Št. 34. V Trstu, v sabofo 29. julija 1881 Tečaj V EDINOST iiiasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •T tdiaoati j« moS«. ■ Kl »I N« l izhaja 'J krat na i.-u t. vs.iku sredo in tiauoio o po lud ne Četi* za vse leto j' <» gld., 7.U polu l»'ta & Kiti , /u '•< trt letu I gld. 50 kr. ~ Posamezne številko se dni iVMjo pri opruvnlStvu in v tntlikali v Trstu • •• > & kr,, v Gorici in v Ajdovščini |'opn sf nas qo oititis opa "jatjjsztij {ajt^z-U ernsinpo uioru ^ ru t?>[sjca.ih 8s v-P pru !a»sope.i gifcf ofea -om .lUBAOfS !»MJp ISA^Ipnj oi1ui3] 'IIIOIIIA.IH 31 9« T![dp ui 9JCAqod 9f?9Afua T!Up9JA TKfAttJS tjuosšj rj 9f Vp '.isojs o>|i5l "*ouBjd uirtuasiAOp ?zn od rSauvjapi.id as oipl af 11,11 !IS0P EDINOST. slog tako natanjčno premišljen in harmoničen, da na prvi poništi spoznamo, da je ta zgradba, ideja prvaka arhitekturi in elo pravega mojstra. Dve izvrstni moči: arhitekt BalU in tesarski mojster Šak iz Zagreba združili in razumeli ste se, da ste pokazali hrvatsko narodno umetnost in obrtnosL Pokazala sta moža, da tudi Hrvatska izvrstno tekmuje z drugimi na-prednjaŠkimi Oeželami in da ni pri zadnjih gledč umetnosti in obrtnije. To bode gotovo dobro upli-valo na vse .lomače in tujce; krasna misel je bila ta, da Hrvatska napravi svojo lastno skupno razstavo. Izvrstni možje, kakor so prof. dr. Kri a javi in g, Kresuf, so od začetka sami na čelu temu podjetju. Hrvatska in tndi drugi Slovani morajo biti hvaležni tem možem. Dosti si prizadeva za lepšo vredbo hrvatske izložne tudi občo znani naš tržaški rodoljub, g. Mate Polič, katerega nahajaš povsod, kodar je treba koristiti majki Slavi in ne pozna razlike v tem obziru mej Slovenci in Hrvati. Gosp. Polič je tudi poverjenik v Trstu za zadeve hrvatske izložbe. Govorilo se je dosti po Trstu, da je ta hrvatski paviljon zidan v ruskem slo^u; ne mogoče je in gotovo, da slovanski enak okus je nekako lasten vsem Slovanom, a kedor je bil kedaj v vojaškej granici in videl tam lesene hiše, prepričal se je, da je hrvatski paviljon posnemanje onih hiš. Notranja uredba paviljona še ni dovršena, toliko pa moremo uze denes reči, da Hrvatska razstavi mnogo lepega, koristnega in praktičnega, kar se tiče vina, pridelkov, lesna obrtnija utegne prekositi skoraj vse druge dežele. Predno mogoče prinesemo obširen popis hrvatske izložbe in ocenimo vse boljše objekte po pravej vrednosti. Z veseljem torej pozdravljamo uže denes hrvatsko vredno izložbo; Bog daj, da bi ona hrvatske dežele še bolj priklopila na Trst, nego je to dozdaj bilo, akoprem je bila uže dosedaj Hrvatska tolike važnosti za 'Irst in tolika sodelalka prt razvitju tega mesta, da rrst nikoli ne sme pozabiti, kaj je dolžan on Hrvat-skej, koliko koristi mu je ona dala. Da to tudi dokažemo, naj nam bole dovoljeno poslužiti se statistike in sicer le enega oddelka te statistike: Prera-cunjeno je, da je o t leta 1862 pa do 1832 došlo v Trst iz Hrvatske 500,000.000 dog. Da so se mogle te doge razposlati na Francosko in v druge inostranske dežele bilo je potreba 2500 velikih brodov, ali vsako leto nad 125 brodov po 200.000 dog nosilne moči. Le pa računimo, da je Hrvatska poslala skoz Trst morda prav toliko množino drugega lesa, kakor desk, tramov itd., potem mnogo vsakovrstnih pridelkov: fižola, masla, češpelj, vina, kož, in če dovozu za izvoz pridružimo še les in pridelke, katere je Trst prejel iz slovenskih dežel, kaj se nam pokaže? Da se ima Trst največ zahvaliti Slovanom, posebno Hrvatom in^ Slovencem, da se je tako povzdignol in zabogatel. Številke govore za to trditev prejasno. Zatorej so Hrvatje dobro zadeli, da so napraviii svojo lastno izložbo, katera naj poduči nekatere Tržačane kako abotno je njihovo nabavljanje na Slovane. Poziv. Notranjski rodoljubi so po slovenskem svetu razposlali ta le poziv: Podprt na vsestransko zaupanje shoda Notranjskih ropoljubov 28. majat. 1. v Postojini pričenja podpisani odbor po zrelem posvetovanji s tem pismom .lavno svoje težavno ali hvaležno delo. Delati hočemo v resnici za splošen napredek našega naroda in buditi hočemo na delo za duševno in materijalno blagost narodovo! Vsakemu početju treba je gotovega namena in do tega odločno jasne poti! Nas prvi namen je bu- diti in krepiti narodno zavest mej ljudstvo n, da i< narodni ponos in samozavest spoihuja i > poip slovenskega dela bodi z glavo, bo li s trdo du ; < Začetek temu bodi »Notranjska na-o m i s iv nost« dne 3. septembra t. I. in potem enake iv aj ie slavnosti z skupnimi močmi narodnih ir p>. sameznih rodoljubov Notranjske in nje rod i i ■{ > t<> Program tej slavnosti, ki se z i časa razgl isi i ■ r -pošlje mej n&rod, obsegal bode poučna govori, b deče petje, godbo, loterijo in n&rodno zabavo na p * nem sploh. Usti dohodek loterije porabi se kot vkup mi io nesek naprednih Notranjcev za »Narodni lo i« v Ljubljani. In s tein pokažemo dejansko svoje io »o-Ijubje, svoj zreli razum za to potrebno in v lu»a< ki vseslovensko podjetje. Kolikor nitreje in kolik u-k , • neje bode stal »Narodni dom«, ki bode kipi al, s Katerim se podprž na$a književnost, urnet Ijnos i učeča se mladina, toliko bolj živa in utrjena o t • naša narodna zavest, toliko bolje boieuio i.upoti >\ili mnogobrojnim našim vragom! Zatorej hočemo ini zavedni s tem ue-loin bu ml in krepiti slovensko zavest mej našim poŠt* >i <\ i > zapuščenim narodom. Vsak novčič, ki se po abi sii tisočere obresti! In začetek hočemo nadaljevati s tem, da trudimo z besedo, pismom in vzgledom ustanovlj iti in pospeševati »bralna društva za priprosto Iju'stvo«! Materijalnej blagosti priskočijo posojilnic , ki se ravno po požrtovalnin in skušenin rodoljubin s i nje jo. Vse, vse to se lehko častno in uspešno do^ež*, na slavo in korist svete domovinske stva i, če si organiziramo in delamo kot zdravi u lje na>oda brez predsodkov na stan in starost, kraj ali osobo, po vesti in dolžnosti. Podpisanemu odboru je znano Vašo vzulelno rodoljubje, Vaša požrtovalnost, Vaša volja koristiti po moči domu, zatorej se obračamo zaupno 'io