naš tednik
Številka 46 Letnik 46
Cena 10,— šil. (25,- SIT)
petek,
18. november 1994
Poštnina plačana v gotovini
Celovec
P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
KULTURA
Dr. Arthur Roßbacher,
predsednik Cluba tre po-poli, je prejšnji teden prejel 6. Einspielerjevo nagrado. Lavdacijo je imel podpredsednik NSKS dr. Apovnik.
Stran 11
Servisna in pravna pomoč SJK
Opozarjamo vse kmete in kmetice, da SJK pravno in servisno pomaga v vprašanju mlečnih kontingentov in zahtev AMA.
S svojimi željami se lahko vsak dan od 8. do 17. ure obrnete na tajništvo Enotne liste " SJK, 10,-Oktober-Str. 25 v Celovcu (tel.: 0463/512528-30) ali na zborničnega svetnika Dl Stefana Domeja (04235/3367).
Vabimo vas, da dejansko izkoristite to servisno in pravno Pomoč, ki je izključno namenjena v korist kmetov in kmetic.
4
CAN: avstrijske narodne skupnosti so solidarne
Občni zbor Centra avstrijskih narodnosti (CAN) je prejšnji ponedeljek sprejel zelo pomembne sklepe: soglasno je sklenil delovni program, v katerem se obvezuje za dosego vsemanjšinskega temeljnega zakona, zajamčenih mandatov v zakonodajnih telesih in javnopravnih manjšinskih zastopstev.
Sklepi CAN (v njem so zastopane vse avstrijske narodne skupnosti) so pomembni
predvsem tudi zato, ker dokazujejo voljo po skupnem nastopanju vseh narodnih manjšin. Možnosti izigravanja ene narodne skupnosti proti drugi so tako bistveno manjše. Nasprotno: avstrijske narodne skupnosti so dale jasno vedeti, da so med sabo solidarne in da se je treba skupno zavzemati za pomembne cilje.
STRAN 3
[i Mladi umetniki. KPD „Drava“ v Žvabeku posveča veliko pozornost otroški mladini. Prejšnji t&den je organizirala slikarski projekt, pri katerem so sodelovali vsi otroci, ne glede na njihovo prodno pripadnost. Slike, ki so jih mladi umetniki ustvarili, krasijo njihove domače sobe. V ž^abeški ljudski šoli pa so v sodelovanju z učitelji izdelali tudi svetilke, posvečene sv. Martinu, i njimi so praznovali martinovanje v domači cerkvi.	siika: Nwera
SLOVENIJA
Visoko odlikovanje dr. Inzku in t dr. Zwittru
Danes, v petek, bo slovenski državni predsednik Milan Kučan izročil dr. Valentinu Inzku in posmrtno dr. Franciju Zwittru srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Je to drugo najvišje odlikovanje, ki ga podeljuje naša matična država.
Prejmeta ga „za zasluge in osebni prispevek pri ohranjanju in razvijanju slovenske narodne zavesti in za utrjevanje položaja ter ugleda slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem“.
Dr. Inzko in dr. Zwitter sta med prvimi Slovenci, katerim je predsednik Kučan doslej podelil Častni znak svobode.
Častni znak svobode je edino odlikovanje s strani slovenske države.
2
Politika
Heidi Stingler
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Lažje je najti skupen jezik s papigo
Odnosi Avstrija-Sloven:
Čeprav si postajata Koroška in Slovenija vedno bolj simpatični, pa je generalni konzul dipl. inž. Jože Jeraj v nekaterih vprašanjih zelo nezadovoljen glede avstrijskega odnosa do Republike Slovenije.
Po zakonu o narodnih skupnostih (1976) in uredbi o slovenščini kot dodatnem uradnem jeziku (1977) je slovenščina kot uradni jezik priznana v 14 južnokoroških občinah. Torej marsikateri Slovenec, ki živi v eni izmed 37 dvojezičnih občin, nima možnosti, da bi na uradih uporabljal svoj jezik.
Žal pa je treba ugotoviti, da se tudi v občinah, kjer obstaja ta možnost, le malokdo poslužuje te svoje pravice. To velja za uradovanje z domačo občino, deželno vlado, finančnim uradom, itd. Delež slovenskih vlog znaša v primerjavi z nemškimi le med 1 in 2 %.
Vzrok za to je po eni strani pogostokrat prav gotovo iskati v pomanjkljivi jezikovni kompetenci uradnikov kot tudi morebitnih vložilcev vlog. Drugo so pragmatični razlogi: morda ni na voljo slovenskih formularjev ali obrazcev, in jih je treba zahtevati, morda je celo treba vzeti v zakup določen čas, da se prevedejo prošnje, itd. Seveda pa tudi le malokdo ve, kje ima pravico do uporabe slovenskega jezika in na koga se lahko obrne.
Odkritosrčno pa moramo tudi priznati, da smo v tem oziru večinoma malodušni in udobni. Ko govorimo o odlokih, uredbah in odredbah, se zatikajo besede, v svojem prostem času pa nam pride kaj boljšega na misel, kot da bi iskali slovenske strokovne izraze za izpolnitev slovenskega formularja.
Človeku se pač mudi, in vse kar ni vsakodnevno, je nekako sitno.
Lažje je pač najti skupen jezik s papigo.
Vprašanje je, ali od posameznika sploh moremo zah-
tevati, da vzame to breme nase, če se pa te svoje pravice deloma ne poslužujejo niti naši funkcionarji. Kaj sploh prinese, če slovenščino uveljavimo tudi izven naših štirih sten, in kakšen pomen ima to (če pa itak vsi znamo nemško)?
Vsekakor bi lahko našteli nekaj zasebnikov in podjetij, ki uveljavljajo dvojezičnost v javnosti (mizarstvo Zablatnik, Juenna. . .). Iz izkušenj lahko povejo, da je s tem povezano določeno dodatno delo, da pa po premostitvi začetnih težav postane uradovanje ali pa tudi dvojezična prezentacija podjetja nekaj samoumevnega in zaradi tega niso na slabšem.
Vrednota jezika se vsekakor meri tudi po tem, koliko je jezik kot izrazno sredstvo naše identitete možno uporabljati tudi v javnem življenju. Čim več ljudi se bo posluževalo te možnosti in čim več slovenskih vlog bo dobil urad, tem bolj vsakdanje in samoumevno bo njih obdelovanje.
Zato pa bo potrebno izgraditi sistem izobraževanja odraslih. Naloga vseh, ki delajo v javnosti (občinski odborniki, društveniki, zastopniki organizacij...) je, da organizirajo v svojem krogu za člane jezikovno izobraževanje, da poskrbijo za učinkovito jezikovno in pravno servisno službo. Ne zadostuje dober zgled nekaterih posameznikov, slovenščina bo v javnosti samoumevna šele takrat, če se bo te pravice posluževalo čim več ljudi.
Slovenščini v javnosti bomo dali pomen, če se ne bomo obnašali kot pragmatiki, katerih nazori in nameni se orientirajo po možnostih za osebno korist.
Posebej velja to za gospodarsko, kulturno in manjšinsko področje. Avstrija ni pripravljena sprejeti potrebnih bilateralnih sporazumov, ker očitno želi, da bi predvsem v gospodarskem sodelovanju ostalo razmerje izključno v njen prid. Na kmetijskem področju znaša npr. 6:1. Sicer pa ima Slovenija že z več državami bilateralne gospodarske sporazume (mdr. s Švico, Češko in z Madžarsko), le z Avstrijo so težave nepremostljive.
Glede koroških Slovencev si slovenski generalni konzul želi, da bi morali prevzeti aktivno povezovalno vlogo, kar pa hkrati pomeni, da bi morali biti za to bolj usposobljeni, zlasti še na gospodarskem področju. Predvsem pa je poudaril, da bi morala Avstrija rešiti vsaj vprašanje Glasbene šole, otroških vrtcev, radia in televizije ter pretvornikov za sprejemanje RTV Slovenija. Jože Jeraj je tudi kritično ocenil delovanje kontaktnega komiteja, ki ga vodita državni sekretar dr. Vencelj in namestnik deželnega glavarja dr. Ausserwinkler. „Ce določene teme ne bi zavzele toliko časa, bi lahko kontaktni komite sprejel že več konkretnih sklepov,“ tako Jeraj. Tako pa se je na široko razpravljalo o vprašanju nuklearke Krško in kočevskih Nemcev.
Optimističen. Kljub temu je slovenski generalni konzul optimističen. Prepričan je, da bo s pristopom Avstrije Evropski zvezi nazadovalo provincialistič-no mišljenje in da prevladuje
Če temi
Krško in kočevski Nemci ne bi zavzeli toliko časa, bi lahko kontaktni komite sprejel že več konkretnih
sklepov.	r
dipl. inž. JOŽE JERAJ, C generalni konzul RS ^ v Celovcu v
c
simpatija tako na Koroškem do k Slovenije kakor v Sloveniji do Av- 2 strije. Jeraj: „V Sloveniji se vedno 2 več mladine uči nemščino; na p prvem mestu je angleščina, njej f pa sledi že nemščina.“	t
r
Tiskovna konferenca ja ebila |, pod geslom „dve leti generalni v konzulat RS v Celovcu, ki ga je j slovenska država odprla pred- n vsem tudi zato, ker velja njena skrb koroškim Slovencem“ ^ (Jeraj). Kot sodelavko so pridobi- f li mdr. koroško Slovenko mag. r Angeliko Picej iz Št. Primoža. p
c
S koncem novembra pa bo generalni konzulat zapustila vice- f konzul Irena Zdovc; njeno novo službeno mesto bo na sloven- Jl
c
skem zunanjem ministrstvu.
—Kuj- c
„Čim več slovenskih vlog bo dobil urad, tem bolj vsakdanje in samoumevno bo njih obdelovanje.“
Politika
3
n: kritične pripombe generalnega konzula Jeraja
Manjšine so solidarne
Nadaljevanje s 1. strani
Osnova delovnega programa CAN je izjava, ki so jo narodne skupnosti sprejele 24. oktobra 1994 v Železnem. Konkretno Qre za naslednje zadeve:
. • Vsemanjšinski temeljni zakon: državni zbor naj bi sklenil temeljni zakon, ki bi vseboval vsa obstoječa državna in mednarodna določila v zaščito narodnih skupnosti. Tak temeljni zakon pa bi moral vsebovati tudi določila, ki odgovarjajo aktualnim potrebam narodnih skupnosti (npr. na področju medijev in otroškega varstva) — v smislu manjšinske konvencije FUENS z 12. 5. 1994. CAN se je obvezal, da bo izdelal konkreten predlog o temeljnjem zakonu in ga posredoval najvišjim zastopnikom vladne koalicije: ta predlog naj bi po možnosti
postal tudi del koalicijske pogodbe nove avstrijske vlade.
•	Manjšinski mandati v zakonodajnih telesih: Gre za zajamčene manjšinske mandate, predvsem v deželnih zborih, ki naj bi jih pripadniki narodnih skupnosti izvolili ali z drugo glasovnico ali pa s posebnimi prednostnimi glasovi.
•	Javnopravna zastopstva: Pri teh naj bi se upoštevali različni pogoji in okoliščine v posameznih zveznih deželah. Zato naj bi se sklenil zvezni zakon, ki bi vseboval enotna temeljna določila, hkrati pa opolnomočil dežele, da s posebnimi zakoni sklenejo javnopravna manjšinska zastopstva, izvoljena na osnovi neposredne, tajne in osebne volilne pravice.
Kako pomemben je CAN ne samo za koroške Slovence, je
bilo razbrati tudi iz poročil predsednika Karla Smolleja in tajnika Huberta Mikla o pretekli delovni dobi. Tako se CAN vodilno trudi za ustanovitev manjšinske
Stranke bodo morale začeti drugače razmišljati. Ne bodo se morale več obnašati kot cesarji. Tudi Romi potrebujemo politično zastopstvo.
RUDOLF SARKÖZI, predsed. avstrijskih Romov in funkcionar dunajske SPÖ
gimnazije na Dunaju (pri ministrstvu za pouk obstaja za to posebna delovna skupina), je dosegel podporo Urada zveznega kanclerja za češko šolo Komensky v višini 1 mio. šilingov, predvsem pa je dosegel tudi priznanje Romov in
Sintov kot narodna skupnost. Prav tako pozitivno so odjeknile informacijske brošure o posameznih narodnih skupnosti, ki so medtem večinoma že pošle in se pripravljajo ponatisi.
Posebno pozornost daje CAN tudi sodelovanju z narodnimi skupnostmi v sosednjih državah. Mdr. je obiskal madžarsko manjšino na Slovaškem in slovaško na Madžarskem. Kot je znano, obstajajo med obema državama zaradi nerešenih manjšinskih vprašanj večja nasprotja, cilj CAN pa je, da bi „prišlo do bilateralne pogodbe v smislu medsebojne podpore manjšin“ (K. Smolle).
Udeleženci občnega zbora so potrdili delovanje vodstva CAN. Tudi pri volitvah novega odbora: za predsednika je bil izvoljen Karel Smolle, za generalnega tajnika pa Hubert Mikei.
—Kuj—
KDZ ima novo predsednico
»Zaradi strahopetnosti ali drugih razlogov nismo mogli pri-^editi več diskusijskih večerov ,Na grmadi1,“ je nedvoumno dejal Peter Rosenzopf, novi podpredsednik Koroške dijaške zveze (KDZ) v pozdravnem govoru, ki ga je prevzel zaradi studijske obveznosti bivše predsednice Tine Zupanc.
