letnik 14, št. 1/03
Miran GAJŠEK
Prostorsko načrtovanje v Evropi
Kratek pregled aktivnosti in institucij prostorskega načrtovanja v Evropi glede na uporabnost v Sloveniji
v prispevku je kratek pregled dejstev, ki jih bo morala Slovenija vgraditi v svoj sistem prostorskega planiranja s polnopravnim članstvom EU. Čeprav EU ni sprejela nobenih specifičnih direktiv o prostorskem planiranju, ostale direktive, kot so tiste o regionalnem planiranju ali l<metijstvu imajo posredne posledice na panogo. Najprej je predstavljen pregled evropskih institucij in organizacij s podrobnim prikazom organizacije, programov in pobud. V prispevku je tudi prikaz drugih evropskih organizacij, kot sta Svet Evrope in CEMAT ter profesionalnih združenj. V sklepu je seznam nalog. s katerimi se bo morala Slovenija soočiti, med ostalim tudi izobraževanjem prof.eslonalnih prostorskih planerjev in njihove organiziranosti.
The article presents a short review of considerations. which Slovenia will have to integrate in its' physical planning system upon full membership in the EU. Although the EU hasn't adopted any specific directive concerning physical planning, other directives. such as those dealing with regional planning or agriculture, do have indirect influence on the discipline. First an overview of institutions and organisations is presented, with detailed descriptions of the EU and its organisations, programmes and initiatives. The article also presents an overview of other EU organisations, such as The European council and CEMAT and professional organisations. in conclusion a list of tasks facing Slovenia are stated, amongst other education of physical planning professionals and their organisation.
Evropa
Evropska unija
Prostorsko
načrtovanje
Europe
European
Union
Physical planning
1. Uvod
Leta 1996 je Evropska unija (EU) v zbirki Regionalna politika in kohezija izdala publikacijo z naslovom Prostorske posledice integracije novih nemških dežel v skupnost. Sedem let stara študija je vredna vnovične analize in dobrega premisleka zaradi več razlogov. Prvič zaradi imena »nove nemške dežele«. Pojem Nova Evropa, ki ga je uporabil tudi ameriški obrambni mijiister Donald Rumsfeld, označuje države srednje in predvsem vzhodne Evrope, ki so tako rekoč že vključene v EÜ (Jančar, 2003). Kakšne bodo prostorske posledice vključevanja v EU za Novo Evropo, kakšne bodo za staro Evropo, kakšne za vso Evropo? Drugič, v naslovu študije je niansa, ki govori o integraciji novih nemških dežel v skupnost in ne v združeno Nemčijo! Ali to pomeni, da sobila silna, velikanska sredstva, ki so pod vodstvom komi-sarke za regionalni razvoj Monike Wulf Mat-his prišla v Brandeiiburg-Zahodno Pomera-nijo. Saško, Saško-Anhalt, Turingijo in vzhodni Berlin, pravzaprav interes skladjiej-šega regionalnega razvoja EU in ne združene Nemčije? To vprašanje je pomembno zaradi ravnotežja med pojmoma Evropa regij
napram Evropa nacionalnih držav! hi tretjič, koliko strokovnjakov v državni administraciji in raziskovalnih inštitutih na primer v Sloveniji je analiziralo to študijo in podobne? Ob tretjem dejstvu je treba povedati, da je na primer Avstrija za svoje obmejne dežele v zadnjih petih letih izdelala več kot dovolj kakovostnih študij (ki so jim seveda že sledili konkretni ukrepi) z enim samim namenom: izboljšati primerjalne prednosti svojih regij ob pričakovani širitvi Unije. Poglejmo samo, koliko nepovratnih sredstev je dobilo na primer Gradišćansko, ki je bilo dolgo znano kot bolj zaostala dežela z najmanjšim bruto domačim proizvodom na prebivalca v Avstriji in še mogoče po tem, da je po pogodbi v St. Germainu pripadlo Avstriji. Ne nazadnje je študija vredna analize zaradi dolgoročnih scenarijev prostorskega razvoja, ki jih že uresničujejo. Naj spoštovani bra-lec(ka) analizira tekst in karte od strani 95 do 117 in jih primerja na primer z osnutkom Strategije prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2003, Facta, facta, non verba. V obeh pogledih, torej ker so sploh naredili strategijo prostorskega razvoja in ker so izdelali dobro, združena Nemčija jDrehiteva Slovenijo za 10 let.