Vas, da biagovolite prevzeti v svojej bližini, ali Icainor sploh zahajate, poverjeništvo, da hočete narodu po-jasnovati in ga vnemati za naše namene, da hočete pridobiti za loterijo kak dobrovoljan dobitek, bo li gospodarsko orodje, pohištvo, knjiga, novci i. t. i., katere poSljite ali vsaj kakovost in vrednost natanko naznanite, gotovo do 10. julija blagajniku g. Jos. La-vrenčiču v Postojini, ker se do takrat mora sestavi i imenik dobitkov za prošnjo do ministerstva — dalje, da potem blagovoljno v denar spečite izročene loze, po deset novcev komad. Ti novci in nerazprodani lozi poslati se morajo prav gotovo do 27. avgusta poprej imenovanpmu g. blagajniku. Slino ob setd s^ umeje, da pri loteriji tudi nenavzoči igrajo s svojimi lozi! Ako bi p. n. na noben način ne hoteli ali ne mogli stopiti v širši odbor Notranjskih rodoljubov in sprejeti zgoraj navedenega poverjeništva, blagovolite to v jednem tednu po prejemu tega pisma naznaniti glavuemu tajniku g. Ivan Resmanu na Rakek, da se poišče pripraven namestnik. Će pa ne odgovorite, potem smatramo to, da hočete radovoljno služiti po svojej sijajnej moči zdaj pri slavnostiu in pozneje pri »bralnih druŠtvin za priprosto ljudstvo« in se vam za to uže naprej v imenu našega milega, poštenega a uhozega in zapuščenega slovenskega naroda zahvaljujemo. Na delo torej, na hitro, resno in vestno delo za boljšo vsestransko prihodnjost slovensko! V Postojini, 20 junija 1882. Dr. Jurij Sterbenec, Ignacij Gruntar, predsednik. podpredsednik. Eduard Dolenc, Vekoslav Domiceli, Ignacij Doxat, Fran Hren, Hinkg Kavčič, Fran Križaj, Josip Lavmn-čič, Adolf Obreza, dr Ivan Pi'amec, Ivan Reeman in Fran Sterle, odborniki ožjega odbora. j Politični pregled. Notranje dežele. Drlavni zbor, kakor so pripoveduje v vla Inih krofih, odpre se srodi meseca oktobra. Sijaj,m zmaga v Splitu je razveselila ves slovanski svet; vsi časniki se pečajo s to za-devo, «Pozor pravi: 2'l dan meseca julija 1882 bo v hrvatskoj zgodovini zapisan s tolikSnimi črkami, kakor 22. dan meseca julija 1806. V 22, dan meseca julija 1866 je bila uničena italijanska moč na morji, 22. julija 1882 pa italijanska moč v kopnej Avstriji. Baron Walterskirchen, poprej eden prvih stebrov ustavakov, sicer pa pošten, razumen in učen inož. zelo je razdražil nemško nacijonalce, ker so je ločil iz njih tovaršijo ter njih podlost, sebičnost i krivičnost uže često hudo grajal. Njegov govor v zadnjem zboru ljudske stranko na Dunaj i pa je vzbudil volile vihar, ker je Walterskirchen naglašal pomirjenje mej narodnostmi. Walterskircheu je na te napade odgovoril, da sovraštvo do druzih narodov Nemcem ne prinese dobička. NemSko-narodna stranka je začela nekako peruti povešati, ker ima uže preveč spukanih peres; še en krepek ravs, pa naj pride od kodar koli, in ostane lepo na tleh. Ljudstvo jo po vseh deželah vedno bolj obsoja i da jo k malu vrže mej mrtve, v to je treba ljudstvo povsod izpodbujati. Mej uradniki v Bosni in Hrcegorini je zavladal velik strah. Odstavljajo so celo po telegrafskoj poti, zaukazuje se jim celo, da imajo v 48 urah zasedeni deželi zapustiti, sicer jih policija odpravi. To so je baje v zadnjih dneh večkrat pripetilo in zdi se, da minister Kallay železno roko mnj uradništvom počisti. — Mi sino užo večkrat naglašali uradniške zadevo v teh deželah; zdaj je tedaj vendar vlada na to stvar oči obrnola. Ker se jo v Bosni i Hrcegovini utrdil mir i se novačenje povoljno izvršilo, odpustilo se je iz vsacega polka 600 mož, ki se zdaj vračajo v domače kraje. Pri tem se jo imel ozir posebno na oženjene vojake in priletuiše reserviste. Vnanje dežele. Iz Petroburga se poroča, da so vojaška krdela, ki so namenjena biti pri kronanju, uže dobila ukaz, naj 1 (13) avgusta odpotujejo v Moskvo.' Srbska kraljevina je dobila razen novega grba, tudi dva nova reda, in sicer «Belega orla» in «Svetega Save». Red «Belega orla» je ustrojen po pravilih francoskega roda «častne (Dal je v prilogi.) Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) Oni napis na Repnemtabru (v starih listnicah: Greben tabru) bi torej kazal na začetek svoj o madjarskih grozah. Kras, okolica tržaška in menda tudi tržaško mesto je takrat mnogo trpelo. Cavalli sicer pravi: «La citti non ebbe a soffrire, perchč gli Ungheri non sono discesi dalla Vena«. (Storia d. 1. p. 70) (Tržaško mesto ni trpelo, kajti Madjari niso p/išii čez Veno — openske hrihove — v mesto), to naj veruje kdor hoče. Madjari so od prvega prihoda na Ogrsko do denašnjega dne ljuti sovražniki Slovanov. Oni so razdejali slovansko veliko-moravsko kraljestvo Svatoplukovo (906) ter z slovanskim žiteljstvom v Panoniji zatrli tudi krasno cvetočo setev krščanske vere, katero sta ondi za-sejala bila slovanska aposteljna (blagovestnika) brata sv. Ciril (+ 863) in sv. Metod (f 885). Koje bil papei Ivan VIII. 1.880 dozvolil, da se vsa služba božja v cerkvi sme tudi v slovanskem jeziku obhajati, sprejelo se je to doz voljenje z veliko radostjo po vseh slovanskih deželah. In pisalo se je gotovo mnogo listin s pismeni (Črkami) od sv. Cirila iznajdenimi. Po vseh istrskih duhovnijah se je kedaj sv. maša v slovanskem jeziku (glagoljici; čitala, cel6 v »talijanskem« Kopru. Mainati pravi: ®v slovanskem jeziku se bere sv. maša tudi v Kopru, kder č. o. frančiškani vsak dan rano zjutra zaradi kmetovalcev v cerkvi sv. . Tomaža berejo v slovanskem jeziku s v. mašo, kakor sem se jaz osobno prepričal ter sem videl tudi brevijarje tiskane v onem jeziku, s Črkami povsem drugačnimi od latinskih«. (Cronica I. 214.) Tako je pisal Mainati 1. 