Rosenzopf je z zadovoljstvom crnenil dejavnosti KDZ v prete-'ern letu, katerih ni treba skrivati ; Za bregom. Tako so dijaki bili Ze|o dejavni na umetniškem Področju, kar dokazujejo zlasti 1 "Oska dejavnost in z njo v zvezi erTiatiziranje nesporazumov j J^ed dijaki iz Slovenije in i ^0roške (film Karavanke), razsta-, j'6 likovnih stvaritev, medtem že radicionalni koncert „Rock ob , ^ji“ ter napeti diskusijski večer "^a grmadi", ki po prvi uspešni Pbreditvi ni našel nadaljevanja, “osenzopf je v tej zadevi kritizi-^ nepripravljenost naprošenih andidatov. Nadalje je obžaloval, tla K DZ že nekaj let nima lastnih Prostorov, s čimer se dejavnost i Zelo otežkoča, in se zahvalil vod-)ern Mladinskega in Modestove-doma Jožetu Blajsu in Her-rt1anu Kelihu, ki sta dijakom Orr|ogočila izvedbo nekaterih pri-
reditev. Cenjenje delovanja KDZ je Rosenzopf poudaril z dejstvom, da je ORF kupil pravice za predvajanje filmov, ki jih ustvarjajo člani KDZ, in s tem tudi gmotno podpira KDZ.
Karel Smolle, pobudnik Koroške dijaške zveze, je v svojih pozdravnih besedah dal dijakom nekaj nasvetov in novemu odboru želel dosti uspeha. Čestitke sta izrekla tudi predsednik ZSO Marjan Sturm in zastopnik Vseslovenske dijaške zveze, ki je hkrati ponudil sodelovanje.
Eva Obreza, novopečena predsednica, je v svojem govoru obljubila še večji elan v delovanju in postavila nekaj smernic prihodnjega delovanja. Tako se bo KDZ v naslednjih dneh sestal na interni klavzuri, 22. novembra je na sporedu razstava Janka Messnerja „Job", tudi „Na grmadi“ se bodo zopet znašli ljudje iz
javnosti in KDZ bo sodelovala na Srečanju evropskih narodnih skupnosti (Mens) naslednje leto v Celovcu. Ena izmed prioritetnih nalog pa bo gotovo iskanje primernih prostorov.
Novi odbor:
predsednika: Eva Obreza
1.	podpredsednik:
Peter Rosenzopf
2.	podpredsednica: Tina Smolle tajnica: Mojca Lorenci
1.	namestnica:
Bernarda Gnamuš
2.	namestnik: Boris Gallob blagajničar: Alexander Lomšek namestnica: Tina Čas časnikarski referentki:
Nataša Repnik, Tatjana Martič
Drugi člani odbora:
Srečko Kukrinka, Nadja Ulbing, Davorin Lempl, Tamara Wieser, Tina Rezec, Marko Gallob, Mihael Koren, Veronika Boschitz, Stela Perkolič, Tanja Petek, Kristina Mešnik in Miloš Rajzer
Sosvet:
Marjan Pipp, Franci Tomažič in Milka Hudobnik
Nadzorni odbor:
Miha Dolinšek, Mario Podrečnik in Tasilo Simon
Glas iz domače vasi
FRLOŽEV LUKA
Kaže, da bo zdaj Narodni svet ustanovil podružnice v Južni Ameriki. Letos poleti se je motal Karel Smolle po brazilskih pralesih, zdaj na pozno jesen, ko nas že grabi zima, pa je odneslo samega predsednika Matevža Grilca v Venezuelo in Ekvador. Pa naj zdaj še kdo čenči, da je Narodni svet ozka organizacija. Nekateri se na vse sile trpinčijo, da bi, kakor pravijo sami, „presegli" tukajšnje meje, Narodni svet pa je že kar preskočil morja in celine.
4
Iz naših občin
Rekli so na občinski seji v Bilčovsu:
O kanalizaciji...
Danes ne smemo skleniti nekaj, kar je jutri mogoče že napačno.
Menim, da smo premalo informirani in zato počakajmo še nekaj časa s sklepom in povabimo občane na dodatni info-večer.
Ingrid Zablatnik (EL)
Ingrid ima prav, če pravi, da imajo občani še premalo informacij, sem pa proti vsaki polemiki.
Podžupan Hanzi Ogris(SP)
Do novega leta moramo itak sprejeti sklep in mislim, da se do takrat ne bo nič spremenilo.
Občani bodo dobili možnost, da v okviru občine že zdaj pričnejo varčevati za priključek na kanal.
Županja Stepi Quantschnig (SP)
Ali lahko kasneje še odskočimo, če danes sklenemo rumeno linijo ?
Odbornik Hansi Schaunig (VP)
Če jo zdaj sklenemo, ni več možnosti odskočiti. Občina pa lahko v teku časa prilagodi projekt najnovejšemu stanju tehnike.
Projektant inž. Miklautz
O gradnji igrišča
Šef ÖKOBAU sicer zna zelo dobro govoriti, graditi pa očitno ne.
Županja Stepi Quantschnig (SP)
Kaj pomeni za nogometni klub biti brez domovine in s tem brez dohodkov, si lahko vsak predstavlja. Ker ÖKOBAU zavlačuje, nam nastaja velika škoda.
Karl Heinz Hasslauer (SP)
Pri gradnji igrišča bi pričakovala več samoiniciati-ve kluba, ki bi lahko s tem pomagal znižati stroške občine.
Ingrid Zablatnik (EL)
Bilčovščani dobijo kanalizacijo | - le redke izjeme bodo dovoljene |
Od pretekle srede naprej je jasno, da bodo v Bilčovsu gradili kanalizacijsko mrežo. Skupni stroški gredo daleč čez 200 milijonov.
Bilčovški občinski svet je s 14:1 (proti je bila Ingrid Zablatnik - EL) sprejel tako imenovano rumeno linijo, ki določa področje, v katerem se morajo občani obvezno priključiti na kanalizacijo. Iz rumene linije je izvzetih le 25 posameznih objektov, katerih posestniki bodo morali sami skrbeti za zakonu ustrezajoče odstranjevanje odplak.
Informacija. V Bilčovsu so s pripravami za gradnjo kanala pričeli leta 1991. Občina Bilčovs je z občinama Borovlje in Bistrica v R. ustanovila zvezo odplak „Rož - sredina“. Na osnovi novega deželnega zakona o kanalizaciji je bil občinski svet primoran čimprej najti rešitev. Zato je občina v zadnjih mesecih vabila svoje občane na informacijske prireditve, na katerih naj bi rešili še odprta vprašanja. Po mnenju odbornice EL Ingrid Zablatnik so občani kljub temu še premalo informirani in je predlagala, naj o rumeni liniji občinski svet sklepa šele po nadaljnjih informativnih prireditvah.
Ostali mandatarji niso bili proti predlogu Zablatnikove, toda priključili so se mnenju inž. Mi-klautza (ki je izdelal kanalizacijs-
ki načrt), da se stanje tudi v enem mesecu ne bo spremenilo in da bi občina lahko prišla v nevarnost, da zamudi po zakonu predpisane termine.
Stroški. Da gradnja kanalizacije ne bo poceni zadeva, je vsem bilčovškim mandatarjem očitno jasno. Prve številke: gradnja kanalicijske mreže za Bilčovs bo stala nad 140 mio. šilingov, izgradnja čistilne naprave v Borovljah pa 77 mio. Preden bodo dejansko pričeli graditi (v 10 - 15 letih), se bodo številke gotovo pomaknile še znatno navzgor.
Posamezni priključek gospodinjstva bo stal približno 50.000,-šilingov, letni obratni stroški pa bodo znesli približno 5.000,- do 6.000,- šilingov. Alternativne naprave, kot so polnobiološke čistilne naprave, so po mnenju zastopnika projektanta inž. Mi-klautza za privatnika približno enako drage kot priključek na kanal. Presenetljivo tem izjavam noben mandatar ni ugovarjal, čeprav je danes iz prakse že znano, da so stroški znatno nižji. To je dokazal npr. že Pepej Pototsch-nig na Bistrici pri Pliberku, ko je letos zgradil rastlinsko biološko napravo za 40.000,- šil, letni ob-
ratni stroški pa ne znašajo več c kot 2.000,- šilingov.
Igrišče. Gradnja športnega g| igrišča v Bilčovsu se zatika. Pod’ jetje ÖKOBAU, katerega je obči’ ^ na na osnovi razpisa morala vze ^ ti, kakor je poudarjala županja ' Stefi Quantschnig, je z deli preče. ? v zaostanku. Zaradi tega se d jn občini in pri nogometnemu klubu ^ resno sprašujejo, ali bo igrišče ^ pravočasno zgotovljeno (termif . 31. 5. 1994). Ce podjetje ÖKO-BAU do 12. decembra ne bo končalo za jeseni predvidena de- ^ la, bo občina pravno postopala. ^
Bilčovški mandatarji so na mi- to nuli seji sprejeli tudi sklep, da bo- ^ do dali izdelati osnutke za občin v_ ski grb. Določili pa so tudi odbd p za regionalni in krajevni razvoj (ORE), od katerega pričakujejo ^ novih impulzov, saj so v od bon1 tu zastopani tudi navadni občani. g(
i te
Bilčovški mandatarji so na minv jg seji doživeli premiero. Prvič 1 k; zgodovini je prišel na sejo tud p; dekan Poldej Kassl in zdržal četi S|. 3 ure in pol. Njegov zaključni kO' m mentar: „Zelo zanimivo, to$ Uf želim si v smislu skupnosti v& kr solidarnosti med frakcijami...“ T< Silvo Kume' Sv
----------------------------------4„!
Št. Jakob se naj tudi turistom kaže, kakršen je - namreč dvojezičen
Tudi turistom naj bi občino predstavili kot takšno, kakršna je, namreč dvojezično. O tem predlogu SGS bodo v Št. Jakobu še razpravljali. _______________________________________
Micka Miškulnik (SG$) minuli sejo soglasno sprejel 2’ redni in izredni proračun, iz kate
Socialno gospodarska skupnost je na minuli občinski seji vložila predlog, naj se občina zavzame za to, da bo o okviru turistične regije Rož (katere član je občina), upoštevana dvojezičnost kot obogatitev in del identiete domačih krajev.
Predlog, katerega je utemeljila odbornica Micka Miškulnik, je bil v prvem glasovanju odklonjen. Za predlog sta bila le zastopnika SGS Miškulnik in Janežič ter mandatarja SP Mihi Truppe in inž. Notschnig. Micka Miškulnik je večinsko odklonitev obsodila in dejala, da občinski odbor ni zrel za pristop k Evropi, ampak le za
Mnogi šentjakobski občinski mandatarji danes še vedno niso zreli za pristop k Evropi, ampak le k Nemčji.
Micka Miškulnik (SGS)
pristop k Nemčji. Po tem nerazumljivem odklonilnem stališču očitno tudi mandatarjem SP ni bilo ravno najbolj prijetno, tako je podžupan Heinrich Kattnig stavil predlog, naj se s predlogom SGS bavi pristojni podobor, kar so mandatarji FP in VP sicer ponovno odklonili, z glasovi SP in SGS pa je bil kljub temu sprejet.
Proračun. Občinski svet je na
rega je razvidno, da so Šentj3' kobčani morali pričeti varčevati Za gradnjo ljudske šole v Pod rož" ci je na voljo le še 7,8 mio.(prej^ mio.). V zvezi z ljudsko šolo je župan Johann Gressl poročat da imajo pri gradnji težave, ke( voda oz. odplake zaradi nepro pustnosti zemlje ne poniknejo.
Soglasno je občinski sve1 sprejel resolucijo proti zaprti11 poštnih uradov v Podrožci in v Podgorjah, kar bi gotovo zmanjšalo življenjsko kvaliteto v teh va seh.
It
sp
re
tre
de
ofc
lai
ra
vi-
Sl
M.
je
nii
tei
se
Pr
Pc
sk
OC
mi
Iz naših občin
5
Primerjava
dokazuje:
_____Smihelski teniški
klub zahteva luksus
„Teniški klubi v večji meri navadno sami financirajo gradnjo. Od dežele ni pričakovati veliko.“
Dež. športni sekretar Stefan GenseR
Pomisleki. V Celovcu na deželnem športnem sekretariatu nimajo veselja s šmihelskimi nad-dimenzionalnimi načrti. Deželni športni sekretar Stefan Genser je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da še nima v rokah uradne prošnje ASKÖ Šmihel. Projekt gradnje teniške kabine v Šmihelu pa je sekretarju znan. Genser si ne more predstavljati, da bi v trenutnem gospodarskem položaju dežela Koroška v večji meri prispevala h gradnji. Genser: „Nava-
dno dežela prispeva 25%, toda pri tem velikem projektu gotovo ne bomo mogli dati celotne procentualne podpore."
Pričakovati, je da bi dežela Koroška verjetno največ	prispevala
250.000,-, ostalo pa bi morala verjetno dati občina, saj ASKÖ sam gotovo ni zmožen zbrati dveh milijonov šilingov.
Silvo Kumer
v Primerjava med teniškimi klubi v Podjuni dokazuje, da si v 3Č Šmihelu želijo na javne stroške zgraditi mali teniški grad.
ja Že v prejšnji številki d- sm° poročali, da želi ;i- teniška sekcija ASKÖ g- Šmihel zgraditi teniško ja kabino za 2,3 mio. šilin-ej 9°v- V kabini naj bi bila i3 ln,ergrirana tudi kavarna iti ln savna. Projekt pa je ;e naletel med prebivalst-jd v°m na velik odpor, ker y Je Predrag.