2. Prostorsko načrtovanje ter evropske institucije in organizacije
v prispevku govorimo o prostorskem in urbanističnem načrtovanju, tako kot ju opredeljuje nova slovenska zakonodaja (Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), Uradni list RS, št. 110/2002). Praviloma je uporabljen izraz prostorsko načrtovanje in kadar ni posebej omenjeno, je pod enim pojmom mišljeno prostorsko in urbanistično načrtovanje.
Odkar imamo v Evropi oziroma natančneje povedano v EU strategijo razvoja in planiranja (ESDP), imamo tudi v Sloveniji doslej verjetno najbolje prevedeno in s tem bolj ali manj na evropski in strokovni ravni usklajeno izrazoslovje s področja prostorekega načrtovanja.
Predvsem zaradi treh smernic se povečuje pomen razvojnega, s tem pa neposredno tudi prostorskega načrtovanja v Evropi. Prva je dejstvo problematike sektorskega načrtovanja na ravni EU. Poglejmo si primere transporta ter staikturnih skladov in kohezijskega (ESDP, 1999) ter poskusimo opredeliti problematiko. Deset intermodalnih TEN-koridorjev je nastalo s sodelovanjem bmseljskega direktorata za transport in nacionalnih ministrstev za transport. Na Madžarskem in v Sloveniji samo še povečujejo centralizacijo države. Drugo dejstvo je politika stmkturnih skladov in kohezijskega, ki je nujno povezana z intradržavnim prostorskim načrtovanjem, ni pa nujno z meddrèavnini oziroma mednarodnim prostorskim načrtovanjem. Z drugimi besedami, sodelovanje med regionalnim razvojnim načrtovanjem in prostoi^skim načrtovanjem med državami in regijami v EU je dobro že desetletja, med »stai'o« in »novo« EU pa se šele začenja.
Drugo dejstvo je širitev Unije, ki je (^e hire že storjena, de facto pa se bo še nekaj časa dogajala. Razširjena EU povzroča spremembe v gospodarstvu, družbi in prostoru tako posamičnih novih članic kot tudi starih članicah. Dejavnost skupnega prostorskega načrtovanja postaja vse bolj pomembna v najširšem evropskem merilu na strateški ravni, na ravni sodelovanja med prostorskoplanski-mi entitetami pa med »obmejnimi« regijami in lokalnimi skupnostmi.
Tretje je dejstvo, ki je v Sloveniji morebiti še najmanj znano. V zadnji polovici devetdesetih se je v s pojmom nove ekonomije in v določenih ekonomskih krogih i:)onovno pojavil po-
men fizičnega prostora, razvojnih polov, koncentracije kapitala ... (Krugman, iVIatsusita, Venebles, 1999) • Laliko bi dejali, da teorija nove ekonomije uravnoveša vlogo večjih mest kot motorjev razvoja nasproti prevečkrat pretirano poudarjeni vlogi nehierarhičnih omrežij.
2.1	Evropska Unija
Direktorat XVI je v sredini devetdesetih let spodbudil in financiral temeljni projekt z naslovom Komi^endij prostorskoplanskih sistemov in politik, (The EU compendium ..., 1997). Z Kompendijem in z ESDP (1999) se je končala izredno uspešna doba, ko je direkto-ratu XVI predsedovala Monika Wulf Mathis. Omeniti je treba tudi neformalni organ. Komite za prostorski razvoj (Committe for Spatial development, CSD), ki je na neformalnem sestanku maja 1999 v Potsdamu opredelil 12 ukrepov za zagon implementacije ESDP. V oktobru 1999 se je isti neformalni CSD sestal v mestu Tampere in začel izvajati program 12 ukrepov. Neformalnost sestankov in CSD je posebej poudarjena zaradi dejstva, da EU nima zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja, tj. je prepuščena državam članicam.