1819; a dandenes? Ni sledu ni več v Kopru ne o misalib, ne o bievijarjih, ne o listinah. Glede misalov sem slišal, da so jih prepeljali na ladiji v Benedke, a ladija da se je potopila, a glede listin, da je neki »visoko« (?) učen gospod rekel pregledavši jih: »ko jaz jih ne znam tolmačiti, živa duša ne bi jih znala razbrati, tja vrzite jih v ogenj«. Tako je storjeno v domovini onega Petra Pavla Vergerija, ki je I. 1555 pisal: »Veseli me, da ko hočem preložiti novi zakon v slovanski jezik, izve to tudi njegovo veličanstvo kralj sam, saj ima toliko Slovanov podložnih«. (Ltp. Matice 1881. st. 434.). V Trstu je skoro gotovo Baj v cerkvi Matere Božje slovanske (Madonna del mare) se kedaj slovanska sv. maša brala, kajti v »škofavej« župniji Dolini so prvotni zapiski v župnijskih knjigati glagolski. Dokaz temu, da so po kancelijah v Trstu zraven latinskega tudi kak slovansk spomenik napisali, je oni jedini glagolski napis na hi£i Conti zadej za mestno palačo, kije b la 1. 1458 sezidana od sinov mestnega notarja Kristofora Can-cellari. Kakor v Kopru tako v Trstu dandenes nemamo ni sledu o glagolskih misalib, brevijarijih, ali listinah. A kaj hočemo? »Vse je vihar razdjal, Narou bo vedno siall« Iz prahu in pepela od Madjarov puščenih razvalin se je le polagoma zopet izcimilo novo živenje, potem ko jih je bil Oton I. nemški cesar 1. 055 dobro potolkel na leškem polji. Ko se je bližalo leto 1000 po Kr. so mnogi mislili, da bode konec svet&, sodnji dan, vzlasti ker je bil vnlik potres ob onej dobi in se je na uebesu prikazala stranovita zvezda repatica. Italija je bila pod kraljem Berengarjern, ki je z svojim brezobzirnim vladanjem, ropanjem, pre-ganjevanjem podložnih te primoral, da so cesarja Otona I. poklicali na pomoč, ter ga v Milanu 1. 9tH kot svojega kralja kronali. Isti Oton je izročil Ist o svojemu bratu Henriku vojvodu bavarskemu in koroškemu, in tudi je potrdil škofom tržaškim njih pravice. Posebno je zadobila tačas oglrjska patri- aršlta cerkev veliko posestva po Frijulskem, Kranjskem in po Istri, da je bila za Časa patrijarha Po-pona (1019—1015) najbogatejša cerkev za rimsko. Popon j« sezidal J. lOJt stolno cerkev v Ogleju z velikim stolpom, kakor je Še dandenes. Tudi je zase pripravil veliko palačo. Imel je dohodkov do 150.000 dukatov. Tržaški Škofje bil z mnogimi drugimi škofi vred navzoč pri posvečevanji stolne cerkve oglejske. Dežela je bila takrat vsa razkosana mej škofe, grofe, barone, samostane, kojiin so kmetje morali plačevati desetino. Cesar Henrik IV. je 1. 10U7 podelil celo frizmŠkemu škofu na Bavarskem vasi Pred-loko. Ho ž i rij, Osp, Čubed, Truška, Sterno in sv. Petra v šumi fin Selte) v Istri. Moč Benečanov po mo ji je vedno rastla, tako da so I. 1177 celo brodovje (75 ladijj cesarja Miroslava RudeČebradca (Friderik i Barbarossa) pri Piranu ali pri Salvore (Žalburni) potolkli, in si gospodarstvo po jadranskem morju prisvojili. Uže v davnej ininolosti so bili Slovani ne le poljedelci In pastirji, nego i vešči trgovci. Na severnem (baltiškem) morju je bilo mesto slovanko Juinneta, o katerem pravi Adam i/. Bremena (1.1072), da je največ« evropsko mesto, v koje se je stekala trgovina vseh narodov, prosti vhod so tam ime-vali vsi trgovci. T » so bili severne Benedke, razdejane uže I. 1172. Južnib Bene lk korenje isto tako slovansk. le zna&ij je drugačen, kajti kakor je bila v Jiimneti prostost, tako je stavila južna sestra mnogo zaprek svobodnemu trgovstvu. Vsa primorska mesta na jadranskem morju je Venecija smatrala kot svoji služabnice a saina se postavila jim za kraljico. Plačati so morala mesta nek pomorski davek, vso trgovino da imajo le posredovanjem bsie.skim obavljati, nobene ladje brez dovoljenja ptnjcein ne prodati, ako kaj iz Levante (t. j. vzloč iin dežel pripeljejo, ne sinejo nikamor neijo le v Binedke robo peljati, monopol (samo-tržtvo) si je prihranila od najpotrebnišm stvari n. Priloga k št. „Edinosti". .egije» in se bo dajal vojaškim i nevojaškim osobam. Z redom «Sv. Save» se bodo čestile zasluge na polju književnosti, umetnosti, odgoje in znanosti. Dozdanji jedini red Srbije, Ta-kovsld, bode odslej Čisto vojaški red. Crnogorski knez je sklenol popotovati v Moskvo h kronanja carja Aleksandra III. Govori se tudi, da knez pri tej priliki obišče v Bcrolinu nemško cesarsko obitelj. Črnogorski knez se vedno, pa breuspešno prizadeva, da se meje mej Črnogoro in Turčijo koneČno določijo, Turčija pa je stara varalica i Če tudi Rusija podpira črnogorskega kneza prizadevanje, vse je zaman. Ne gre sicer za velike stvari, ali knez želi to prašanjo rešiti, da se bo mogel brez oviro posvetiti notranjej uredbi, čuje se, da pošlje ministra zunanjih zadev v Carigrad, da se bo tam osobno potezal za to stvar. Francoski časniki poročajo, da je Arabi sklenol zvezo z glavarji v Siriji i da so se ti zavezali, poslati mu v Egipt pomožnih čet. A če pridejo iz Sinje Beduini res v Egipt, dosti gotovo Arabiju ne pomogđ, ker bodo le ropali. Arabi jo tudi uže za to skrbel, ako ga iz Egipta vržejo, da ubeŽi skoz Ghazo v siriško puščavo, kder ga z odprtimi rokami sprejmo, ker Arabci v Siriji se žele združiti z Egiptom, da bi potem mogli ustanoviti veliko arabsko državo. Oni imajo trdno vero v staro prorokovanje, katero pravi, da letos (v letu 1299 po muhamedanskcm koledarju) vstane vojna v Egiptu in da vsled tega kalifat propade. Turški sultan se po tem takem vara, ako misli, da sebi koristi z neti-lom verskega fanatizma. Arabcev prva želja je — samostojnost, in zato se oklenejo vsake prilike, da bi se osvobodili Angleške vojne mornarice poveljništvo je dobilo v roke dokaze, da je Arabi Bey pora-zumljen s turškim sultanom. Zaprli so namreč v Aleksandriji necega turškega Častnika, pri katerem so našli dotična pisma. V to zaroto so zapletene tudi prve osobe na turškem dvoru. Za vojno v Egiptu je angleški parlament dovolil 16 milijonov goldinarjev ter sklonol, da se ima 10.000 novih vojakov nabrati. Angleli v Egiptu zelo počasi napredujejo, zato pa ima egiptovska vojaška stranka vedno več poguma. Noben Evropec v Egiptu ni več varen. Stanje je nevarniše od kedaj poprej. Francozje so zgubili pogum, več izmej njin, ki imajo velike interese v Egiptu, izjavilo je generalnemu konsulu, da hočejo prositi amerikanskoga varstva. Bogata francoska naselbina jo uničena. Evropci, ki so so vrnoli v mesto Aleksandrijo, zapuščajo ga zopet. Angleži začno Se le 4. avgusta vojake prevažati v Egipt; če se Francozje res vdeleže okupacije, to še vodno ni gotovo, skrbeli pa bodo gotovo za varnost sueškega kauala. Italijanska vlada, katero va- bijo Angleži k sodelovanji, menda se odteza, ker sluša bolj Bismarka, nego Angleže, katerih časniki uže tožijo, da najbrže v Egiptu sami ostanejo. 