)0 Primerjava. Naš ted-3' si je v Podjuni ogledi pogoje teniških klu-ii- ,ov (glej desno) in ugo-y javil, da je načrt Šmi-T ae|čanov prava luksusna Di parianta, ki ji ni para. oj p.red podobnim vprašajo jjJem kot šmihelski AS--ii , . so stali pred kratkim adi v Žitari vasi. Po no-9°metni sekciji je tudi j 6niška zgradila svoje jOrišče in želela lastno kabino. Za vodstvo kluba Pa je bilo iz gospodar-sk'h razlogov jasno, da borata obstoječo kabino jjPorabljati obe sekciji, ar se tudi obnese. eniški igralci pa so za Sv°je klubske namene gradili še majhen bife iz esa, kjer se odvija klub-sko življenje.
Od dežele Koroške za ta milijonski projekt očitno ni pričakovati veliko denarja. Kdo bo torej plačal gradnjo šmi-helskega teniškega gradu?
Seveda občina, torej občani, ki nimajo pravih lobistov na občini, in po vaseh še vedno čakajo na realizacijo pomembnejših projektov.
Manjkajoča pešpot skozi Šmihel je samo ena izmed številnih.
Škofiče: nič enotnosti med SP odborniki
Poslovni red iz leta 988 več ne odgovarja Nosnemu občinskemu >1 redu in ga je bilo zato l reba spremeniti. Dose-i' aaajo prakso, da namreč i' ^činsko predstojništvo i ahko brez sklepa letno i' razPolaga s sredstvi v 9 ^šini 500.000,- šil, je del 3 ^P odbornikov vehe-I' rri6ritno kritiziral.
' . Odbornik Resei (SP) Je trdil, da ima predstoj-n'štvo preveč kompe-i1 6r|c, in je zahteval, da 9 s® sredstva, s katerimi f Predstojništvo lahko raz-i' Pa|aga, brez občinskega >' a^epa omejijo na 200,-°0.- šilingov letno. Te-Ou so se pridružili še
štirje odborniki SP, kar je zanimivo, saj so v pred-stojništvu poleg župana Valetnina Happeja (VP) in odbornika FP Posrat-schniga zastopani trije socialisti. Predsednik kontrolnega odbora Huainigg (FP) je v sklopu te razprave kritiziral občinsko predstojništvo, češ da le-to občinskega odbora ni informiralo, čeprav je oddalo dela, ki so stala več kot 200.000,-šil.
Odbornik Brückler (VP) pa je izrazil mnenje, da je v občini danes že precej več demokracije, ker je svoj čas predstojništvo letno razpolagalo
z vsoto, ki je presegala 1 mio.
Pri razpravi o novem poslovnem redu je odbornica EL Magda Er-renst vložila predlog, da dobijo vsi odborniki vabila na seje vseh odborov, kar je občinski odbor tudi odobril.
Pri sklepanju poslovnega reda in o tem, ali lahko predstojništvo letno razpolaga z vsoto 500.000,- šil, je za ta predlog glasovalo 13 odbornikov, 6 odbornikov (med njimi pet socialistov) pa se je izreklo proti temu.
H. St.
Teniške kabine v drugih občinah
Žitara vas
Teniški igralci imajo poleg teniškega igrišča svoj lokal, za umivanje pa je na voljo kabina nogometašev. Stroški: 100.000,-
Galicija
V Galiciji sta nogometno in teniško igrišče drugo ob drugem. Teniški klub je za svoje člane zgradil leseno kabino. Stroški: 100.000,-
Velikovec
Teniška sekcija sodeluje z nogometaši, v skupnem poslopju je tudi kabina teniškega kluba. Nobenih dodatnih stroškov
Železna Kapla
Tudi v Kapli so ostali teniški igralci na realnih tleh. Za klubske namene zadostuje kabina z bifejem. Stroški: 100.000,-
Globasnica
V Globasnici so kabino zgradili v samoiniciativi. Kabina je dovolj velika za prvenstveni tenis.
Stroški: 100.000,-slike: Fera
Dobrla vas
Teniška sekcija je dobila lani novo igrišče in bo - če bo klubu spet šlo bolje - uporabljala kabino skupaj z nogometaši. Stroški: jih ni
6
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
ŠENTRUPERTSKO PREDMESTJE V CELOVCU
Messnerjev „Job“ in vizualnost mladih
22. nov. ob 19.30 v Domu v Tinjah:
LITERARNI VEČER V SERIJI „SLOVENSKA MESTA - SLOVENSKE POKRAJINE“
V torek, 22. nov., ob 19.30 bo v Domu v Tinjah stekla druga prireditev v seriji literarnih večerov pod geslom „Slovenska mesta - Slovenske pokrajine“. Gost večera, ki ga v sodelovanju prirejata Dom v Tinjah in ORF-Slovenski spored, bo tokrat koroški pisatelj, nestor slovenske proze v naših krajih, Janko Messner, ki bo predstavil že skorajda klasično črtico „Job“, tragično-nostalgičnp pripoved iz celovškega predmestja Št. Rupert.
Večer z Jankom Messnerjem bo popestrila skupina mladih s Slovenske gimnazije in dvojezične Trgovske akademije; skupina sodeluje v filmskem krožku KDZ in v skupini Film & Foto MLADJE. Pod vodstvom televizijskega snemalca Mihija Dolinška bodo mladi pripravili video in foto-raz-stavo z vtisi iz Št. Ruperta. Spremljevalec večera: Horst Ogris.
OGLAS
IŠČEMO
dinamično/ega sodelavko/ca
z osnovnim znanjem računalništva (EDV). Obvezno je znanje obeh deželnih jezikov in angleščine.
Opis dela: operativno opravljanje im-portno-eksportnih poslov in fakturiranje za špedicijsko-transportni oddelek. Praksa je zaželena, a ni pogoj.
Prijave, prosimo, v pismeni obliki na naslov:
/^_ ALPETOUR
Spedition-T ransport-GmbH
Lastenstraße 6, 9150 Pliberk/Bleiburg
Kristina Dovjak, po domače Malejeva, je na Kotu obhajala rojstni dan. Vse najboljše, zlasti zdravja in osebne sreče!
Te teden je obhajal rojstni dan Stanko Wakounig, doma v Spodnjih Vinarah. Predsedniku SRD „Danica” prav iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, mnogo dobrega počutja v poklicu ter v družinskem krogu. Čestitkam se pridružujeta EL in GL Škocijan.
Preteklo nedeljo je v krogu domačih slavila rojstni dan Klara Stöcklitsch iz Železne Kaple. Iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro!
Na Metlovi je obhajala 27. pomlad Sophie Orgel, za kar ji prisrčno čestitamo. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači ter pevci cerkvenega zbora iz Kazaz, ki hkrati za osebni praznik čestitajo tudi Martinu Komarju.
Osebni praznik je obhajal Martin Ošina pri Štefanu v Lepeni. Iskreno čestitamo ter vse najboljše tudi v prihodnje!
V Nonči vasi pri Pliberku slavi 70. rojstni dan Marija Buchwald. Ob tem jubilejnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče!
Prav tako 70. rojstni dan je v Štebnu pri Globasnici slavila Marija Pitschek. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke. Kličemo še na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači ter dobri znanci.
Naslednje voščilo je namenjeno Haraldu Mucherju, ki je pred nedavnim obhajal osebni praznik. Vse najboljše!
Okrogli jubilej je pretekli ponedeljek slavila Cilka Urh z Rebrce. Za praznik prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in tihe osebne sreče!
Lenart Katz, občinski odbornik EL Suha, obhaja ta teden rojstni dan. Priljubljenemu in zavzetemu_ predsedniku KPD „Drava” iz Žvabeka prav prisrčno čestitamo. Želimo mnogo uspeha tako v poklicu kot tudi pri kulturnem udejstvovanju. Čestitkam se pridružujeta EL in NSKS.
Za osebni praznik čestitamo tudi Mirku Perču st. iz Rinkol. Vse najboljše in še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači.
76. rojstni dan je obhajala Mici Sadolšek iz Lobnika pri
Železni Kapli. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo, želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče!
V	Svatnah obhaja rojstni dan Katica Fugger. Vse najboljše in še na mnoga leta!
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Jožefu Lupincu, Veroniki Krabath, Kralu Laurenčiču, Francu Pegrinu in Amaliji Gregom. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika.
V	Selah obhajajo osebna slavja Justa Dovjak, po domače Senčnikova, Mici Lipuš pri Trklu in Urši Mak, po domače Gregorjeva. Vsem slavljenkam iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta!
Za osebni praznik čestitamo tudi Martinu Pandlu iz Klopi-nja. Vse najboljše!
V	Proboju je slavila Katarina Zeppitz 85. rojstni dan. Jubi-lantki za ta visoki življenjski jubilej prav iskreno čestitamo in želimo še mnogo Božjega blagoslova, _ predvsem trdnega zdravja. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas.
ČESTITKE TEDNA
Naš romski prijatelj srečal Abrahama
Rudolf Sarközi, predsednik Kulturnega društva avstrijskih Romov, je' pred nedavnim obhajal svoj 50. rojstni dan. Slavljenec ima največje zasluge glede priznanja avstrijskih Romov kot narodne skupnosti. Poznamo pa ga tudi kot velikega prijatelja koroških Slovencev in zvestega sodelavca Centra avstrijskih narodnosti (CAN). Predvsem občani iz Pliberka in okolice se ga še dobro spominjajo, saj je bila prireditev v Vogrčah ob lanskem avstrijskem nacionalnem prazniku posvečena avstrijskim Romom.
Dragi Rudi, ostani naprej takšen, kakršnega Te poznamo: agilen, vesel in zvest prijatelj! V tem smislu Ti želimo obilo osebnega zadovoljstva in uspeha pri Tvojem delovanju v prid Tvoje narodne skupnosti.	_Kuj.
Karl Hren 50-letnik
Občinski odbornik EL v Žitari vasi Karl Hren, doma v Goričah pri Kren-cu, je v sredo slavil 50. rojstni dan.
Poznamo ga kot delavnega kmeta in prizadevnega občinskega politika, kateremu pa je tudi šport zelo pri srcu. Rad zasleduje nogometne tekme, še posebej rad navija za SAK. Njegovo zanimanje za nogomet izvira iz mladostnih let, kajti sam je bil nekoč strasten nogometaš v Zi-tari vasi.
Karlu Hrenu ob okroglem jubileju prisrčno čestitamo, želimo mu vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in uspeha pri javnem delovanju. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta Enotna lista Žitara vas in SJK. Čestitke domačega društva SPD „Trta“ pa bo prejel slavljenec v soboto, ko mu bo ob domačih pesmih čestital moški pevski zbor.
Šimi Wrulich 60-let
V Gra-balji vasi so pretekli teden počastili enega izmed zelo zaslužnih kulturnih delavcev v Podjuni. Šimi Wrulich je v krogu svoje družine in znancev praznoval svoj 60. življenjski jubilej. Wrulich je več let vodil MoPZ Vinko Poljanec in je danes še vodja cerkvenega pevskega zbora v Škocijanu. Ze v mladostnih letih si je z velikim zanimanjem pridobil glasbene osnove na tečajih v Celovcu in v Ljubljani, mnogo se je naučil tudi pri dr. Francetu Cziganu na Kamenu. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT in mu kliče še na mnoga zdrava leta.
7
Rož — Podjuna — Zilja
Zapustil nas je Dominik Šmid
V soboto, 5. novembra 1994, se je izteklo v 93. letu starosti v Škocjjanu pri Klopinjskem jezeru vzgledno in izpolnjeno življenje inšpektorja Dominika Šmida.
Teden kasneje, 12. novembra, smo ga položili v njegovem rojst-npm kraju na sveškem pokopališču ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev k večnemu počitku. Pogrebnih svečanosti so se udeležili tudi zastopniki Kluba koroških Slovencev v Mariboru, mesta, kjer je vršil službo uradnika finančnih oblasti in Postal za časa prve Jugoslavije šef davčne uprave. Življenje in delo Dominika Šmida je orisal dr. yalentin Inzko. Poslovil se je od človeka, ki ga je odlikovala globoka vera v Kristusa ter goreča ljubezen do slovenske materine besede. Pogrebne slovesnosti sta olepšala mešani cerkveni pevski 2bor in moški zbor Slovenskega Prosvetnega društva „Kočna“ pod vodstvom dr. Antona Feiniga. Mešani pevski zbor se je poslovil °b koncu s pesmijo „Rož, Podjuna, Žila“. Pogrebne obrede je opravil domači župnik, pater Roman Tkauc, ob asistenci škoci-janskega župnika, mag. Mirka Isopa, in dolgoletnega prijatelja, Patra dr. Edija Bčhma, jezuita, iz Ljubljane. V poslovilne besede je vključil župnik, pater Roman, tudi sporočilo mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja.
Dominik Šmid je doraščal v verni družini. Do visoke starosti 92 let ni zgubil - kljub težkim udarcem - optimizma, ki je bil utemeljen v prepričanju: „Kar Bog naredi, vse prav naredi.“ Ko je
družina Šmid zgubila oba fanta, stara 11 let in 14 let, je bil to za starše najhujši udarec v življenju. Saj pravi tudi ljudski pregovor: „Najhujše v_življenju je, pokopati lastno kri.“ Človek, ki se je srečaval tolikokrat v življenju s smrtjo, ve za minljivosti tega sveta. Že pod nepozabnim nekdanjim župnikom Filipom Jandlom je dal Minko Šmid napisati na kapelo sveškega pokopališča pomenljive besede: „Kar ste vi - smo bili mi, kar smo mi, boste vi.“. Minko Šmid je bil svojemu Gospodu zvest služabnik tudi v času, ko ga je to pričevanje v povojnih razmerah tedanje Jugoslavije stalo službo. Ker je s svojo ženo redno obiskoval nedeljsko mašo - žena tudi vsak dan med tednom je zgubil, ko se temu ni hotel odpovedati, pri finančnem uradu svojo službo. Dobil je nato leta 1952 službo v eni izmed mariborskih bank ter kot bančni inšpektor vršil to delo do svoje upokojitve.
Minko Šmid se je rodil leta 1902 v Svečah kot sin Jule in Urbana Šmid, delavca v tedanji bistriški tovarni. Minka so starši
poslali v Marijanišče, odkoder je obiskoval gimnazijo, brat Banč pa se je šel učit za trgovca ter postal šef veletrgovine Stuller na Starem trgu v Celovcu. Na celovški gimnaziji je bil Minko Šmid sošolec dr. Joška Tischlerja, prvega ravnatelja Slovenske gimnazije. Za časa plebiscita je bil v davčni službi v Borovljah, od leta 1921 uradnik pri okrajni davčni oblasti v Slovenj Gradcu, nato je bil premeščen v Šoštanj, leta 1935 pa v Maribor, kjer je postal 1939 šef davčne uprave. Druga svetovna vojna Minku ni prizanesla. Bridko je občutil vojne razmere s službeno premestitvijo v Velikovec, Celovec in selitvijo leta 1948 ponovno v Maribor. Stara leta je preživljal v Škocijanu. Njegova prva žena, Uštinova Fani z Mač, roj. Partl, je odšla 16 let pred njim v večnost, druga žena Ančka iz družine Klemenjak-Ferčnik pa je umrla lansko leto. V letih svojega bivanja v Škocijanu je bil živo povezan z verskim in kulturnim življenjem v fari in pri koroških Slovencih sploh. Še prav posebno pa je bil povezan s Slovenskim prosvetnim društvom „Kočna" v Svečah. Bil je edini častni član „Kočne“. Napis na sveškem pokopališču bo trajno ohranjal njegov spomin.
V domači zemlji naj mirno počiva!
Valentin Inzko
DOLNJA VAS:
t Pesterčeva mama
Po dolgotrajnem, hudem trpljenju je umrla v četrtek, 3. novembra, Margareta Woschitz, roj. Jaklitsch, Pesterčeva mama iz Dolnje vasi pri Šmarjeti v Rožu. 22. avgusta letos je še obhajala 80-letnico, zaznamovana od bolezni, ki ji je v zadnjem času vzela tudi vid. V večnost je odšla na dan 30 let po tem, ko so pokopali edinega sina Alfreda; utonil je 25-leten v jezeru Borovnica.
Rajna se je rodila pri Fehterju v Šmarjeti; leta 1936 se je poročila s Ferdinandom Woschit-zem, Pestercem. Pet otrok je bilo, štiri hčere še živijo. Otroke je vzgajala v vernosti. Globoka in trdna vera ji je dajala moči, da je mogla prestati udarce, ki pač poleg veselja in vseh prijetnosti tudi spremljajo človeško življenje; molitev ji je lajšala tudi trpljenje zadnjih časov.
Pogreb je bil v soboto, 5. novembra. Svete obrede je vodil domači župnik Janko Krištof ob asistenci starega župnika Janeza Lampichlerja in pliberškega župnika Ivana Olipa, ki je vrsto let bil župnik v Šmarjeti. Župnik Ivan Olip se je rajni v poslovilnem govoru zahvalil za verni zgled in za vse, kar je storila dobrega svojim in sosedom. Cerkveni pevci so zapeli v slovo pesmi, katere je rajna najraje poslušala. Župnik Janko Krištof se jim je zahvalil za lepo ubrano petje.
Naj rajna Pesterčeva mama uživa radosti večnega življenja. Možu Ferdinandu, hčeram z družinami in sorodnikom izrekamo sožalje.
Preko učenja v igri do pisanega sveta besed in besedil
Učiteljevo „sveto pismo” naj niso zgolj šolske knjige. Učenje v igri, zabavno in ustrezno starosti učencev, naj popelje do pisanega sveta besed in besedil.
Kompaktni seminar za dvojezične učitelje je bil letos od 9. do 11. novembra v Bačah. Ti seminarji irnajo med našimi učitelji že tradicijo in tako se je tudi letos zbralo Pad 30 pedagogov z Zilje, iz Roža in Podjune.
Mag. Gundi Schmölzer, nam učiteljem dobro poznana z vsakoletnih seminarjev, nam je predavala o pridelavi in oblikovanju besedil. Celo „stari zajci” med učitelji so slišali marsikaj novega, spoznali nove pristope do te včasih za učence in učitelje mučne delovne enote. To predavanje nam je Predočilo, kako otrok čustveno doživlja svoje okolje in kako so Prav ta čustva lahko podlaga motiviranega, igravega pisanja. Naj bo to dnevnik vsakega šolarja, tako
imenovana „Jaz-knjiga”, v kateri zabeleži otrok vse o sebi - od rojstva tja do glavne šole. Poigravo zvemo iz teh knjig, kaj občuti otrok v raznih položajih, ko ga je strah, je jezen, srečen, žalosten; kaj ima rad od a - Alenka do ž - žaba, česa noče ali se boji. Učenje v igri, zabavno in ustrezno starosti učencev, naj nas popelje do pisanega sveta besed in besedil.
Prav tem učnim ciljem pa ustrezajo tudi vse pesmice, ki nam jih je predvajal in „poživel” prof. Joško Kovačič. Z njimi nas je popeljal v svet glasu in melodije, ritma in čustvenega doživljanja besedil. Drugi del njegovega predavanja nas je uvajal v kombinacijo: glasba - slikanje. Simbioza glasbe in barv - dve enakovredni tehniki, ki
fascinirata vsakega posameznika subjektivno na svoj način, od navdušenja do odklanjanja.
O načrtovanju in uresničitvi projektov - eden izmed novih pristopov spoznavanja okolja in učenja z vsemi čuti - nam je predaval dr. Sabitzer, vodja pedagoškega inštituta. Predočil nam je, da v šoli še vse preveč prevladuje pritisk nenehnega boja za uspehe in golo posredovanje znanja. Kreativno delo ob projektu naj bi nagovorilo čutnost in privedlo do ustvarjalnega razpravljanja z našim okoljem. S tem naj otrok spozna, kako pride sam do znanja, kje naj išče, da bo našel odgovore na vprašanja, ki ga zanimajo. Učiteljevo „sveto pismo” naj niso zgolj šolske knjige, poslužuje se naj raznolikih
sredstev. Posebno veseli pa smo bili učitelji obeh predavateljev prof. Sadnikarja in prof. Koutnyja, ki sta strokovnjaka na področju likovne vzgoje. Spoznali smo nove tehnike in jih kar preizkusili - marsikatero delo učiteljev je bilo kar umetnina.
Ob zaključku seminarja smo ponovno izrekli željo po slovenskih predavateljih, saj je seminar namenjen dvojezičnim učiteljem, in kje, če ne na naših seminarjih, se naj izobražujemo in izpopolnjujemo v naši materinščini?
Porok za izvedbo in uresničitev naših želja nam je ravnateljica Irena Žele, ki je začela organizirati te seminarje in jih je vodila do sedaj. Vsi trdno upamo, da se nam bo spet pridružila in nosila to breme naprej. Zavedamo se, da je težko in odgovorno. Je pa v korist vsem dvojezičnim učiteljem in s tem našim otrokom in mladini.
Erika Wrolich
8
Predsednik KPD Vogrče Pepej Polesnig
Našemu delu smo dali le novo etiketo
Nt: Zakaj pravzaprav ustanovitev novega društva?
Polesnig: V bistvu smo želeli dati našemu delu le etiketo, saj pri nas kulturno delo že leta florira.
Kakšni so načrti za prihodnje?
V Vogrčah so aktivne tri igralske skupine, otroci, laldi-na in odrasli, ki bodo vsi po vrsti imeli pozimi primiere. Društveno delo pa bo vidno na tudi vasi, saj bomo prevzeli na primer Miklavževanje in druge vaške običaje in jih po starem izročilu ohranili.
So vam na voljo tudi društveni prostori?
Zaenkrat smo v starem fa-rovžu, za večje prireditve pa je na voljo dvorana pri Florijanu. Naš dogloročni cilj pa je lastno poslopje, ki bi ga lahko v samoiniciativi gotovo na vasi zgradili. Toda to je glasba prihodnosti; mislim pa, da je prav, da imamo vizije, za katere tudi delamo in se trudimo.
Slovo. Letos 1. novembra je na lastno željo stopil v pokoj dolgoletni vogrški župnik Vinko Zaletel. Njegov naslednik in novi provi-zor vogrške fare je župnik Florijan Zergoi iz Kazaz, ki je bil med ustanovnimi člani novega kulturnega društva.
Od župnika Vinka Zaletela pa se bodo farani poslovili naslednjo nedeljo, 20. novembra 1994, s svečano sveto mašo ob 10. uri.
Reportaža
petek,	Petek,
18. november 1994	IfL november 1994
Reportaža
9
Vogrjani so se postavili na lafie noge: ustanovili so Katoliško kultuD društvo
Pretekli teden so v Vogrčah čisto na tihem ustanovili Katoliško kulturno dniogrče, ki bo odslej nosilec kulturnega dela v tej domači vasi, kjer so bili vaščini že od nekdaj na kulturnefačju zelo podjetni.
O Poroča Silvo Kumer Na društveno pravni ravni so v Vogrčah že od leta 1907 do 1946 delovali kulturniki v okviru „Katoliškega izobraževalnega društva za Vogrče in okolico“. Društvo je bilo takrat dokaj aktivno, kar je razvidno iz zapisov farne kronike in iz poročil slovenskih koroških tednikov.
Po drugi svetovni vojni kulturna ustvarjalnost sicer ni zamrla, vaščni pa so se zbirali v okviru fare in farne mladine. V sedemdesetih letih so pod pokroviteljstvom vogrškega župnika ustanovili tudi škofijsko športno društvo, s katerim so želeli pridobiti mladino, kar pa je le deloma uspelo. Za kulturo si to društvo ni ravno pridobilo zaslug. Kljub temu v Vogrčah kulturno delo ni zamrlo.
V zadnjih letih so se Vogrjani s posebnim zagonom in veseljem začeli posvečati prosvetnemu in kulturnemu delu. Odlično pripravljena in izpeljana prireditev ob 800 - letnici Vogrč je bila priča, da kultura in slovenska beseda v Vogrčah živita in se razvijata.
Ustanovitev. Tako ni čuda, da se je porodila zamisel o ustanovitvi domačega kulturnega društva. Starešina in „siva eminenca" vogrških prosvetnih delavcev Miha Lubas je pretekli teden kratko malo povabil Vogrjane k sebi na Olipov dom na ustanovni občni zbor „Katoliškega prosvetnega društva Vogrče in okolica“. V pozdravnih besedah je želel mladini obilo veselja ob delovanju in ji ponudil pomoč, kolikor jo bo želela in potrebovala.
Občni zbor in volitve je vodil direktor Rudolf Kontschitsch. Novi odbor je bil soglasno potrjen, vodil pa ga bo mladi veroučitelj Re-pej Polesnig, ki prihaja iz kulturno in prosvetno zelo aktivne Bunč-kove družine. Premiera igre „Či-rinčaj in juha kokos pokos, kvak, kvak“ bo že pod pokroviteljstvom novega društva, ki se je včlanilo v Krščansko kulturno zvezo.
Odbor Katoliškega kulturnega društva Vogrče in okolica: Predsednik: Pepej Polesnig Podpredsednik: Alojz Kerbitz Tajnica: Marija Zidej - namest-
nik direktor Joško Koncilja Blagajnik: Štefka Kontschitsch - namestnica Katja Enzi Revizorja: Iva Müller in Hubert Zidej
Častni predsednik: župnik Florijan Zergoi
Knjiga. Ob 800-letnici vasi Vogrče so vaščani zbirali zgodovinske korenine kraja in s pomočjo zgodovinarjev odkrili vrsto doslej še neznanih stvari. Krščanska kulturna zveza jim je ponudila strokovno pomoč, katere so se Vogrjani tudi poslužili. Izsledke tega dela bo možno brati v 600 strani obsegajočem jubilejnem zborniku, ki ga je pripravila dr. Marija Makarovič. Med številnimi avtorji na primer razlaga izgubljeni podjunski sin dr. Pavel Zdouc nastanek imena Vogrče, med avtorji pa sta npr. tudi Marija Logar in Joško Koncilija.
Angleška brošuriovenski gimnaziji
V Bratislavi in V Bon^0 predstavili in ponazorili, iz
so pozitivno sprejeli
Slovenske gimanzijs ^nskoletni 6. A razred skupaj s angleškem jeziku.	Dorico angleščine prof. Česno-
v septembru tega leta se je 45™;'	v
učencev Zvezne gimanzije ,	^
zvezne realne gimnazije za SloV^ev na ta projekt ni izostal ne ce v Celovcu pod vodstvom p(~°nnu, pa tudi ne v Bratislavi. Heme Česnovar udeležilo EV^j '6ženci obeh konferenc so to EUROYOUTH CONFEREN'0 ocenili kot konstruktiven pri-(mednarodna konferenca za uTvek k multikulturnosti, brez kača srednjih šol o izobrazbi, p°fj s' ne more nihče več predstavl-in integraciji v Evropi) - v Bonflv^oljubnega sožitja med narodi ZR Nemčiji ter seminarja „The r°pi in na svetu, mily - The basic unit of societfW, s,a finančno p0dpr,a med Bratislavi na Slovaškem. |9im Narodni svet koroških Jezik obeh konferenc je Vencev in Zveza Bank v Celov-angleški. Da bi našo šolo lahko'
Strojni krožek Podjuna je letos spet zaključil z uspehom
Poslovni promet strojnega krožka Podjuna se je v letu 1994 spet povišal. Po pristopu Avstrije k EU ima krožek še večji pomen.