EU sicer nima nobenih zakonskih pristojnosti v prostorskem planiranju, vendar je prostorsko načrtovanje posredno vključeno v delo direktorata za regionalno j^olitiko. Posebno v zadnjem času (Report ..., 2002) je na ravni EU strokovna in politična razprava o razmerju med posamičnimi (sektorskimi!) politikami EU in prostorskim planiranjem izrazito živahna. Podobno tematiko je odprl že dokument ESDP (ESDP, stran 13).
2.2	Programi in iniciative
Programe in iniciative v kontekstu prispevka delimo na prostorske in druge. Ključni prostorski so Interreg lU-B, ESPON in Urban, hiterreg III-B je program, namenjenem sodelovanju konkretno v prostorskem načrtovanju pri mednarodnih, meddržavnih in nie-dregionalnih projektih in/ali območjih. Iniciativa ESPON (European Spatial Planning Observatoiy Network) je podprta s programom Interreg III in je namenjena:
-	krepitvi evropskega pristopa pri prostorskem načrtovanju;
-	razvijanju orodij za implementacijo ESDP;
-	omogočanju koordinacije med različnimi ravnmi odločanju;
-	oblikovanju posvetovalnih organov med politiki, sektorji in znanstveniki.

ietnik 14, št. 1/03
Iniciativa URBAN je z urbanimi pilotnimi projekti (UPP - Urban Pilot Projects) oziroma z Novo Iniciativo Skupnosti URBAN (New Community Initiative Urban) namenjena štirim prioritetam: gospodarskemu razvoju socialno šibkih območij, okoljskim ukrepom z gospodarskimi rezultati, prenovi historičnih središč ter izkoriščanju tehnoloških prednosti mest.
Program RECITE je namenjen občinam z več kot 50.000 prebivalci. Vsebuje povezovanje med regijami in mesti v EU. Oblikovan je bil tako, da zagotovi znanje bogatejših mest revnejšim, da podpira lokalne gospodarske partnerje, da na splošno zagovarja gospodarski ra2voj in ga pospešuje, da se bori za socialno vključevanje, da izboljšuje transportne sisteme, da podpira okoljske projekte ipd. Ski-atka niz dejavnosti, ki so problematične v urbanih sredinah. Zelo pomembno je tudi, da je program RECITE za srednje velika mesta pripravil pomoč pri pripravi Strateških razvojnih planov mest, ki postavljajo urbanistično načrtovanje v funkcijo socialnega in gospodai^ske-ga razvoja z kulturno noto ter upoštevanjem načel in pogojev varstva okolja. V Republiki Sloveniji je več srednje velikih mest, ravno regionalna središča so tiste lokacije, ki bi nujno potrebovala pomoč programa RECITE.
Drugi pomembni programi so tisti, ki so teritorialno in funkcionalno vezani na urbani prostor. Iniciativa EMPLOYMENT promovira zaposlovanje za posamične socialne skupine, ki se težko zaposlujejo: ženske, funkcionalno ovirani, mladi ljudje, iskalci zaposlitve s slabimi kvalifikacijami ali brez njih; večinoma so projekti alocirani v urbanih območjih.
Iniciativa INTEGRA pa je ravno tako namenjena nezaposlenim: dolgotrajnim iskalcem zaposlitve, nezaposlenim staršem, brezdomcem, zasvojencem z mamili in iskalcem zaposlitve po prestajanju zaporne kazni. Glede na visoko stopnjo nezaposlenosti v RS in glede na dejstvo, da veliko problemov v mestih izvira iz nje, je vključevanje v naštete projekte nujno.