4. avgusta se vkrca angleška pehota, 9. pa konjica naravnost v Aleksandrijo. General Willis bo poveljnik prvej in general IIamley drugej diviziji, general Drury-Lowe konjici, polkovnik Goodenough topniČarstvu in polkovnik Nugent ženijnemu krdelu. Arabi Bey ima glavno moč zbrano pri Damieti ter so je jako dobro utrdil, od dveh strani je njegov ostrog obdan z vodo. Vsak, kdor le more orožje nositi, mora stopiti v vojsko. Dopisi, /Ar - TrM, 28. julija. y\ase mestne zadeve). Gle le razstave, deinonstraČij proti njej in glede mestnega zastopa je toliko vestij raz-strošenin po mestu, daje treba jako previdno soditi, ako človek hoče priti do pravega sklepa. Razstavo in uspeh razstave ne bode nihče več vstavil, nezadovoljneži bodo morali plavati z drugo ogromno množico in ni j se bati ne demonstracij, no drugih naklepov. Prav tako se godi s mestnim zastopom; dosti hrupa je bilo na euej in drugi strani, na zadnje pa bode vendar našel se modus vivendi, da so raspor zakrpa saj za silo. — Pio-gressovci so se baje vdali o3odi, katera vendar nij tako trda, ako pomislimo, da je mej konservativci en par pol-miŠ-pol-tičev, mej njimi posebno gospod Mauser, kateri ima zahvaliti se vladi za vse, kar itna bogatije in drugih zunanjih znamenj viteštva, rečemo znamenj in vemo zakaj, a vlada je imela pač tudi Briliko prepričati se, da v Trstu je dosti vitezov a la lauser, posebno takih ki niimajo uže od rodbine nobenih pravih načel in so večinoma prišli iz Ljubljane ali pa še iz viših krajev. — Postopanje teh ijudij je poštenjaku ostudno do skrajne meje, a kedo je od-gojil take pokveke? — Kedo je v trstu nakopičil tak duševni pauparizem? Kaj je krivo, da se Trst zdaj zanaša le na vladno podporo, sam pa pri vsem de-naru nič ne započne. — Odgovor na ta prašanja si lehko da vsak le količkaj pameten opaževalec tuk. razmer. Zatorej pa je treba v Trst-u premen iti slstemo, drugače bode tukaj vedno slabše. Kakor smo rekli, raspor mej vlado In Progressisti se bode poravnal, kakor smo uže poprej vedeli in prorokovali, včeraj je bila sopet seja občinskih zastopnikov in delegacijo so ta pot volili; — a žalostno delegacijo — vse bode le krpanje za silo. A to ne ide dolgo tako naprej; Stadionov je treba v Trstu, ako hočemo mir imeti. — Sedanja politika je le paliatif brez pravega cilja in konca. Konservativci, kakošni so sedanji, Trsta pač ne bodo prestrojili, premalo odločnih značajev je mej njimi. „ J „ M« Greti 25. julija. V nedeljo dne 16. julija se je obhajala v rojan-skej župniji vsakoletna cerkvena slavnost na čast sv. mučencema Mohorju i Fortunatu, katerima je bila župna cerkev v 1. 1882 posvečena. Zajedno se tudi na ta dan vrši obhod po fari se sv. rešnjim telesom, ali procesija. Krasen dan je bil, a vroč, vroč — i če rečem, da je Reaum. kazal uže v jutro 26® — nisem preveč rekel. Procesijo je vodil mnogoč. gosp. dr. Šust, kapitular cerkve sv. Jušta. Mnogobrojno je bilo ljudstva domačih i drugih; a vse se je vršilo i završilo v najlepšem redu. Hiše so bile o ličene s6 zastavami avstrijskimi, drugimi i tudi slovenskimi. Ali poslednje so vihrale le pred, ali nad poslopji zasebnih ljudi — ali narodnjakov; a pri altarjih, ali na okoli, teh ni bilo nijedne zapaziti. Pač pa pri cerkvenem altarju, ki je eden najlepših mej senčnatimi platani pri cerkvi -- zapazilo je oko nek slov. znak. Stavim, če je-li kateri vedel, čegar znak je oni — se sv. Andreja belim križem na teinnomodrem polju. Tu je slov. znak, i da celo ruski, o Pertote! Pred i za nebom so se vrstili vojaci tukajšnjega pešpolka Albreht so svojo godbo, ki je jako lepo svirala, tudi nekoliko veteranov je nas pohodilo, a brezi godbe. Letos nismo imeli še te Česti — posluhnoti sekiricam godbe veteranov, ki se je v malem času jako dobro izurila, kakor Šentivančani. Kaj čemol Tam so drugi požrtvovalni možje, nego pri nas. Zapazili smo tudi, da je bil cerkveni pevski zbor jako šibak — ker pomanjkovala je dobra polovica pevcev. I kakor smo čuli, radi malenkosti se je mej našimi pevci uže doka| pomanjkujoča slo^a raaru-šila. I to vse zavoljo nekega partikularizma, kar je gotovo obžalovanja vredno. Kakor smo čuli, pripeljal je gosp. učitelj petja v ta dan iz mesta nekega novega pevca — od tod ogenj v strehi naših'domačib, da so izostali. to početje jako obžalujemo! Zapazili smo tudi v procesiji dva magistrat ovca, a našega poslanca v mestni zbor — nj^ga ni bilo videti. Naj mimogrede povemo, da je prejšnji naš poslanec g. dr. Lozar vsako leto na takov dan se svojo osobo počastil sprevod. Tudi »capovilla« And. Pertot je bil navzoč — i celo za nebom i belili rokavicah. Dozdeva se nam vMeti v njem neko posnemanje, to se ve da, »en miniature«, zloglasnega Simona čevljarja, jed nega izmej velemožev ministerstva francoske rep. v 1. 1789. Bahe Vsake baže so čebljale, i kaj babe ne Čebljnjo, kako pobožno se gospod Andreja vede, ves zamišljen v molitev. Da vendar ne more biti tak, kakor se o njem govori itd. Da je prav storil, če je on volilcem povzdigoval »cesarja«, (sic) saj je njega služil pri soldati h itd. On uže ve kaj dela. No, mi tu li mislimo, da ne more biti slab, če ga brezzobe babe po čeljustih valjajo. Ako bi bil pelin, izbljuvale bi gii, dejal je enkrat jeden. O njem je vredno še to, da sa »Črhne«, rekel bi gosp. Godina. V Ro-janu pred cerkvijo ima štacuno jestvin g. K., znan narodnjak. Ce ste, na priliko, »illo tempore«, ko je zvon v stolpu o Iklenkal zdravo Marijo, o mraku ali kesneje, korakali mimo štacune, vselej ste zapazili Pertota pri njem, da kaj vkupno črhneta o dnevnej politiki i o drugem, skoraj »nel dolce amplesso«, sta leta i leta skupno komarala. Skoro se je reklo, ta dva sta nerazrušljivo pobratimstvo sklenola za večne čase. Ali zopet ta nesrečni Gesare, po babje cesar I Ko je K. videl, da se P. preveč poteza za G. i slednjič, ko K. izve o izidu volitve I zajedno za briganja i prizadevanja P. za irredenta G., jako se K. kot narodnjak razsrdi, čakaj, si misli, poberin, mi uže prideš na oka! P. slabega ne sluteč, ponovi pohod k K. da bi ne bil on kaj tacega storil. Babe hočejo vedeti, da je še isti večer po prvem pohodu K., posadil P-a na mehko ulico, celo dvakrat zaporedoma v jednem večeru. Mi ne verjamemo vsega babam, ali vendar nekaj resnice je v tem, ker sedaj pri K. nI več opažati P-a. Sedaj le sam sedi na večer na zidiču ob potoku na suhem, kakor grla naših irredentov. Ali pa se G., ki je kraške krvi, Se pajdaši. Slovenski strop — takim Sadorogopipežera mora biti prepovedan. In v tem je g. K. opravičen. „ ^ , . Iz Dekani 20. julija. V Dekani je župniški, županijski in šolski urad; mnogo je zasebnikov, ki so v pismenej dotiki z svojimi znanci in tudi obrtniki v raznih krajih. Dohaia to-raj le-sem vsak dan po več ali manj pisem; ali skoraj vsako pismo ima v naslovu drugače pisano ime vasi. Slovenci navadno pišejo: Pasjavas; skoraj prav tako tudi Nemci. Lahi pa vsak po svoje; eni: Vllla-decani, drugi Dekani ali de Cani, spet drugi Villa de cani in zopet drugi celo: villa dei cani, kakor bi bili prebivalci vasi zgoli psi. To me je napotilo poizvedovati po zgodovinskem imenu vasi Dekani. Kar pa sem poizvedel, to je posneto iz zgodovinskih bukev Paola Naldini (lib. V. pag. 397). Posestniki ali gospodarji vasi De Cani so bili bogati gospodje plemenitega rodu. Eden njih De Gani bil je celd »Contestabile di Raspo (ehedem Kron-feldherr). V sostolnej crkvi koparskoj se vidi še kamenita plošča, po l katero je rakva tem plemenitni-kom. Narodili so se v Salmoni, imenitnem mestu Abruzzov. Vas Dekani je na vsestransko rodovitnem podnožju hriba, z dvema vrstoma hiš, podo >na prostornemu trgu. Ako bi bila pri vhodu obzidana, bila bi več gradu nego vasi podobna. Vas je dobila svoje iine po plemenitej rodbini De Gani in grbu, kojega je občinski svetovalec g. Andrej Gregorič nedavno preskrbel za pisarno županijsko, v katerej zdaj visi na steni vsacemu na ogled. Grb pa je tak-le: V modrem polju z okroglim vencem, spletenim iz rumenega pšeničnega kltsja in drugih rudečih in belili cvetic, večkrat rudečim trakom prevezanim, stoji vitez s6 čelado na glavi in oklopom do ramena ali oplečja. — V oprsji modro barvenim polju ste dve srnini glavi in pod tema je polje v tri vrste razdeljeno in enacih barv. Pod tem je venec črnikasto-rumenimi pentljami zavezan in podpis: De Gani. Razni raarmi v sostolnej crkvi koperskej pri sv. Domeniki in tudi v vasi vzidani v hišo, v kojej je bivala rodbina De Gani, prav to kažo. Plošča v hišo vzidana v Dekani nosi letnico 1470 in ime De Cani. Ker je ta plemenita rodbina mnogo let v vasi bivala, dala jej je tudi svoje ime Villa-De Gani. Resnično je pa tudi, kar izpoveduje vrli Petronio: posljednji njegov gospodar, videč, da mu je umreti brez dedičev, odpustil je vasi vso desetino, troške pravd in vsa druga dajanja (regalije). Ime De Gani ostane vedno častno in častitljivo vasi, kajti umrli nje gospodar si je postavil v njej večen spomin, in njegovi koloni bi mu morali biti vedno zvesti v ljubezni. Nad vasjo, kder izvira stu- f>r. od soli. Povsod so nastavili svoje opazovalne adije [fuste, menda nastalo iz slov. hvasta = Kap-perschiff), da so koj zagrabile (vhvatile) in v Benedke peljale one mornarje, ki so se drznoli pregrešiti se proti poveljem mogočne republike. Preslabotna uo bila mesta primorska, da bi se zdatno branila beneškemu nasilstvu, ter so polagoma prišla v šatce beneškega leva. L. 1145 se udajo Benečanom mesta Koper, Izola, Pulj, in 1. 1149 tudi Rovinj, Poreč, Umaj, in Novo-mesto (Cittanova), prisežejo zvestobo beneškemu dože-tu, vendar v mirovnej pogodbi mej Benečani in mej cesarjem Friderikom Barbarosi (1177) se imenujejo ta mesta kot spadajoča k isterskej mejnej , se v on'h pogodbah ne omenja, pravi Cesca, kajti je propadel zaradi prihoda Slovencev (? I) ki so se po njegovih zemljiščih naselili«. (Cesca: o?? „ , tra Trl*ste 0 Venezia, Padova 1881. p. 30.) Kandler, Gavalli, Cesca e tutti quanti — iz same silne ljubezni do Slovanov sami sebi v obraz bijejo: Kdo neki bi Tržačanom njih zemljišča obdeloval ter za njih vsakdanji živež skrbel, ako ne bi krotki delal ni Slovenci se za nje trudili? Oglejskega patrijarha Ulriha II. so bili Benečani 1. 1126 ujeli z 12 kanonici vred, in da se odkupi, moral je zagotoviti, da vsako leto pošlje debelega vola, 12 prašičev in 12 velikih hlebov kruha v Benedke, da so Benečani pri velikej veselici te dari použili. Isti patrijarh Ulrih II. je dobil iz Rima potrjeno nadpravico nad 17 škofij: Komo, Man-tova, Trident, Verona, Vicenca, Beluno, Feltre, Ceneda, Padova, Treviso, Konkordija, Trst, Koper, Cittanova, Poreč, Pulj, Pičan 1. 1180. Ljudi vseh jezikov, vseh stanov so takrat navduševale križarske vojske, ter jih zjedinjevale k onim čudovitim podjetjem, katere bi dandenes bile nemogoče. Večinoma so se vkrcali vojaki v Benetkah, a Benečanom je to silno neslo, ter so se te prilike poslužili, da so s pomočjo romarjev v ®T-etm deže,°' tudl zraven kak kos dežel si prisvojili. Tako v drugej križarskoj vojski pride stari dože Dandolo z 240 ladjami, na kojih je peljal francoske uboge romarje in vojake, ki niso imeli s čem vožnje plačati 1. 1202 v Trst, ki se mu koj uda ter mu mestne ključe izroči. Povrh zagotovijo Tržačani da bodo pazili na pomorske roparje, da bode beneška trgovina prosta vsakaterega davka v Trstu, in da bodo dajali vsako leto 51) čebrov najboljega vina. Se druga mesta naprej po Istri je Dandolo si prisvojil. Patrijarh Wolfger (1204—1218) je potrdil škofu in kapitulu tržaškemu vse njih posestva 1. 1206, tudi je sam mnogo novih posestev pridobil, vzlasti mejno grofijo Istro od cssarja Friderika II. v 1. 1214, ter je zbral Koper za glavno liie^to: Capo d' Istria, vsej istrskej deželi, a vendar še le patrijarh Bertold, ki je bil istega rodu ž). Atidechs, kakor istrski gro-fovje. prišel je popolno v posest Istre. V istem času sta živela dva slavna svetnika, ki sta velevažnega pomena v kulturnej zgodovini: sv. Frančišlc Asiz, in pa sv. Dominik. Prvemu je bil patrijarh Bertold prijatelj; na drugega pogrebu je bil navzoč (1224). Takrat je prišel sv. Anton Padovanski v Gorico in 1. 1226 tudi v Trst, potem dalje v Poreč in Pulj, kder je povsoI samostane frančiškanov ustanovil. L. 1235 potrdi papež Gregor desetino žita tržaškemu kapitulu, a drugo 1. 1236 proda škof Janez V. z dovoljenjem kapitula za 500 mark (6000 gld.) svoje pravice mestnej tršaškej občini. (Dalje prihodnjič.) denec mrzle vodice, vzdiguje se župniška crkev posvečena M. B. Vnebovzetja. Tukaj je imela vas uže staro crkev, in menda nedostojno za službo božjo, ali pretesno za vedno rastoče število vaščanov, sklenili so jo razširiti. Dodelano ter od strani občanov s potrebnim dohodkom oskrbeno, posvetil je škol Valeresso 10. novembra 1493. Čestitlejšega poslopja od cerkve tu pač ni bilo; v vikarijatu ni jej bilo para, in škofistvo jo je stavljalo v prvo vrsto. Zidana je v gotiškcm slogu. Od obokov rezanega kamenja vise plemeniti grbi škofa Valeresso in druži h družin, ki so pripomogle, da se božji hram dodela. Na strani je zakristija enacega dela. Veliki altar močno pozlačen, s podobo M. B. Vnebovzetja, vzdiguje se mej svetniki: Janezi krstitelja in apostola sv. Andreja. Altarske stopnice so iz belega marmeljna. V prostornej navati, ločenej od presbiterj i po visokem oboku, štirji so altarji: sv. H. Telesa; brez madeža spočete M. B.; sv. Sebastijana in sv. Roka, priprošniki izbrani od ljudstva po minolih kužnih boleznih in druzih nezjodah. Tej cerkvi je položil temeljni kainen škof Valeresso in dodelano slovesno posvetil. Iz teh kratkih zgolovinskih črtic je pač razvidno, kako napčnoje, če v&s Dekani imenujejejo Pasjavas. V škofijskem šematizmu je bilo nekdaj tiskano: Villa Ducaina, Decani in Pasjavas. Zdaj samo Villa Decani ter (Pasjavas). Villa Ducaina ima svoj zgodovinski pomen, namreč: Villa ducis, De Gani, kakor tudi Villa Decani. line Pasjavas pa nikakor ne. Ljudstvo samo pravi: Vas ali pi Dectrii. Z imenom: Pasjavas čuti se razžaljeno. Ali ima prav ali ne? Zgodovina je učiteljica. Iz koperskejra okraja« dne 14. julija. Dne 15. f. m. je imel o lbor »slov. učit. društva za koperski okraj« svojo drugo letošnjo sejo v Ku-bedu s tem le dnevnim redom: 1.) Vsprijetev in potrditev novih u lov k društvu pristopivsih 2.) Razgovor o paticiji na okr. šol. svet za vstanovitev krajnih šolskih svetov za vsako šolo in 3.) Nasveti. Pristopilo je uže zopet k društvu 10 udov s Kranjske, Krasa in tržaške okolice, koje je odbor z radostjo mej svoje vsprijel in potrdil. Društvo broji uže zdaj in se ponaša s 45 društveniki. O peticiji, kazaje predsednik-poročevalec na g. 7. dež. postave od 27. jul. 1875, koja se glasi; V krajih, v katerih je več šol, smejo se z dovolitvijo okrajnega šolskega svetovalstva razdeliti v več šolskih okolišč. V tem Erimerljajl se ustanovi za vsako okolišče posebno rajno Šolsko svetovalstvo po predstoječih določbah, — priporoča, da jeden odbornikov za prihodnje zborovanje temeljit referat izdela, v katerem naj se : 1.) slika siromaštvo in životarenje sedanjih nad več šol gospodovajočih krajnih šolskih svetov, 2.) kaže potreba in korist manj šol obsežnih, a čilih in delal-nih krajnih Šolskih svatov, 3.) priporoča zboru peticijo na okr. šol. svet za ustanovitev več kraj. Šol. sv&tov v mislu omenjene postave. — To nalogo sprejme predsednik. S poranožitvijo krajnih šolskih sv6tov zadobilo bi učiteljstvo in č. duhovščina več pravic, koje nam po postavi in naravi gredo* Nad 10 šol je en krajni šolski svčt, ltoji za svojo šolo nekoliko (?) skrbi, a zaostale pod milim nebom niči Učitelji in duhovni zapuščenih šol se ihte, a vse zastonj — roke so nam zvezane — nemamo besedel! Takim krivicam, upati je, priteče okrajni Šol. sv&t, zaslišavši gorke želje in mile prošnje učiteljev, na pomoč s tem, da izvede omenjeni g. — Odbor je nadalje določil deputacijo 3 udov, da pojde g. prof. Julij vi. Kleinmayr-ju kot društveniku in bivšemu učitelju 1.) čestitat'k imenovanju profesorjem v Gorico, 2.) zahvalit se za njegovo dosedajne delovanje v društvu in 3.) priporočat se za nadaljno podporo. Deputacija je uže izvršila svojo nalogo. Gosp. prof. J. pl. KI. je zagotovil še nadalje v društvu ostati, in tudi po mogočesti društvo podpirati. Bog ga živi! Z Goriškega 20. julija. (Deficit v magistratnej denarnici. — Odlok vis. namestnik tv a od 2. marcija 1855 i oper trpinčenje živali. — Nasvetftlantropiten.—Sklep Standržkega ob t. odbora. — »Soča* konfiscirana.) Nate pogovor, ki se je danes vršil na Travniku v Gorici mej Milkom in Zivkom: Miško v irhastih hlačah, s posrebrnenimi gumbi na telovniku in ves prašen nastopi nerazumljivo mrmnije. Živko (izpoznavši Miška): Žrdane grablje, kaj vidim? Ali nisi ti Kruljkov Miško? Da te, komaj sem te izpoznal. No pa, povej mi vendar, kod si, duša, tako dolgo hodil? Milko-. Dober dan Živko! Sreče sem Šel lovit posvetu; a žal, na mestu spredaj za lase, zgrabil sem jo zadej, kder je plešasta. Sreča mi je ušla, in njena štula mi je ostala v rokah. O Živko, časi so vendar le pusti! Toda povem ti nekaj; a naj le mej nama ostane. Prišel sem v Gorico, da kaj denarja dobodem na hišico, ki jo imam na Korenji, če ni uže zlezla na kup. Zivko: Po denar si prišel v Gorico? Hm, šafti ga tukaj dobodeš. V Gorici je--Milko (naglo in nepotrpežljivo): A kaj, ne mencaj mi ušes se svojo mizerijo, pa nikar mi črnca ne malaj. Jaz uže vem, kde denar dobim, par stotakov. Ali mar ne vem, kali, da je magistrat, ni davno tega, denar posojal potrebnim meščanom? Da, da pri magistratu denar dobim; kaj,bi se drugde uklanjali Živko (glasan smeh zažene): Sment, ali te »mesec trka?«. Pri magistratu — dragi moj, prišel si z dežja pod kap. Ali še nič ne veš? Milko: I pač! Saj vem prav dobro, da so bili pri magistratu zmerom »pri kasi«. Kaj mi boš to ongavil? Zivko: O v tem imaš ti prav. Bilo je lepo, dokler so pri magistratu bili »pri kasi*, toda odkar so v kali, verjemi, njim in drugim je zelo slabo. S kratka, njih kasa je prazna, če misl ne plešejo v njej. Zastran denarja svoje noge le pri miru puščaj. Ge pa misliš iti, da si tain izprosiš katero drugo mi- lost, odreži si prej kranjske gumbe, irhaste hlače pa kar skrij, in v pantalone zlezi: Miško (čude se): Zakaj to? Zivko-. I no, lejte ga Čudeža! Ali še ne veš, da te kot Slovenca koj odslove, da Je zinpš? V panta-lonih se jim za silo morda prikupiš. Miško (jezen): Pri moj dunajl To uže nerad slišim. Denar, vera, vse je šlo; samo košatija je ostala. Vsi hudimani, vreden je, kedor je tega kriv, da bi človek močnik naredil iz njega. Kar se pa gumbov tiče, ne, teh pa ne odrežem. Le za denar mi je,žal. Kako lepo bi ga bil dobil! A res, da ne zabim, Živko! To mi pojasni. Tod! sem videl pred magistratovlml durmi veliko železno kaso na vozu. Kaj pomenja to? Zivko: To je prav tista kasa, iz katere si hotel denar imeti. Ker so pa našli, da je na dnu huda, odpravijo jo v Wert-heimovo tovarno, da jej dno zopet zabrtvi. Miško: A kaj počno ta čas, ko ne bo kase? Živko: Čemu jim bo kasa, če ni denarja? Miško: I saj res! Tedaj prav nič nemajo? Živko: Kar okroglega ne l Miško: In potler mi Še balamutajo nekateri, češ, da čedalje v boljše gremo. To je zopet lep dokaz! Nekaj pa moram pohvaliti; ko sem davi šel skozi S., zagledam pri ob-činskej pisarnici noveji odlok si. goriškega glavarstva, s katerim se ostre določbe namestništvenega ukaza od 2. marcija 1855 zoper trpinčenje živali ponavljajo. Živko: Da, to je hvalevredno; ali dobra bi bila tudi društva zoper zle preganjilce in trpinčarje ljudi. So-sebno slovenskim hlapcim in deklam se v nekaterih nemških in lahonskin družinah slabo godi. Pičla mezda, delati ko črna živina od ranega jut''a v pozno noč, slaba hrana, mrkogledanje in zaničevanje je njih delež. Kdaj se ljudem oči odpro? Tudi sicer so razmere slabe. Mnogo gradiva, to vem, nabrala bi si taka društva in javno bi se lahko imenovali in kaznovali brezsrčni gospodarji. Tu v Gorici vem za nekatere take hiše. Tudi bi bilo treba posrednikom in ženskim, ki službe priskrbujejo, ostro na psrte pogledati, krsnoti je, kader je treba. Miško: To je vse prav; a kaj, če se sklepi ne izvršujejo! Tako je, kakor sem davi bral v nekem razglasu, štandrŽki občinski odbor pametno globo ustanovil za one, ki bi po Rojah jahali, ali se vozili. No, baš davi sem videl, kako je Lah sš svojim vozoin plesal po malih Rojah, in to vpričo onih, ki so pri velikej mlatilnicl bili na delu. Še nekaj. Kako je to? Tudi sem hotel v nunskih ulicah kupiti zadnjo »Sočo«. Prodajalka mi je pa dejala, da »Soča« ni izšla. Zivko: To se ve da ne, ker je bila zarad nečega pikrega članka iz Trsta konfiscirana. Miško: Kaj je to, konfisciranje? Živko: To je zaseg iz politične ljubosumnosti državnega pravd-nika. On pregleda, preudarja In ugleda ter reče: To je moje! Miško: Te novice moramo danes zaliti,kile se dobi kaj dobre pijače? živko: Dobra pijača, in če hočeš kaj potisnoti pod zob, dobi se pri »Zlatem križi«, »pri Lizi«. Gostilničarje nek Slovenec, in ne dela race svojim pivcem, kakor se drugde godi tudi v tem mestu. Miško: Tedaj i liva; to je prav: Svoji k svojim! Prideva pa uže Še kedaj na pomenek sem na Travnik. Hodi! Z Notranjskega, 24. julija. (Nasvet v prid »Narodnemu Domu*). Lani so nam ustvarili štirje znani odlični slovenski pisatelji — katerih eden, žal, uže nad eno leto v hladnem grobu počiva — izvrsten beletrističen list »Ljublj. Zvon« katerega obilno Število naročnikov z veseljem prebira. Ali Še nekaj je, kar sem se bil užf zdavnaj namenil tem potom razodeti. Znano je, da imamo Slovenci časnikov, skoraj odveč — a enega — dobro vredovanega in ne predrazega časnika pa prav živo pogrešamo, namreč — humorističnoga, Saj imamo »Brenceljna« — poreče kedor, a kedor stvar prav premisli, ne bode ga niti imenoval — s čemer je dovolj povedano. Naša misel je ta: v Ljubljani naj bi se našel sposoben urednik, kateri naj bi svojih duševnih moči saj toliko žrtvoval v prid »Narodnemu domu«, da bi list za majhno plačo uredoval, in kateri naj bi saj trikrat v mesecu izhajal. Gena listu naj bi bila kolikor mogoče nizka, na katerega naj bi se naročil vsak zaveden domoljub ali saj vsi naročniki slovenskih listov. Kar bi preostajalo čistega dobička, bilo bi za »Narodni dom« in tako menimo, koristilo bi se dvema: »Narodnemu domu« in slovenskemu ljudstvu, katero dobrega humorističnoga časnika jako pogreša. Naj se torej ta nasvet ne Erezrć, ampak stori naj se po mogočnosti v prid in lagost milega naroda. Svetjevič. Boka Kotorska« 16. julija 1882. [Naša braća Slovenci i njihov »Narodni dom*). *) Naša dična i plemenita brača Slovenci nesjede skrštenijeh ruku; naša Slovenska brača u dičnoj našoj Ljubljani, Triestu i po drugijem stranama neumorno rade na zavodima, na unapredjenju, na opče-nltim koristimTi. Ovakao primjer dojimtje se našeg srca, našeg osjećanja cijenom, i se takovijem načinima dolazi do sreče, do koristi; takovi načini sredstva su za postići općenite plemenitosti i dobra, kakova vjekovima neprisušuju niti se iscrpljuju i dadu iscrpsti. Istorijom u ruci proŠlijeh vjekova tvrditi možemo daleke koristi zadruge sa onim odnosnima drugijeh koristi, u koliko su one tumačem rezultata, koji se samo dobrom zamisliti dadu. Zadruga ovakova u svojim nlodovitostima zamišljena je i »Narodnim domom« kao zadruga najveće ljubavi, sloge i jedinstva sve Slovenskog, ljubavi, sioge, jedinstva i koristi, dočim je ovaj sveti dom udario onaj stožer, oko koga dužnost nas veže oko njega se okupiti a nemanje nas Srbe; jer nas na to v.*Že naša bratska obveza i dužnost t. j. odazvati se svojoj'braći i to braći najnježni-jeg bratskoga osjećanja, puna rodoljubnoga zanosa, samosvjesti i bratskoga nam dragoga obgrljaja, kakovoga samo gojiti može Slovenski narod prema braći *) Ta dopis smo priobčili v srbskem jeziku, da narod naš vidi, kako lepo govori dalmatinski Slovano »Narodnem domu«. Ured. svojoj. Srbi braćo na Primorju bez razlike vjere i vjerovanja, evo časa da se odazovemo svojoj braći Slovencima i dokažemo im da smo im u istinu njihova prava braća; jer evo oni zavedoše »Narodni dom«, a zavedoše ga na svetu, plemenitu i najbla-gorodniju svrhu, svrhu da bode sjelom svima narodnim u Ljubljani nalazeći m se društvima od koristi, od koristi Slovenske Matice, potpori domače književnosti, umjetnosti, doraaćijeh djaka i koristi razllčitijeh zavoda. Gijel daklen ova je sveta, blagorodna i plemenita. Zamisao ovako svetu I plemenitu gaje I ostvaruju i naša LuŽička braća Srbi. Pogledajmo u njihovo velevažno glasilo Lužica od ove godine, pa ćemo vi-diti l uvjeriti se o važnim njihovim prinoscima u koristi njihove Matice Srpske. Daklen, rade naša braća LužiČki Srbi pa i naša mila braća Slovenci i nas pozivlju u svoj sobratski zajednički rad i sudjelovanje prinoscima na narodnu svetinju, na »Narodni dom«, što se valjda tome svetome i bratskome glasu oglušiti nećemo. Zato, pohitajmo braćo Srbi svojoj braći Slovencima u naručja i neoglušimo se svoje braće, ako nismo radi da se i nas naša braće ogluše kad ustrebamo da i na nas naša braća pogledaju. Mi Srbi smo u mnogom bili nemarni, a u buduće dalo bi se nadati da nećemo biti po ovoj koja veli: »Eo nedrži brata za brata, taj će tudjina za gospodara«. Pop J. S. V Belgradu 2. julija. Topov grom potresa gradske zemlje tlak, Jek njegov razbija temni nočni mrak, V daljni Sar-planini srce srbsko strastno bije, Topov groma jek v njega up ln nado lija. Danes je 20. dan junija, t. j. po novem 2. dan julija. Ta dan je vrlo znamenit in historičen dan ne le za mlado kraljevino Srbijo, no za vse Srbstvo — da za vse juznoslovanstvo. 20. junija 1876 1. je viteški knez srbski Milan turškej carevini vojno napovedal; 20. junija 1876 1. so prekoračile hrabre srbske čete srbske meje, v nadi, da nI zaželeni trenutek daleč, kadar se bode Srbin in srbstvo za tužnim Kosovim maščevalo. Mala tadajna kneževina pod svojim hrabrim voditeljem, slavnim Obrenovičem ni se v tem značajnem času plašila od divjih mnogobrojnih čet Cerkezov, Arnavtov, Gebejkov, niti ni pomislila na ogromno Kalifovo carstvo. Ponos narodni, domovina mila, poklicala sta Srbe v boj za svobodo in narod svoj, »ili Častno poginuti, ili slavno pobjediti« bila je lozinka kakor prvega vojskovoditelja, tako tudi prostega vojnika. Ta znameniti dan je postal od 1. f876 dan narodnega praznovanja. Kakor druga leta, tako so tudi letos gradski topovi dan slavnega spomina oznanili. Pogledajmo pa zdaj 6 let ,kesneje, kako odjekuje gradskih topov pok. — Časi se menjajo. Ne rečem, ako bi zopet taki osodonosni momenti nastali, da ne bi sloge bilo — ne — mislim, tega pa nedaj i Bože, ampak vsi so znaki, da bi se v takej priliki, stara slog i, stara navdušenost, narodoljubje in ponos zopet zbudili — ali ne smemo pozabiti, da ste narodu sloga in složuost tudi v normalnem stanji največje koristi. Srbski narod Še ni dovršil svojega ve-levažnega poklica, ampak Čakajo ga še ogrome žrtve pa i samega požrtvovanja. 01 kod tedaj dandenes ta nesrečna nesloga, katera spodjeda zdrave korenine slavnega naroda? Za B>ga, ljudjel ali ne vidite, kako s tem postopanjem tlačite duševno in gmotno ne le prostega seljaka temuč tudi človeka, kateremu je rodoljubje in srečna prihodnjost svoje zemlje jedini cilj, proti kateremu vse svoje žive nje vesla. Ta prokleta nesloga, ti nepošteni egoistični interesi so več bratske slovanske krvi izpili, nego vsi silni navali raznih ptujih narodov od časov silnih Avarov, pa do dandenašnjih oglajenih neprijateljev. »Sloga jači, nesloga tlači,« to je stara poslovica — sloge, zjedinjenega dela se naši krvni sovražniki boje in plašijo — naša nesloga pa je sovražnikova zmaga; — in dokler ne bode složnega in iskrenega zavzi-manja na narodnem polju, dotle ne smemo lepše prihodnosti pričakovati. Zatoraj iztergajmo prokleto svado iz naših src — vrnimo se v krilo svoje matere zemlje, ljubimo, poštujino narod slavne prošlosti, in še slavnije prihotnosti, ako mu zvesti sinovi ostanemo. Ne grmi več, i zemlje tlak ne trese se, Pod Sar-planlnom srce strastno več ne bije, Sinovi slavne zemlje prisjgli so zvestobu — slogi S tem — zjedinili srbstvo v ponos domovini svoji. Domače in razne vesti. Prihodnja Številka „Edinosti" pride v prazničnej obliki zarad odprtja razstave. — Prinesemo obziren Članek o razstavi in popis slovesnosti otvorjenja. Cesarjev dar. Cesar je daroval po povod nji poškodov mirna občinama Trutnov in Vrhlabje na Češkem 5000 gld., prvej 3000 in drugej 200:) gld. Otvorjenja razstave. Prihodnji torek. 1. avgusta ob S uri tO minut zjutraj pride Nj. visokost nadvojvoda Karol Ljudevit s kurimim vlakom v Trst. Na kolodvoru ga sprejino: namestnik, Škof in drugi visoki gospodje in zastopniki vsih uradov, potem župan na čelu mestnega zastopa, in trgovska zbornica. — Kakor se sliši, bodo nadvojvoda čakali na kolodvoru tudi veterani, razna delalska društva, slovenska in italijanska, in mnogo okoličanov in okoličank, tako je prav! Naj se nadvojvoda prepriča, da se slovenski živelj v Trstu veseli prihoda udov cesarske hiše. — Kakor se sliši, ostane nadvojvoda morila 2 dni tukaj, in bodo velikanske slavnosti. Od tukaj se baje vrne naravnost nazaj v Beč. Slavnost v razstavi se prične ob 10. uri zjutraj. Naznani jo 21 strelov iz topov na mestnen gradu. Razstavna poslopja bodo okrašena z obilimi venci in zastavami. Pri otvorjenju bodo nazoči triie nadvojvodi: cesarjev brat Karol Ludevit, pokrovitelj razstave, nadvojvoda Salavtor, ki stanuje pri Mujah, in nadvojvola Štefan, kateri dojde iz Pulja. Iz Dunaja se bode udeležil minister Pino. Hazven njih bo od 10—2 popoludne pristop samo udom izvrševalnega odbora, načelnikom uradov, in povabljenim gostom dovoljen. Slavnostni govor vpričo nadvojvodov bo imel gosp. načelnik Reinelt. Nadvojvodje razstavo ogledajo do dveh. