseja je načela novo poglavje. Tudi tokrat se je začela ob častnem sprem- stvu dveh vojakov, ki sta imela nalogo, da z nasajenimi bajoneti pripeljeta Švejka na dom voj rt e ga kurata. Spremljevalca sta bila moža, ki sta se prijetno dopolnjevala med seboj, ,Med tem ko je bil eden izmed njjju suha, visoka trhlica, je bil drugi majhen, zajeten tolščak. Suhec je šepal na desno nogo, mali debeluhai pa na levo. Oba sta bila črno-vojnika, ki so ju bili pred vojno sploh oprostili vojaščine. Ta dična vojaka sta resnobno korakala tik ob uličnem tlaku in se ozrla zdaj pa zdaj na Švejka, ki je stopal v sredini in vča-si komu salutiral. Švejkova civilna obleka se je bila v garnizijskih skladiščih izgubila. Z njo vred je izginila tudi tista vojaška čepica, ki jo je bil Švejk tako korajžno vzel k vojakom. Zdaj so mu dali stare vojaško monduro, ki jo je nosil nekoč kak trebušnik, za gla vo večji od Švejka. Hlače so bile tako široke, da bi erar lahko spravil vanje še tri Švejke. Vzbujale so že same na sebi hvaležno pozornost vseh, ki so šli mimo. Ogrom na bluza, ki je imela na komol cih debele krpe in je bila od kraja do konca zapackana z mastjo in nesnago, se je take opletala okoli Švejkovega života, da se je zdelo, kakor bi jo bil kdo obesil na kol kot strašilo k a vrabce. Vojaška čepica pa ie nerodno silila čez uhlje. Mimogredoči ljudje so se Švejku smejali, toda dobri vojak se jim je zahvaljeval z mehkim smehljajem, med katerim so mu oči bliščale od same nežnosti in gorkote. Vsak je sklepal: ta vojak utegne biti dobrodušen veseljak. Tako so tedaj šli v Karlin, kjer je tiste čase stanoval vojni kurat Katz. Prvi je nagovoril Švejka mali debeluhar. Bili so pravkar na Mali strani. “Odkod si?” ga je vprašal. “Iz Prage.” (Dalje prihodnjič.) -------O ---- TUDI BIKOBORBA Naši ljudje imajo to napako la kaj radi iz Amerikancev de-'ajo Angleže. Vedno slišiš: ‘Tam, kjer jaz delam, so sami Angleži!” Ali: “Sami naši ljudje so in le malo je tam An ?ležev.” Ako bi pa ta, ki tako govori v obraz povedal tam, da so oni Angleži, bi ga ti kaj grdo pogledali in rekli: ‘ Who is English ? What do you talking about? You boob!” Povprečni Amerikanec ima kaj malo ljubezni do Johnny Bull-a (Angležev). Kako je orišlo do tega, da se imenuje Angleže s priimkom John Buli, se razlaga na več načinov in mi se tukaj ne bomo prepirali, kdo da ima prav. Neki Irec mi je pred nedavnim pripovedoval o tem to-le: V časih, ko so Angleži posebno preganjali Irce, in je tekla kri irskega naroda, kateri si ni »ustil kar tako vzeti svobodo samouprave in svobodo verskega prepričanja, so se v bojih proti Ircem Angleži poslužili tudi bikov. Enkrat so postavili v vrsto pred Irce stotine bikov. Zakurili so potem za njimi ognje in biki tako preplašeni po ognju in dimu so zdivjali naprej nad Irce ter povzročili med njimi paniko in tako v oni bitki pripomogli do zmage Angležem. Od takrat naprej da nazivajo Irci Angleže Johnny Bull. Ni moj namen pisati o žalostni zgodovini irskega naroda, pa hočem omeniti neki resničen dogodek iz naše stare domovine, kjer so tudi pred skoro sto leti igrali biki svojo vlogo v “bitki” med dvema vasicama in povzročili smrt Mežnarčkovega strička. Bilo pa je tako: Vasi Podhrib in Nadtrst (imena namenoma niso prava), sta si bili že od kar pomnijo, v laseh za meje skupnih soses-kih posesti (gmajne in pašnikov). Vas Nadtrst je imela (in še'ima) v svoji posesti lep. gladek hrib, brez vsakega kamenčka, katerega meje so segale prav do vasi Podhrib. Ta hrib je vas Nadtrst kosila in tudi živina se je pasla tam v jeseni. Vas Podhrib je trdila da polovica tega hriba spada njej in da si je vas Nadtrst po krivici polastila cel hrib. Vas Podhrib je kot nekako predpripravo priti do lasti do polovice hriba priganjala svojo čredo živine na ta hrib na pašo. Ob vsaki taki priliki pa so se možakarji vasi Nadtrst zbrali skupaj in • z gorjačami izgnali čredo in pastirja s hriba. Prišlo je bilo tako daleč, da je vas Podhrib sklenila s silo vzeti polovico hriba. V to svr-ho so se zbrali možje te vasi skupaj ter šli na hrib, da. tam postavijo mejnike in ograjo. Ko so to početje opazili v vasi Nadtrst, so se resni možje takoj zbrali skupaj na posvetovanje, kaj jim je storiti. Eni so predlagali, da se jih gre spoditi s hriba s pomočjo gorjač 'n druzega primitivnega orožja Pa so vstali in se oglasili k besedi Mežnarčkov stric, katerega je vse spoštovalo, ker znali so med drugim tudi prerokovati ; in tudi črne bukve so imeli. “Možje,” so rekli Mežnarčkov stric, “veste kaj ? Ha, veste ka Naročite ga pri: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAS NARODA NAJSTAKEJAl NE0DV$ SLOVENSKI DNE V AMEK1K1- J« najbolj razširjen ‘11 list v Ameriki; donsš* nje svetovne novosti, izvirna poročila iz stafe vine; mnogo šale in Prc.^v manov najboljših pisatelj'’ Pošljite $1.0J in pričeli g* bomo P«511 Vs« pisma naslovite D*’ GLAS NARO^, 82 Cortlandt St, New York.' k (if " čistimo, barvamo, popravljamo NEWYORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. C LAIK AV*. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljem* na doml |££S3=aaE3SS 5000 kajif it 5000 alorensklh družin. ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO ENGLISH-SLOVENE READER SESTAVIL DR. F. J. KERN. Knjiga Tsabuja ia£ctB« natika • lsgo- ▼orjavi angleških besed; Taj« sa učenj« angleftčine; berila in članke, pesmi ter kratek angle&ko-slovensko in sloTensko-tngleiki slovar (4,000 besed). NAD 50 SLIK Knjiga je pripravna sa učenje aagleliine in slovenlčine. Kupite jo svojim otrokom. Cerna $S.H a peitaia«. Pfarač« se pri “Ameriški Domovini,’» «117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Ker«, 9231 St. Clair Ara., Cleveland, Okla. V lastnem poslopju Imetje $1,700,000 NA VLOGE vložene na naši hranilnici pred 15. januarjem, plačamo obresti od 1. januarja PO Ce še niste naš vlagatelj, si povišajte obrestno mero od 4% na 5 % $1,000 po 4% na lelo obresti $10.00 $1.000 po 5 'r na lelo obresti $50.00 $10 00 dobička za vas od vsakega tisoča. Obresti tečejo od dneva vloge. Denar dvignete lahko vsak čas. Srečno Novo leto 1928! The International Savings &Loan Co. SLOVENSKA HRANILNICA 6235 SL Clair Ave., St. Ave. in E. 63rd St. CLEVELAND, OHIO. Vloge sprejemamo tudi po pošti iz vseh krajev Amerike. Pišite za pojasnila. SKUPNI IZLET V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO priredimo dne 25. februarja 1928 z najnovejšim parnikom Cosulich proge “SATURNIA” ki je največji motorni parnik na svetu. Tedaj bo odplul prvič iz New Yorka preko Gibraltar-ja, Marseilles, Neapolj-a, Patras-a in Split-a v Trst, kamor bo dospel v 12 dneh. “SATURNIA” ima 35,000 ton prostornine in je nadvse elegantno opremljen. Mi imamo rezervirane za takrat lepe kabi'ne v vseh razredih. Cena do Trsta za: navadni III. razred $104.00 srednji II. razred $f25.00 redni II. razred $150.00 TEM CENAM .IE PRIŠTETI ŽE VOJNI DAVEK $5.00 VELIKONOČNI SKUPNI IZI.FT s parnikom “PARIS” priredimo dne 24. marca 1928 ) 1. A. M.) Kdoi je namenjen potovati, naj se čimpreje prijavi in piše za pojasnila na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °P0^yi vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za An>efl stari kraj. Pišite ali pridite osebno. NAJKRASNEJŠA Sf™™! ••IlfM'.IIttlHI'tll...... 1 ie* ??#*] H M A L V Jt ! KAN iV i" Prlpr . 1 u/.li . . II- CI EV* j? ;il tu,, nega neZ'°J za g°rK priti* „ drugih' M %, »n ali r# k Prostor / JJCa rrOSW* ,iiiv. nepreko* '•2. 01 SOUTH M A l-1 je lePa pravna v rih, % in to.z» ceno. To t. ,TT>‘b JOSEPH MANTEL, trgovina z železnino in pohištvom, ELY, MINNESOTA. m Ufe f*ti %'n St* Za VLOGE, ki jih prejmemo do vŠt?vS 13. januarja 1928, prejmejo vlagatelji obresti po: 4% za cel mesec januar. Nadaljna ugodnost: MESEČNO OBRESTOVA1^ Vloge od $1.00 naprej se prično obrestovati s vim prihodnjega meseca. Za vse vloge nudimo popolno VARNOST. Naša POSTREŽBA je vedno v popolno zadovolji0 vlagateljev. • - Ako še nimate vloge pri nas, poslužite se te NO . LETNE PONUDBE in si preskrbite našo knjižico. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. vlo^0 *frr »e k h v h v h s RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rolakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stfl spadajoče posle. -.fo, 933 E. 185th St. Cleveland, 0»,p Najrežja in najatarej&a aloTenaka zlatarska trgovina ▼ An,ef Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio in Izdelkov dobite pri n«s. FRANK ČERNE <033 8t. Clair Ave. in »30 E. 79th St., Cleveland, O ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! kaj rad naš narod kupuje darila ediJn druzemu in to posebno zla1 ali srebrnino. Main0 d* Naša zaloga je ravno zdaj večja kot kedaj poprej. N®*f sPSj;. moške in damske ure, prstane, diamante, srebrnino in vse, KyjctfC.j|i v zlatarsko obrt. Dalje prave Victor Orthophonic glasne slovenske in druge Victor plošče, Radio in Piano role, P° ' <• cenah. Pišite karto, pa vam pošljemo cenik. Ne pozabite me, če kaj potrebujete iz naše večletne ljive trgovine.. P>' IVAN PAJK, Jeweler, 24 MAIN ST. conemaugh, N !>n H J, \ s s >0,