2.3 Poročanje na podlagi monitoringa
Najrazličnejša poročila so predpisana z evropsko zakonodajo. Za prostorsko načrtovanje in tudi regionalni razvoj so ključna Periodična poročila o gospodai-skem in socialnem stanju v regijali ter Prvo in Drugo poročilo o gospodarski in sociahii koheziji. Medtem ko so periodična poročila o stanju v regijah pomembna predvsem zaradi zbranih statističnih podatkov (gospodai-stvo, demografija, trg delov-
ne sile), ki so temelj za strukturno politiko EU, imata poročili o gospodarstvu in socialnih zadevah predvsem vsebinski pomen. Posebej je treba poudariti, da sta prav ekonomska in socialna kohezija ključna cilja EU.
Na pomen teritorialne komponente kohezije posebej opozarjajo naslednje konkretne akcije. Komite se je na temelju sestankov CSD v Potsdamu in Tampereru odločila delno financirati ESPON. Kot je že bilo omenjeno, bo ESPON zagotavljal uporabne informacije za harmoničen razvoj Unije in opredelil koncept teritorialne kohezije.
3. Druge evropske organizacije
3.1	Svet Evrope - CEMAT
Svet Evrope (Council of Europe - CE) je teritorialno gledano najobsežnejša evropska organizacija, glede na moč in pristojnosti pa je v primerjavi z Evropsko unijo šibkejša. Za prostorsko načrtovanje najpomembnejši organizaciji znotraj CE sta CEMAT (Konferenca ministrstev, pristojnih za prostorsko planiranje) in CLARE (Stalna konferenca lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope). Že leta 1983 je CEMAT sprejel Torremolinos Charter, ki še vedno predstavlja niz strokovnih priporočil, usmeritev in strategij za prostoi^sko načrtovanje. Naslednji pomemben dokument je Evropska regionalno-planei^ska strategija, Strasbourg 1992 (European Regional Planning Strategy). Organizaciji CEMAT trenutno predseduje Slovenija (predsednica Mai-gaiitajančič, MOPE). V Ljubljani bo septembra 2003 ministi-ska konferenca CEMAT in sprejeta bo Ljubljanska deklaracija. Slovenija je torej zelo dejavna v CEMAT.
3.2	Stanovsko povezovanje
Evropski svet prostorskih planerjev (European Council of Town planners - ECTP) je • edina vseevropska organizacija, ki povezuje stanovske organizacije (društva, zbornice ...) prostorskih in urbanističnih načrtovalcev iz posamičnih držav. ECTP poleg dejstva, da je v bistvu nevladna organizacija, jo EU prepozna kot povezovalno organizacijo pro-storekega načrtovanja v EU.
Ena izmed konkretnih aktivnosti ECTP je tudi stalno delo na Atenski karti. Atenska karta, ki je bila v tridesetih letih dvajsetega stoletja temelj za moderni urbanizem in moderno arhitekturo, je predmet dela delovne

letnik 14, št. 1/03
skupine znotraj ECTP in ravno letos, na jesenski skupščini v Atenah, naj bi bila sprejeta že drugič prenovljena Nova Atenska karta.
4. Sklepi
Namen prispevka je kratek pregled aktivnosti EU in drugih evropskih institucij. Vsekakor je potrebna še podrobnejša analiza skladov, programov, iniciativ in drugih dejavnosti EU v regionalnem razvoju ter prostorskem in urbanističnem načrtovanju. Predvsem pa bi bilo treba, da bi posamične institucije v RS opravile svojo nalogo, ki je bolj ali manj jasna že kar nekaj časa.
Državna administracija mora občinam, posameznikom in podjetjem jDomagati s konkretnimi informacijami o možnostih pridobivanja sredstev za dokumentacijo in/ali izvedbo projektov, Ravno tako mora državna uprava pripraviti taline dokumente (konkretno Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Državni prostorski red), ki bodo narejeni na visoki evropski ravni; analiz, znanja in možnosti pogledati kakovostne primere polpretekle dobe v EU je dovolj. Izobraževalne institucije morajo spremeniti in dopolniti študijske programe in predmetnike tako, da bomo kakovostno in v dovolj velikem obsegu izobraževali prostorske in urbanistične načrtovalce; dejavnosti prostorskega in urbanističnega načrtovanja ne morejo opravljati zgolj arhitekti, krajinski arhitekti, geodeti in gradbeniki pa še bi lahko našteval, ampak predvsem fakultetno izobraženi prostoreki načrtovalci.