Pred zimo so tudi v strojnem krožku Podjuna napravili vmesno bilanco, ki je vsekakor uspešna. Promet se je v letu 1994 povišal od 2,7 mio. šilingov na 2,9 mio. šilingov, kar je nedvomno uspeh, saj ni bilo nujno pričakovati, da bo krožek sploh držal lansko raven.
Poslovodja krožka Franc Wutte, pd. Kunc, je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da se kmetje v vedno večji meri poslužujejo ponudbe krožka, ki ima 150 članov, od katerih 30 ponuja delo s svojimi stroji krožku. Wutte: „Danes kmetje bolj računajo in večinoma pridejo do zaključka, da je ceneje delati določene stvari preko krožka, kot si nabavljati drage kmetijske stroje. Tudi sodelovanje v vaških skupnostih, kjer so si si kmetje skupno kupovali stroje, ni gospodarsko konkurenčno strojnemu krožku."
Investicije v nove stroje so danes tako visoke, da ni možno več rentabilno gospodariti, predvsem še v novih okoliščinah v Evropski skupnosti, kjer
Strojni krožek je v EU še večjega pomena za naše kmete.
Poslovodja Franc Wutte
so kmetje izpostavljeni še večjemu konkurenčnemu pritisku.
Gorski kmetje. Posebno atraktiven je postal strojni krožek za gorske kmete, katerim nudi deželna vlada 25% podpore za vsako uro, ki jo pri takem kmetu opravi strojni krožek.
S tem, da so se strojnemu krožku priključili tudi prvi kmetje v Kapelških grapah in v Selah, je dobil dodatno področje, katerega bo treba v prihodnje še bolj izgraditi in s tem pomagati domačemu kmetu.
Poseben status. Strojni krožek je dobil v okviru koroških krožkov poseben status kot 10. okraj. To je bilo potrebno, ker okraj Velikovec ni želel poslovati dvojezično. Poslovodja Franc Wutte pa v samostojnosti vidi tudi prednosti, ker je krožek manj odvisen od morebitnih navodil velikovške centrale. Krožek svojo samostojnost izkoriščati v stikih s Slovenijo, kjer pomaga ustanavljati podobne krožke; v sosedstvu jih je že 18.
Poslovodečo predsedstvo strojnega krožka Podjuna je pred kratkim prevzel Dobljan Marko Trampusch.
Silvo Kumer
10
Kultura
Lepo, a težko je služiti dvema gospodoma
Kotmirška mladinska gledališka skupina je pripravila občinstvu smeh in veselje s klasično komedijo Carla Goldonija: Sluga dveh gospodov.
Z naravnim nastopom poživila komedijo — Darko in Vesna Wakounig.
Igralci sami so izbrali klasično komedijo, da bi se izurili v odrskih skrivnostih, navadili na obsežen, vendar logično povezan tekst in našli sebe in skupinsko delo na „deskah, ki mnogim pomenijo svet". Res smo doživeli v nedeljo v Kotmari vasi skoraj zrelo predstavo mlade uigrane skupine, ki si prizadeva, da bi napredovala.
Zakaj žrtvujejo mladi ljudje dobra dva meseca ves prosti čas (v petek, soboto, nedeljo) za vaje, se učijo besedila, vadijo sceno za sceno, gib za gibom? Da bi zabavali ljudi: številna publika se je res sprostila: sledila je duhovitim prizorom in se iz srca nasmejala. Da bi približali ljudem slovenščino:	izgovarjava je bila
izvrstna in besedilo vsem razumljivo. Da bi sebe in druge izobraževali: kotmirška skupina vsako leto očitno napreduje in se je letos predstavila kot gledališka enota, ki izpolnjuje zahtevne želje.
Res je duša skupine Wakounigova družina. Mama Marija jo spremlja na seminarje, jih zbira k vajam in jih je znala tudi človeško povezati med seboj. Ob strani ji je stala letos mlada režiserka Gordana Schmidt, ki se je presenetljivo dobro ujela z igralci. Darko in Vesna Wakounig sta se tako vživela v igro, da sta včasih kar pozabila na igro in z naravnim nastopom poživila komedijo. Njima ob strani sta se lepo vključila Andreja Kropiunig in Mihi Seher, mirna in uravnovešena pa dopolnjujeta skupino Rudi Kullnig je Bojan Wakounig. Ni čudno, da je taka skupina po-
vlekla za sabo letošnja novinca Danijelo Pečnik in Andrejčka Packa.
Zakaj ste izbrali spet klasično komedijo, smo vprašali režiserko. Taka skupina bi znala prikazati tudi zahtevnejšo, sodobno igro!
Gordana Schmidt: „Igralci so hoteli igrati nekaj klasičnega, da bi se še učili. In prav je bilo, ker so se res navadili obvladati tekst in so prvič našli stik s publiko. Mladi igralci se morajo počasi navaditi igrati za publiko, istočasno sproščeno in naravno, zavzeto in dovršeno. Igralci se učijo s tem, da jim damo čim večkrat možnost, da uresničujejo svoje ideje v igri, to je, da čim večkrat igrajo.“
Kdo skrbi za večkratno gostovanje gledaliških skupin, smo vprašali N. Tolmajerja, tajnika KKZ, takoj po igri.
„Igralska skupina sama skrbi za gostovanja. Na Koroškem je že tako, da jih nihče ne povabi, morajo se pač sami ponujati; to opravljajo eni bolj, drugi manj uspešno.“
Skrbi. Imate že kakšno možnost, da bi igralci še kje pokazali to lepo igro, smo vprašali mentorico Marijo Wakounig.
„Še nič ne vem. Doslej je bilo toliko dela, da nisem utegnila skrbeti še za to. Težko je za posamezne skupine, da najdejo stik z drugimi društvi, zato se ponujajo. Po lanskem ne-
uspehu [nobenega gostovanja!) je še teže prenašati občutek, da si odvisen od milosti in nemilosti drugih. Dejansko pa nam Kotmirčanom nihče ne pomaga, druge skupine se laže znajdejo. Ali ne bi bila dolžnost samega kulturnega društva, da skrbi poleg petja še za druge kulturne dejavnosti? Drugod se odborniki trudijo, da navežejo stike, povabijo zastopnike društev na premiero ali priporočajo pri raznih prilikah svoje gledališčnike.
Mlada skupina se je tako lepo ujela in si tako prizadeva, da bi zaslužila več pozornosti, kot jo dejansko doživljamo. Igrali bi radi po Koroški, pa strašno radi bi šli tudi v Slovenijo. Skrbi me pa še veliko stvari na kulturnem področju našega društva (Gorjanci). Nimamo otroške igralske skupine. Nihče se ne ukvarja redno in dosledno z otroki. Tako važno bi bilo, da bi se otroci redno zbirali, brkljali, se igrali, se pogovarjali, gledali kakšen film, itd. Delajo lahko karkoli, važno bi bilo, da to kdo vzame v roke in da mladim Slovencem možnost, da se spoznavajo in ohranjajo jezik in narodnost."
Upravičeno se človek ob teh izjavah sprašuje: Kaj imajo posamezna društva od osrednje organizacije " ene ali druge? Je res dovolj, da ena prireja seminar za mladinske skupine (vsak prizna, da je to odlična pomoč!) in jih potem prepusti usodi-Kopiranje letošnjega tako skromnega letaka res ni velika usluga. Druga pa niti k premieri ni poslala zastopnika. Ali je Slovenska prosvetna zveza SPD „Gorjanci" že odpisala?
Kolikokrat morajo posamezne skupine še vpiti, da jih gospodje v Celovcu prav slišijo ali celo uslišijo?
Alojz Angerer
1. maturantski ples Dvojezične TAK
Uspešna premiera 1. maturantskega plesa Dvojezične trgovske akademije v Celovcu.
Prvič v zgodovini Dvojezične trgovske akademije so se maturantke in maturanti lahko ponosno predstavili s svojim maturantskim plesom, ki je bil v hiši sindikatov. Višek večera je gotovo bila poloneza. K baročni glasbi so maturantke in maturanti nosili ustrezno obleko in s tem obiskovalcem posredovali poseben vtis. Skupaj z Gregorjem Krištofom so maturanti poleg poloneze skoreografirali tudi polnočni vložek, ki je bil drugi višek večera. S plesom rock’n' rol la so zelo navdušili publiko, ki se za nekaj časa ni dala pomiriti. Za zabavo pa sta poskrbela ansambla „Alpe Adria-Sextett“ in „Orig. Tscheppaschlucht Quintett“. Kot se za maturantske plese spodobi, ni manjkal niti bogat srečolov. Nagrad je bilo veliko in s tem tudi mnogo srečnih zmagovalcev.
Meni le še preostane, da čestitam maturantom za organizacijo in jim tudi voščim veliko sreče pri njihovem naslednjem cilju — zrelostnem izpitu. Prepričan sem, da ga bodo prav tako uspešno opravili kot so že maturantski ples.	Daniel Košutnik
Foto: Branko O raže
„Musikantenstadl“ na plesu TAK
Prejšnji teden je na Koroškem gostoval „Musikantenstadl“. Kdor pa pozna Moika, ve, da sicer stalno vabi skupine iz Slovenije, katere prisili, da pojejo v nemščini. Tembolj je marsikoga presenetil polnočni nastop Moika na plesu Dvojezične TAK. Bučen aplavz je dokazal, da Slovenci nekritično jemljemo Moikovo „politiko" na znanje. V dvorani pa je izkoristil možnost samo Alojz Gregorič st., ki je Moiku osebno povedal, da ne razume, zakaj v svoje oddaje ne vabi skupin koroških Slovencev. Moik je nato javno napadel Gregoriča in dejal, da itak vabi skupine iz Slovenije. Tudi na tem mestu je zazvenel aplavz.
Žalostno, žalostno . . .
Bernard Sadovnik
Kultura
11
Dobitnik šeste Einspielerjeve nagrade dr. Artur Roßbacher (tretji z leve) s podpredsednikom NSKS dr. Pavlom Apovnikom, predsednikom KKZ dr. Jankom Zerzerjem in tajnico društva Club tre popoli Milko Hudobnik.
Einspielerjeva nagrada dr. Arturju Roßbacherju
„ sesto Einspielerjevo nagrado je prejel dr. Artur Roßbacher, osebnost, ki se Ze Več let nesebično trudi za boljše sožitje v prostoru Alpe-Jadran.
N S KS in KKZ sta predsedniku Rušiva Club tre popoli dr. Arturju Roßbacherju minuli petek podelila Einspielerjevo nagrado, ki je bila tokrat podeljena že šestič. Nagrada, imenovana po pomembnem Politiku, kulturniku in publicistu An-oteju Einspielerju, je namenjena olanom večinskega naroda, ki se v Einspielerjevem duhu trudijo za bolj-Se razumevanje med narodoma.
. Nagrajenec dr. Artur Roßbacher le ustanovitelj in predsednik društ-Va Club tre popoli, torej društva, ki Se že več let trudi za boljše sožitje v Prostoru Alpe-Jadran. Njegova spoznanja za pospeševanje in sodelovanje v regiji Alpe-Jadran, nje-9°v vpogled v skrbi in stiske slo-Venskih sodržavljanov in v nepo-Sredne težave dveh skupaj živečih narodov ter njegovi dragoceni kvarni ukrepi, so bili povod za Narodni svet koroških Slovencev in Krščansko kulturno zvezo, da sta Za letošnjo nagrado izbrala prav to °sebnost.
„Delovanje dr. Arturja Roßba-cherja je za nas, za mirno sožitje na Koroškem in za poglobitev dob-nh odnosov s sosednjimi državami 'Zredno pomembno, ker je konkretno in naravnano na cilj, ki je naš skupni cilj: da postanemo velika složna družina enakovrednih °bčanov - svetovljanov, neg lede na številčno, gospodarsko ali poli-''čno moč držav ali narodov, ki jim
pripadamo,“ je v svoji lavdaciji dejal podpredsednik NSKS dr. Pavle Apovnik.
„Club tre popoli izraža v svojem imenu, da želi zbližati tri sosednje narode, ... da so to tri narodne entitete, ki to hočejo tudi ostati. Samo na tej osnovi je možno reči: hočemo se bolje razumeti, hočemo tesneje sodelovati, zgraditi hočemo skupno hišo, v kateri bo prostor za vsakogar, hišo, ki jo bomo skupno upravljali. Postavljanje narodne entitete pod vprašaj izpodkopava temelje razumevanja in sodelovanja med narodi. Ce dvomim o konstitutivni lastnosti drugega naroda, dvomim o eksistenci dejanskega ali vsaj možne-
... seveda so nekateri, ki so izgubljali svojo politično vlogo, mislili, da morajo obujati duhove preteklosti, nekateri pa so celo mislili, da lahko zaustavijo čas z nasiljem in terorjem.
Toda danes vidimo, da je šel čas preko njih, in danes so ti ljudje kvečjemu opomba v knjigi zgodovine. Tudi za narodne skupnosti je napočil nov čas. In danes vemo, koliko moči in energije je stalo, preden so bila zadovoljivo rešena vsa vprašanja identitete...
Izvleček iz pravljice „iz časa, ko so še obstajale meje"
ga partnerja, če dvomim o lastni eksistenci, izničujem samega sebe kot partnerja in se s tem podrejam tistemu, ki takih dvomov ne pozna ter dejavno skrbi za uveljavljanje svojih interesov. Rešitev problema je, da premagamo .problemskost' naše biti - v naših lastnih očeh in v očeh drugih. To pa je mogoče doseči le, če pri besedi narodna zavest ne zardevamo, saj nimamo nobenega razloga za to, če ji pustimo njen pozitivni pomen, ki ga je imela za nas v preteklosti, ga ima danes in ga bo imela tudi v prihodnosti,“ tako dr. Apovnik.
Vidno ganjen je dr. Roßbacher ob sprejemu nagrade dejal, da sprejema priznanje simbolično za celotno društvo Club tre popoli. „Nočem vam govoriti o društvu, ampak ga z vami želim živeti,“ je dodal dr. Roßbacher ter ob tej priložnosti prebral pravljico „iz časa, ko so še obstajale meje“ v nemščini, v slovenščini pa jo je prebrala tajnica društva Milka Hudobnik.
Predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer pa je v pozdravnem govoru poleg številnih častnih gostov smel pozdraviti tudi dva nekdanja dobitnika Einspielerjeve nagrade - prof. Filipa Rauscherja in dv. sv. dr. Valentina Inzka.
Svečanost v Slomškovem domu v Celovcu sta glasbeno olepšala Roman Verdel in Janez Gregorič.
F. S.
2
E ŽELEZNA KAPLA____________
I APZ „Tone Tomšič“ -skladbe, kakršnih pri nas še nismo slišali
Že tradiconalno je gostovanje Akademskega pevskega zbora „Tone Tomšič“ iz Ljubljane v Železni Kapli (letos že deveto). Letošnji nastop, katerega so priredili vsi domači zbori, pa je bil poseben, kajti gostje iz Ljubljane so predstavili program pesmi, kakršnega na Koroškem še ni bilo slišati. Stalna programska usmeritev v novitete in skladbe, ki pri nas še niso bile izvajane, je eden od temeljnih ciljev APZ „Tone Tomšič". Ker se zbor vodje Stojana Kureta pripravlja na Schubertovo tekmovanje na Dunaju (prihodnji teden), so tokrat v Železni Kapli izvajali tudi del programa, ki je bil za poslušalce sicer zahteven, kljub temu pa navdušljivo sprejet. V drugem delu uro in pol trajajočega koncerta pa so izvajali še ljudske pesmi raznih slovenskih skladateljev.
Koncert v farni dvorani v Železni Kapli je bil dobro obiskan, med drugim je domači župnik Poldej Zunder med številnimi častnimi gosti pozdravil tudi krškega škofa dr. Egona Kapellarija.
50-članski zbor APZ „Tone Tomšič“ pa je izrabil gostovanje v Železni Kapli tudi za intenzivne vaje. Dan po koncertu so se namreč (v prostorih Komende na Rebrci) intenzivno pripravljali na Schubertovo tekmovanje na Dunaju.
GORICA - ŠKOCIJAN
Prvi javni nastop dekliškega zbora iz Skocijana
Preteklo nedeljo je dekliški zbor iz Škocijana prvič nastopil pred veliko publiko. Zbor, katerega vodi Helka Mlinar, je sodeloval na mednarodni pevski reviji Cecili-janka v Gorici (revija je bila posvečena 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča), kjer se vsako leto srečajo zbori iz Primorske, Slovenije in Koroške. Prireditev pa redno organizira Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. Mlada dekleta iz Škocijana so bila toplo sprejeta ter so z nastopom navdušile tamkajšnjo publiko.
Dekliški zbor je rezultat načrtovanega mladinskega dela v Škoci-janu, kajti prav ta skupina v bistvu že od otroških let prepeva skupno. Letos poleti pa je bila skupina preimenovana v dekliški zbor. Konec avgusta so se mlade pevke udeležile tudi seminarja v Plesi, kjer jih je strokovno pripravil mag. Stanko Polzer. Prav to pa še dodatno dokazuje voljo in pripravljenost mladih pevk iz Podjune.
n fin er n n A M ICfinCieiCA
■JFVrKaPEn inf H BM! p
Nedelja, 20. nov., ob 13.00 v TV 2 — Poned., 21. nov., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidena vsebina:
•	Slovensko šolsko društvo storilo nadaljnji korak v smislu vseobsežne zunajšolske vzgoje in izobrazbe
•	Športni institut deželne bolnišnice v Celovcu
•	„Narečje pod Vrtačo — mlini in žage", prvi slovenski dialektološki film
•	Knjiga ni le skupek popisanih listov: branje je lahko tudi zabavno
•	Prvi dve premieri nove amaterske gledališke sezone
•	Lovka Berta Piskernik iz Lobnika — ženska med lovsko strastjo in ljubeznijo do narave
T A	PETEK, 18. nov. Kulturna obzorja.
A T	SOBOTA, 19. nov. Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
1 E D F	NEDELJA, 20. nov. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Florian Zer-goi, Kazaze). 18.10—18.30 Dogodki in odmevi.
N	PONED., 21. nov. Slovensko šolsko društvo: Kljub težavam razcvit.
V	TOREK, 22. nov. Partnerski magazin.
R A	SREDA, 23. nov. Društva se predstavljajo. Večerna 21.05—22.00
D	Srednjeevropski obzornik.
1	ČETRTEK, 24. nov.
1 U	Rož — Podjuna — Zilja.
	
Ljubljana
Izšel je razpis 14. slovenskega zborovskega tekmovanja „NAŠA PESEM 1995“, ki bo od 21. do 23. aprila 1995 v Mariboru. Informacije o razpisu in prijavah na naslovu Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Štefanova 5, Ljubljana, „Naša pesem“, tel. 00386/1262083, int. 22 ali 23.
Celovec
OSREDNJI KONCERT Slovenske prosvetne zveze
Čas: v nedeljo, 20. nov., ob 14.30 Kraj: v srednji dvorani Doma glasbe
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10,-Oktoberstrasse. 25/lil.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/111.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/IM, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— ŠIT.
Krščanska kulturna zveza vabi na osrednjo gledališko predstavo
„SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA“
(Arthur Miller)
Gostuje: Mestno gledališče ljubljansko
Čas: v četrtek, 8. decembra, ob 14.30
Kraj:	v Mestnem gledališču v
Celovcu
Režija: Žarko Petan
REDNI OBČNI ZBOR SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA — konference za Koroško
Čas: v torek, 29. nov., ob 19. uri Kraj: Pastoralni center, Slomškov dom, 10.-Oktober-Str. 25,	9020
Celovec
Predavanje „VESELO UČENJE — UČNA GIMNASTIKA“
Predava: prof. Ernst Tumpold z Dunaja
Čas: v poned., 21. nov., ob 19. uri Kraj: Mohorjeva ljudska šola v Celovcu, I0.-Oktober-Str. 25 Prireditelj: Mohorjeva ljudska šola Težišča predavanja: Kako deluje učenje in kaj mu dela težave? Kaj je EDU-kinestetika? Zmanjšanje stresa pri otrocih in pedagogih. Vaje s publiko.
OBČNI ZBOR KSŠŠK
Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) vabi na REDNI OBČNI ZBOR.
Čas: v sredo, 23. 11., ob 19. uri Kraj: v gostilni Pri Joklnu, Badgas-se, v Celovcu
Posebej so vabljeni za klubske dejavnosti zainteresirani študenti in študentke.
Razstava:	„ARHITEKTURA NA
JUŽNEM KOROŠKEM“ v okviru — FAMILIENMESSE „Land und Leute“
Čas: od 24. do 27. novembra Kraj: Messehalle 5 v Celovcu
Št. Primož
BLAGOSLOVITEV NOVEGA FARNEGA DOMA
Čas: v nedeljo, 27. novembra
PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE
Čas: v soboto, 19. nov., ob 18. uri Kraj: Kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu
Cena: 600,— šilingov Tečaj vodi: Gregor Krištof Prireditelj:	Slovensko prosvetno
društvo „Danica" v Št. Primožu Prijava: tel.: 04237/2525-39, tel.: 04239/2486
Rožek
GALERIJA ROŽEK
Razstava: WILLI BÄHR — objekti iz
kamna
Kraj: v galeriji Šikoronja, Rožek Razstava bo odprta do 4. decembra 1994, od srede do nedelje od 15. do 18. ure
Katoliški dom prosvete v Tinjah prireja
od nedelje, 4. dec., od 18. ure do nedelje, 18. decembra, do 13. ure
DOPUSTNIŠKE DNEVE za starejše ljudi, za kmetice in kmete ter vse druge interesente.
Cena: šil. 300,— na dan za polni penzion; skupno šil. 4200,— in prispevek za program.
Prijavite se čimprej!
Radiše
Premiera igre:
„MALA IN VELIKA LUNA“
(Boris A. Novak)
Čas: v soboto, 26. 11., ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD „Radiše"
Režija: Marjan Bevk
Auschwitz—Birkenau
OBISK KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA AUSCHWITZ — BIRKENAU od 8. do 14. aprila 1995 Cena: 4000,— šil.
Podrobnejše informacije vam posreduje dr. Reinhold Gärtner (Gesell-
schaft für politische Aufklärung), Christoph-Probst-Platz, 6020 Innsbruck, tel.: 0512/507-7057, faks: 0512/507-2894.
Prijave so možne do 20. januarja 1995.
Bistrica v Rožu
LITERARNI VEČER
Čas: v petek, 18. nov., s pričetkom ob 19.30
Kraj: Kulturna dvorana občine Bistrica v Rožu
Prireditelj: Josef Friedrich Perkonig-Gesellschaft
Spored: Uvodne besede dr. Valentina Inzka o temi: „Josef Friedrich Per-konig — pisatelj sprave“; mag. Si-grun Heppner bere besedila Josefa Friedricha Perkoniga in Helmuta Scharfa.
Glasbeni okvir:	Musikschule
Ferlach
Perkonig-Gesellschaft in založba Heyn bosta pripravila mizo s knjigami
Prireditelj: Občina Bistrica v Rožu
Žvabek
KOROŠKI VEČER
Čas: v soboto, 19. 11., ob 20. uri Kraj: v gostilni Hafner, Gornja vas Sodelujejo: Gemischter Chor Bleiburg, Oktet Suha, Vokalna skupina „VOX“, Pevsko instrumentalna skupina
Prireditelj: KPD „Drava”, Žvabek
Globasnica
REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA Globasnica
Čas: v nedeljo, 27. nov., ob 14.30 Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Spored bodo oblikovali tudi društveni zbori.
Prireditelj: SKD Globasnica
Igralci SAK vabijo na DISCO-VEČER (DJ Ch. Petschenig)
Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Čas: v sredo, 7. dec., ob 20. uri Pripravljen je tudi srečolov z dragocenimi dobitki (mdr. različna potovanja)
Sveče
KONCERT SKUPINE „ABOVE THE AVERAGE“
Čas: v soboto, 19. nov., ob 20. uri Kraj: pri Adamu v Svečah
Gradec
Simpozij:	„REGIONALNE LJUD-
SKE KULTURE V NADREGIONALNI PRIMERJAVI“ Slovaška — Avstrija
Čas: v petek, 18., in v soboto, 19. novembra 1994
Kraj: Florentinersaal der Hochschule für Musik und darstellende Kunst v Gradcu, Leonhard str. 15/1 Prireditelj: Institut für Musikethnologie, mag. Engelbert Logar
Prireditve
13
POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA in ENOTNA LISTA
vabita na strokovno šolanje o vprašanjih občinskega proračuna
DENAR IN POLITIKA
za občinske odbornike in odbornice Enotne liste in vse tiste, ki so zainteresirani za komunalnopolitična vprašanja.
TERMIN (I. del):
Cas: v petek, 2. 12., od 17. do 21. ure Kraj: v gostilni Hudl-Štekl v Globasnici (za Podjuno)
Čas: v soboto, 3. 12., od 14. do_ 18. ure Kraj: v gostilni Dobernik, Reka pri Št. Jakobu v Rožu (za Rož in Ziljo)
TERMIN (II. del):
čas: v petek, 9. 12., od 17. do 21. ure Kraj: v gostilni Hudl-Štekl v Globasnici (za Podjuno)
Čas: v soboto, 10. 12., od 14. do_ 18. ure Kraj: v gostilni Dobernik, Reka pri Št. Jakobu v Rožu (za Rož in Ziljo)
Odgovorni za življenje in razvoj farne skupnosti —
dneva refleksije in pogovorov za članice in člane župnijskega sveta
Čas: od sobote, 26. nov., ob 15. uri do nedelje, 27. nov., ob 13. uri
Spremljata: dr. Jože Mar-ketz, ravnatelj DPU, in Pavel Zablatnik, referent za ŽS
Prireditelj:	Referat za
župnijske svete
Kraj: Dom Sodalitete v Tinjah
Zmotiče pri Brnci
OBČNI ZBOR POSOJILNICE ŽILA
Čas: v petek, 25. novembra 1994, ob 18. uri
Kraj: gostilna Prangar v Zmotičah pri Brnci
TEDEN ODPRTIH VRAT
od 4. do 11. decembra 1994 Kraj: v župnišču v Št. Jakobu v Rožu Prireditelj: Katoliška prosveta
SPORED:
Nedelja, 4. 12., ob 19.30: Predavanje in pogovor —- Vanja Kržan (Jesenice/Ljubljana). ZAKON — OSNOVA DRUŽINE
Torek, 6. 12., ob 19.30: Informacijski večer — mag. Hannes Berger: NATAŠ — SATAN „Božanstvo groze“
Sreda, 7. 12., ob 19.30: Pogovorni večer: dr. J. Zerzer, rektor J. Kopeinig, dr. P. Fantur: KRŠČANSKO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH IN REGIJA
Četrtek, 8. 12., od 9. do 17. ure: Zablatnik/Baumgartner/ dr. Novak-Trampusch: ŽELIMO Sl MLADINSKI KLUB. Delovni seminar za mladino
Četrtek, 8. 12., ob 19.30: Podijska diskusija o temi: ČLOVEKOVE PRAVICE — svoboda in nedeljenost. Diskutirajo: mag. Monika Kohl-Kircher (podžupanja mesta Beljak), prof. mag. s. M. A. Weissbacher (samostan Wernberg), Dl Helmut Schmid (področni referent Al Koroška), Edith Kapeller (preds. združ. za pomoč tujcem v Beljaku)
Moderaclja: dr. Peter Fantur (RC/Št. Jakob)
Petek, 9. 12., ob 19.30: Predavanje in diskusija: dr. August Walzl: CERKEV IN UPOR NA JUŽNEM KOROŠKEM.
Sobota, 10. 12., ob 19.30: KULTURNI PRAZNIK in svečana otvoritev REGIONALNEGA CENTRA v Št. Jakobu v Rožu
Nedelja, 11. 12., ob 14. uri: DAN STARIH
ENOTNA LISTA BISTRICA/ŠMIHEL, POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA in KPD ŠMIHEL
vabijo v letu družine na predavanje:
KAKO VPLIVA prehrana NA NAŠE
ZDRAVJE?
osnova polnovredne hrane
Predavateljica:
Emi Mischkulnig (svetovalka za prehrano)
Čas:
v sredo, 23. novembra, ob 19.30
Kraj:
v Šmihelu v farnem domu
Po predavanju vabimo na majhen prigrizek domačih specialitet.
Šmihel
KONCERT — Janez Gregorič, kitara in
OTVORITEV RAZSTAVE glinastih umetnin „Pesem zemlje" — Mežika Novak
Čas: v soboto, 26. nov., ob 19.30 Razstava je odprta tudi v nedeljo, 27. novembra 1994!
Pliberk
MePZ „Podjuna-Pliberk“ prisrčno vabi vse prijatelje odrske dejavnosti na VESELOIGRO (KOMEDIJO), ki jo bodo igrali igralke in igralci prosvetnega društva Simon Gregorčič iz Velike Nedelje. Komedija se imenuje „ZADREGA ZA ZADREGO“ in obeta dve uri izvrstne zabave in smeha, saj Pliberčani že nekoliko poznamo mojstrske igralce amaterje iz Prlekije v Sloveniji.
Ker farna dvorana zaradi gradnje še ni dostopna, bodo igralci nastopili tokrat V AVLI GLAVNE ŠOLE V PLIBERKU, V SOBOTO, DNE 26. NOVEMBRA, OB 19. URI.
Lutkovna predstava „DVA ZMERJAVCA“
Čas: v nedeljo, 27. 11., ob 11. uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopa: Lutkovno gledališče Kranj
OSNOVNI TEČAJ ZA ODRSKO
RAZSVETLJAVO
Vodi: Niko Krištof
Čas: v soboto, 3. 12., ob 13. uri
Kraj: v farni dvorani v Šmihelu
Prireditelj:	Katoliško prosvetno
društvo Šmihel
Primerno božično darilo
„Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage. Dokumentacija“
Videofilm (pribl. 20 minut) je nastal na Inštitutu za slavistiko (Herta Maurer-Lausegger) v sodelovanju z Inštitutom za medijsko komunikacijo (Erwin Mattersdor-fer) na univerzi v Čelovcu. Če kupite videokaseto, podprete naše nadaljnje filmske produkcije v okviru našega raziskovalnega projekta. Z dokumentacijami v obliki videofilmov želimo ohraniti dragocenosti naše stare ljudske kulture in domačo besedo.
I	v
NAROČILNICA ZA VIDEOKASETO CVHS):
a)	videokaseto v slovenskem	narečju .......................... izvod/ov ’)
b)	videokaseto v nemški	verziji................................ izvod/ov1)
(za nemško govoreče prijatelje)
cena posamezne kasete: 220,— šilingov
c)	brošuro z besedilom v originalu in prevodu:
slovensko verzijo:.......................................... izvod/ov1)
nemško verzijo: ............................................ izvod/ov1)
cena posamezne brošure: pribl. 50,— šil.
Plačam po povzetju ob prejemu pošiljke po pošti.
Ime in priimek:.................................................................
Naslov:.........................................................................
Telefon:........................................
Zadevno vpišite
Vsebina:
Najstarejši prebivalci iz Podna in Slovenjega Plajberka ob prelepih slikah v rožanskem narečju („po domačam“) pripovedujejo o starih mlinih in žagah v Podnu in o zdavnaj pozabljenem delu in orodju. Gre za novost, za prvi znanstveni prikaz narečja v slovenskem jezikovnem prostoru. Naročilnico pošljite na naslov: Herta Maurer-Lausegger Institut für Slawistik/
Inštitut za slavistiko Universitätsstr. 56—67 A-9020 Klagenfurt/Celovec
14
PORAZ DOBLJANOV - 0:3
Tokrat so bili Dobljani brez priložnosti
Dobljani so bili v preteklem krogu na tekmi proti Wr. Neustadtu brez priložnosti. Podlegli so s 0:3, ter tako oddali 2. mesto. Vzrokov za poraz je bilo več, v prvi vrsti pa dvorana, v kateri je bilo izredno hladno. Poleg tega je bila slaba še osvetljava. Tako je imel na primer Richard Fercher, ki sodi med najboljše sprejemalce, izredne težave pri sprejemanju. To pa zato, ker je nosilec kontaktnih leč in zaradi tega zelo odvisen od dobre osvetljave. Tudi Detlef Egger je imel težave, toda ne zaradi osvetljave, temveč zaradi opeklin na roki.
Toda igralci so poraz hitro pozabili, kajti prvenstvo se nadaljuje, še ni nič izgubljenega. Celo nasprotno. V soboto pride v dvorano v Št. Pavel (ob 19. uri) dunajsko moštvo Radio Wien, ki je (v 2. krogu) doma presenetljivo premagalo Dob-Ijane. Trener Golob je optimističen: „Prepričan sem, da tokrat ne bo težav. Zmaga nikoli ne sme biti vprašljiva!“ Razpoloženi so tudi igralci, žal pa bo tokrat manjkal Egger. Golob: „Sicer bo na klopi, toda .šparal' ga bom za bolj pomembne tekme, kot na primer proti Transveru!“
Detlef Egger -
Pri prhanju si je opekel roko, zaradi česar proti Radiu Wien ne bo igral. Bo pa za rezervo na klopi.
Zvezna liga - moški
1.	Enns
2.	Wr. Neustadt
3.	Dob
4.	SVS Transver
5.	Hypo Celovec
6.	Gleisdorf
8	7	1	23:5	14
8	7	1	22:8	14
9	6	3	20:15	12
7	5	2	18:9	10
9	4	5	17:17	8
8	2	6	9:20	4
7.	SVS Tranver	II 8	1	7	4:21	2
8.	Radio Wien 9	1	8	6:25	2
NAMIZNI TENIS_____________
Selani navdušujejo -sedaj že na 2. mestu
Namiznoteniška ekipa DSG Sele (Tone Korenjak, Mirko Oraže in Marta Uschnig) po vstopu v 1. razred tekmujejo nadvse uspešno in zato tembolj razveseljivo. Trenutno zasedajo odlično 2. mesto (v tej sezoni še niso podlegli), zaostajajo pa le točko za vodečo ekipo iz Borovelj.
Prvi nastop v 1. razredu (proti Pošti) so jasno dobili z_9:1, na drugi tekmi so premagali Št. Vid s 6:4, nato Podkrnos prav tako s 6:4, neodločeno pa se je končala tekma proti LKH Celovec 5:5. Enak rezultat je Selanom uspel tudi proti favorizirani ekipi iz Borovelj, ki je prej vse tekme jasno dobila. Pretekli teden pa so premagali ATSV Wolfsberg s 7:3. Točke so zaslužili Korenjak 3, Oraže 2, Uschnig ter dvojica Korenjak/Oraže.
---------- Sport________
Mnogo dobrih namenov za vigredni del
Jesenski del prvenstva je mimo, sedaj igralci in trenerji počivajo od nogometnega stresa. Za ene je bila sezona uspešna, za druge manj. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s trenerji naših ekip (ker trenerjev Djuriča, Travnika in njegovega namestnika Dovjaka po telefonu nismo dosegli, sta zanje odgovarjala sekcijskea vodja Wautsche, Globasnica in S. Užnik, Sele).
PODLIGA VZHOD
Sigi Hobel
Bilčovs (2. mesto)
O Priprave na sezono so bile slabe, kljub temu smo imeli dober start. To pa zato, ker mi je uspelo najti že na prvih tekmah pravo postavo.
© Pravih razočarnj ni bilo, pač pa temveč presenečenj. In to predvsem novi igralci, kot npr. Schriefl, Andrejčič, A. Ouantschnig in tudi Fister, ki je letos prvič igral v standardnem moštvu.
Markus Wautsche
Globasnica (12. mesto)
O Nismo dosegli tistega, kar smo pričakovali. Iskazalo se je, da nam je odhod Kreutza zelo škodoval. Tudi vzdušje v moštvu ni bilo najboljše.
© Posebnih presenečenj sicer ni bilo, zelo solidno pa sta odigrala prvenstvo Hren in Dlopst. Nekoliko razočarala pa sta Pasterk in Kert, od katerih smo mnogo več pričakovali.
1. RAZRED D
Siegfried Užnik
Sele (3. mesto)
O Žačeli smo dobro, nato pa smo zaporedoma podlegli tri tekme. Navrh smo se zopet dobro ujeli ter se stopnjevali iz tekme v tekmo.
© Mislim, da je Kurti Hribernik v tej sezoni presenetljivo dobro in konstantno igral. To pa zato, ker je redno in pridno treniral. Razočaral pa po mojem okusu v naši ekipi ni nihče.
Miloš Rus
Želetna Kapla (7. mesto)
O Pred sezono so zapustili moštvo 4 igralci, zato smo štartali iz slabega položaja. Kljub temu sem s potekom in s 7. mestom zadovoljen.
© Težko je koga izrecno omenjati, kajti vsi so kar zadovoljivo sodelovali. Mogoče bi še posebej pohvalil kapetana Kocka in Germadnika, ki sta odigrala zelo solidno jesensko sezono.
Günther Küster
Šmihel (11. mesto)
O Prvenstvo ni tako potekalo, kakor smo želeli, kajti cilj je bil mesto med prvimi tremi. Vzrok: skorajda nikoli nismo nastopili v popolni postavi.
© Težko je koga izrecno omenjati, kljub temu bi omenil branilca Wrießni-ga in vratarja Leitgeba, ki sta zelo solidno opravljala naloge. Razočarala pa me je nediscipliniranost nekaterih igralcev.
Branko Bošnjak
Dobrla vas (14. mesto)
O Moštvo sem prevzel po 7. krogu, ko je bilo popolnoma na tleh. Nato so postali fantje takoj resnejši, kar se je izrazilo tudi v rezultatih.
© Presenetili so me vsi mladi igralci, ko so se najbolj trudili, tudi če niso igrali od začetka (Si-enčnik). Od ostalih pa bi še pohvalil vratarja Riga in Opietnika, ki sta vedno bila stebra moštva.
Jani Žlak v Železno Kaplo
Jesenski del prvenstva je komaj minil in že se vrti vrtiljak transferov. Tako se Kapelčani veselijo novega napadalca iz Slovenije - Janija Žlaka, ki je igral v Za-gorjah (po jesenskem delu je moštvo na 1. mestu) v II. slovenski ligi. Dobro poznan pa je tudi na Koroškem, saj je pred leti igral v Beljaku in tudi v Pliberku. Trener Kapelčanov Rus: „Z njim bomo popravili našo naj večjo slabost - zaključke!“
O Zgoščen pregled jesenskega dela prvenstva.
© Kateri igralci so posebej presenetili ali razočarali?
© Vaša najboljša tekma v jesenski sezoni?
0 Katere pomanjkljivosti v moštvu želite nujno popraviti pred pričetkom vigrednega dela?
© Gotovojekma 2. kroga proti Šmihelu/L., ko smo po taktično zreli in disciplinirani igri odnesli dve točki iz Labotske doline. Podobno zbrano in močno se prej moja ekipa še ni predstavila.
© Doma proti Rudi, ko smo presenetljivo zmagali z 1:0. Takrat se je moštvo prav zavedalo resnega položaja, ter se izredno stopnjevalo. Če bi vedno tako igrali, bi imeli sedaj gotovo 15 točk.
© Najbolje smo igrali na tujem proti Vovbram, čeprav smo podlegli z 1:2. Igrali smo lep, enostaven in hiter nogomet. Žal pa nam takrat sreča ni bila ob strani, saj smo nesrečno prejeli gola.
© Bilo jih je več. Posebej omenil pa bi tekmi proti Eitwegu (3:2) in Šmihelu (2:1), ko smo prav iz na novo naučenih potez zadeli gole. Na to je vsak trener seveda najbolj ponosen.
© Prav gotovo tekma na tujem proti Eitwegu, kjer smo zmagali s 5:1. Volja, taktična zrelost, disciplina, vse to je bilo takrat v redu, poleg tega smo nastopili v popolni postavi.
© Naš najboljši nastop je bil gotovo na tujem proti Eitwegu. Igrali smo borbeno, zbrano ter bili izredno nevarni v protinapadih. Podobne tekme bi si želel tudi v vi-grednem delu prvenstva.
0 Mnogo bomo vadili na: taktičnem področju, predvsem igro iz obrabi'j be v napad. To nam v jesenskem delu žal fi uspelo, preveč napak so pri gradnji igre storili branilci.
0 Moštvo je bilo telesno dobro pripravljeno, čeprav je trpelo usodo kratkega odmora pred Pr' venstvom (kvalifikacija)- i Zato s ste strani ne vidiF pomanjkljivosti. Gotovo pa se bomo okrepili.
0 Moštvo je telesno | vedno dobro pripravljeno, zna igrati tudi taktič; no zrelo, manjka pa J' 1 pravi režiser. To pomanjkljivost bi morali nadoknaditi s tem, da pridobimo novega igralca. |
0 Popraviti moramo p°' . manjkljivosti v zaključku in taktično spretnost. P°' leg tega moramo izpo-polnjevati naš način igre - conski presing, s katerim tekmuje npr. slovenska reprezentanca.
0 V prvi vrsti disciplin0 in taktično pripravljenost-Tudi prisotnost igralcev 1 pri treningih mora postat' višja, kar jeseni pogosto ni bilo tako. Jasno, da j6 zaradi tega nekaterih1 , primanjkovala moč.
O Mnogo je pomanjklji' , vosti, katere bo potrebno j-popraviti. Predvsem te- 1 lesno pripravljenost ' $ kondicijo, moč. Prav ta- c ko pomanjkljivosti v za- p ključkih, takično vedenj6 j. in disciplino.
v
Sport
V
Številke in dejstva jasno pričajo -SAK je vreden „zimske krone“
Sele v zadnjem krogu si je SAK zagotovil naslov jesenskega prvaka, če-prav je bil v 14 krogih 12-krat na prvem mestu.
o ^rv' korak je storjen. SAK prezi-i- 1 na 1. mestu v novoustanovljeni
e9!°nalni ligi-vzhod. Moštvo tre-, erJa Ramšaka si je ta naslov za-ii 9ot°vilo na zadnji tekmi proti Trau-
0	l111 (3:0), toda le s pomočjo Marcht-enka, ki je presenetljivo premagal 0|tsberg. Čeprav nekoliko srečno,
^'Jub temu si je SAK zaslužil ta aslov. Številke in dejstva jasno
c Pncajootem:
!• * v 14 krogih je bil SAK 12-krat na 1. mestu.
j' * Po mnenju nogometnih pozna-palcev ima izmed vseh ekip
SAK najboljše nogometaše v
svojih vrstah.
* Edino SAK je ostal na doma-,	cem igrišču neporažen.
J	Tekme SAK so na tujem privali	bile največ gledalcev (4450/
3	Povprečno 636 na tekmo), na
domačem igrišču (SAK 4500/ Povprečno 643) pa je le Voits-oerg privabil več gledalcev -4900. Doma in na tujem skup-3 no si je SAK ogledalo 8950, kar ie povprečno 639 na tekmo.
■ 1 Sak je od vseh ekip prejel , najmanj zadetkov (14), pov-3 Prečno gol na tekmo.
1	, vsi ti podatki izražajo neko pose-
n°st, neko premoč SAK, kljub te-^ Pa ne smemo pozabiti, v kakš-- 'b razmerah SAK vse to dosega.
3 ^lej ko prej moštvo nima lastnega " |r'šča, trenira v Grabštanju, kjer . ni umetne osvetljave, kjer je sla-. phica mala, hladna in umazana, ...
3 rav zaradi tega je njihov uspeh še p°sebej občudovanja vreden.
Hva/a, navijači!
Igralci SAK so po tekmi proti Traunu stopili pred tribuno ter se zahvalili navijačem za podporo v jesenskem delu prvenstva (slika zgoraj). Wolfgang Eberhard (desno) je bil najuspešnejši strelec SAK. Zadel je 8 golov, zadnjega na tekmi proti Traunu.
sliki FeraA/alentin
Kratek pogovor s trenerjem dr. I. Ramšakom
Do vigredi je potrebno izboljšati le pogoje za igralce
Naš tednik: Kaj bo vigredi novega v moštvu?
Dr. Ramšak: Predvideno ni nič. Le v primeru, da si napadalec Petschenig, ki je bil operiran, ne bi opomogel - da bi izpadel za vigredni del prvenstva, bomo poiskali zanj nadomestilo. Katere pomanjkljivosti v moštvu želiš čez zimo nujno popraviti?
Izboljšati je potrebno le pogoje za moštvo. Če bo možen enakomeren trening, potem tudi moštvo ne bo nihalo med dobro In slabo tekmo. To se je jasno videlo v jesenskem delu prvenstva, ko je dobri tekmi pogo-
sto sledila slabša.
Kaj se vigredi ne sme zgoditi, ker bi preprečilo SAK povzdig v II. ligo?
Izpad ključnih igralcev, kot sta Wölbl in Savič. Tudi to se naj ne bi zgodilo, da bi naš neposredni nasprotnik za 1. mesto zmagal zaporedoma več kot 6 tekem.
Kateremu igralcu bi dal najboljšo oceno za pretekli del prvenstva?
Na igrišču je bil prav gotovo Wölbl najboljši, pa tudi legionar Sumberac je pokazal, kako dragocen je moštvu. Sicer pa so se vsi zelo trudili.
SAKI
3:0-kljub tem je bila vidna že utrujenost
Traun iz Gornje Avstrije (trener je nekdanji član avstrijske reprezentance - Ernst Baumeister) je bil tokrat jasno preslab, da bi ogrožal slovenske nogometaše. V celi tekmi so imeli le dve priložnosti, kateri pa je prepričljivo preprečil vratar Preschern. Nasprotno SAK, ki je bil v jasni terenski premoči ter silovito napadal; priigral si je priložnost za priložnostjo, toda ob začetku brez zadetka. V 33. minuti pa je s silovitim strelom končno odrešil navijače SAK napadalec Eberhard ter povedel na 1:0. Minuto pred odmorom pa je bil uspešn tudi Pihor-ner. V 2. polčasu bi SAK nedvomno lahko zadel še 5 golov, toda vidna je bila duševna in telesna utrujenost igralcev pred golom.
SAK ■ Traun	3:0 (2:0)
SAK: Preschern 5, Savič 4, F. Sadjak 4, A. Sad-[ak 4, Skol 3, M. Sadjak 4, Sumberac 4, Wölbl 5, Šmid 5, Pihorner 4 (73. S. Sadjak 0), Eberhard 4
(89. Zanki 0);
Celovški stadion: 700 gledalcev Sodnik: Kump (povprečen)
Strelci: Eberhard (33.), Pihorner (44.), Wölbl (89.)
Regionalna liga - sredina
1. SAK	14	9	2	3	27:14	20
2. Voitsberg	14	9	1	4	30:22	19
3. VSV	14	7	2	5	26:19	16
4. Marchtrenk	14	5	4	5	15:16	14
5. WAC	13	5	3	5	24:16	13
6. Traun	14	4	4	6	17:29	12
7. LUV Graz	14	6	0	8	16:24	12
8. Donau Linz	13	2	0 11		12:36	4
I Rezultati 14. kroga: SAK - Traun 3:0, LUV Graz - VSV 3:1, Marchtrenk - Voitsberg 2:0, Donau Linz - WAC preložena na 20.11.94;
I Prvenstvo v regionalni ligi - sredina se nadaljuje vigredi, 25. marca 1995 z naslednjimi tekmami: Donau Linz - SAK, Traun - LUV Graz, VSV -Marchtrenk, Voitsberg - WAC.
I Lista strelcev SAK:
Wolfgang Eberhard	8
Mario Pihorner	5
Hermann Lippusch	4
Christian Wölbl	4
Marjan Sadjak	3
Christian Petschenig	1
Robert Škof	1
Valdi Sumberac	1
SAK vabi na
Redni občni zbor
Čas: v petek, 2. 12. 1994, ob 18.30
Kraj: v Mladinskem domu v Celovcu
Vsi člani prisrčno vabljeni! Igralci SAK vabijo na
Distovečer
(DJ Ch. Petschenig)
Kroj: pri Šoštorju v Globasnici
Čq$: v sredo, 10. decembra 1994, ob 20. uri Priprovljen je tudi srečolov z dragocenimi dobitki (mdr. različno potovanja)
Vino že od nekdaj teče v Podjuni
VAS SKOK V K A
—	------------ .vpm v zadnjem
'okac,ie v DObr"vas
Beljaku m šerA„v'dU'vo(lstva iščemo
Za podporo naseg	pOSLOVODSTUft
aSlSTEHt^ r« po.cVie podjetja je
-p napredovanje v vod	dinamičnem
poznejše napr«	sodelovati v	-n-e v
mogoče. Ce ^	® §in_ če imate z akademVlo ali
z 06,MnW
Rutar Čemer toenVapp'
H14t therndQrt,ti .....—
RUTAR
v	EBERN DORF-VILLACH-ST. VEIT
RUTAR JE VAŠA KARIERA CENTER
Pisatelj Tone Pavček v krogu Šmihelčanov, ki imajo % od nekdaj posebno žilico za petje in vino.
Pretekli petek je na Martinovo popeljal pisatelj Tone Pavčel šmihelske prosvetaše v svet vina in literature. Z literarno na vdahnjenim zgodovinsko poučnim esejem o vinarstvu v Podju^ je navdušil obiskovalce, ki so sledili povabilu Katoliškega p<° svetnega društva v farno dvorano, ki stoji prav na hribu, kjer s( svojčas že pridelovali šmihelsko črnino. Na pobočjih sv. Katar' ne so, tako je Pavček citiral iz zgodovinskih zapisov Mohorje ve, svojčas pridelovali zelo zdravilno rdeče vino. Pa tudi dru god v Podjuni, predvsem okrog Žitare vasi, so bili doma vino gradi, o čemer še danes pričajo krajevna imena. Vinsko p°j kušnjo so olepšali domači pevci, ki so peli eno napitnico ^ drugo. ..	S.K
Nenavadni intervju z nenavadnimi vprašanji
Ime: Mario Pihorner Starost: 30 let Doma: v Celovcu Poklic: trgovec, življenjski umetnik
Osebna krepost?
Samozavest.
Osebna slabost?
Ženske.
Najvažnejša stranska stvar na svetu ?
Sex in glasba.
Tvoj odnos do ženskega spola?
Deljen, vendar vedno odprt.
Kdaj moški ne sme postati slab?
Če je blizu gola ali po izdatni ljubezenski noči.
Kakšna mora biti ženska, da zbudi tvoj interes?
Imeti mora humor in mora biti na vsak način zelo tolerantna.
Zvestoba.
Kaj je to?
Tvoj odnos do SAK?
Hvaležen, ker so me igralci moralno podpirali v časih, ko mi ni šlo dobro.
Kaj odlikuje dobrega napadalca?
Da ima instinkt „killerja” (ubijalca) in je v pravem trenutku na pravem mestu.
Znanje slovenščine?
Pri SAK sem se naučil toliko, da večinoma razumem, za kaj gre, in če bi bilo potrebno, bi verjetno znal bistveno dopovedati tudi v slovenščini.
Bi poslal svojega otroka v dvojezično šolo?
Zakaj ne?
Katero tipično lastnost imajo koroški Slovenci?
Če je kdo v škripcih, ga ne pustijo na cedilu.
Po kakšnih kriterijih izbiraš prijatelje?
Kdo je prijatelj, se izkaže, ko ti gre slabo, in to znam tudi ceniti.
Katera lastnost te odlikuje?
Dober značaj, dobro obnašanje in retorična sposobnost.
Tvoj največji uspeh?
Z WAC povzdig v 2. divizijo, nato kot profesionalec pri Vorwärts Steyr.
Tvoja največja napaka?
Površnost v odnosu do žensk in v preteklosti strast igranja za denar.
Največji „flop” (neuspeh)?
Moja poroka.
Drži, da je inteligenčni kvocient nogometašev manjši kot njihov čevelj?
To je vprašanje za Tonija Polstra in Petra Paculta. Ko Pacult pri intervjuju ni znal razlikovati opcije od
obdukcije, me je bilo sram, da sem nogometaš.
Katero vprašanje bi ti bilo sitno?
Koliko žensk sem v svojem življenju že konzumiral.
Katero knjigo trenutno bereš?
Dr. Joseph Murphy: Die Macht des positiven Denkens. Moj najljubši avtor je Harold Robbins, najljubša knjiga pa Der Pirat.
Kaj bi bila zate popolna
sreča?
Šestica v lotu, da bi se znebil zadnjega dolga.
Tvoj odnos do kulture?
Zanima me glasba.
Kaj je zate umetnost?
V 5-metrskem prostoru pred nasprotnim golom prevzeti žogo ter preigrati 10 nasprotnih igralcev in navrh še zadeti gol.
Kaj te vznemirja?
Če prijateljica celo noč ne pride domov.
Kaj te razbesni?
Neumna vprašanja in marsikatera druga malenkost.
Se hitro razjeziš?
Da.
Si takrat nepreračunljiv?
Eksplodiram kot vulkan.
Ljubiš presenečenja?
Da, vsakovrstna.
Hvala za pogovor!
H.St- „