Konkretno predlagamo naslednje ukrepe:
A,	Države članice in Komisija so odločile, da je ESDP instrument, ki lahko pomaga pri izboljšavi koordinacije pri (sektorskih) politikah skupnosti (ESDP, str.l9). Ker RS drugo leto postane formalnopravno članica EU, pridobijo večji pomen težo tudi ESDP in vsi dokumenti in gradiva DG XVI. Z drugimi besedami, dejavnost pro-stoi^skega načrtovanja je ne glede na dejstvo, da EU nima zakonodaje s tega področja, pridobila sama po sebi.
B.	Bistvena je uj^oraba prostoi^skega načrtovanja kot orodja zaradi gospodai"skih, socialnih in kulturnih ciljev ter okoljskih razmer. Prostoi-sko oziroma urbanistično načrtovanje ne more biti namenjeno samo sebi, zato je na državni ravni ključno povezovanje s Službo vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, na regionalni pa z Regionalnimi razvojnimi agencijami.
C.	Za področje prostorskega in urbanističnega načrtovanja je treba pripraviti Nacionalni program vključevanja institucij v prostorske sklade, programe in iniciative EU. Pristojno ministrstvo je MOPE, Zbornica ter Dmštvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije laliko pomagata.
D.	Opredeliti je treba raven in institucije, ki so nosilne za posamične ravni. Za raven celotne države so pristojni ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter druge organizacije, ki skrbijo za prostoi-sko načrtovanje (Zbornica za arhitekturo in prostor, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev ...) za raven 12 statističnih regij Regionalne razvojne agencije, ki med dmgim po Zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju skitijo za prostoi-sko načrtovanje.
E.	Institucije, ki izobražujejo za poklice v interdisciiDlinarnem področju prostorskega načrtovanja, morajo vključiti znanje o »evropskem prostorskem načrtovanju«.
Končno se mora nastajajoča Zbornica za arhitekturo in prostor nehati mačehovsko vesti do prostorskih načrtovalcev. Ne smemo pozabiti, da so v ZAPS tri enakovredne stroke, dejavnosti akademske discipline in prakse: arhitektura, krajinska arhitektura in prostorsko načrtovanje. Dejstvo, da je arhitektov trenutno sedemkrat več in krajinskih arhitektov ena tretjina v primerjavi s prostorskimi načrtovalci, je v svojem bistvu nepomembno.
Mag. Miran Gajšek, univ. dipl. Inž. arin., Zavod za planiranje in izgradnjo, Mestna občina Celje E-pošta: miran.gajsek@celje.si
Viri in literatura
Development perspectives for vthe wider European territory, Procesdings of joint conference held in Dresden 15-16 November 1993 (1995) Council of Europe & European Commission, ECSC-EC-EAEC, Bruselj, Luxembourg. The spatial consequences of the integration of the new German Länder into the Community (1996) European Commission, European Union, Regional Policy and Cohesion, Luxembourg.
The EU compendium of spatial planning systems and policies (1997) European Commission, European Union, Regional policy and cohesion. Office for Official publications of the European Communities, Luxembourg. ESDP, European Spatial Development Perspective, Towards Balanced and sustainable development of teh Territory of the EU (1999) European Commission, Office for Official publications of the European Communities, Luxembourg.
First progress report on economic and social cohesion (2002) European Commission, Bruselj. Jančar, D. (2003) Šala, ironija in globlji pomen, Sobotna priloga, Delo, 7. junija 2003. Krugman, R, Fujita, M,, Venebles, A. (1999) The Spatial Economy, MIT Press.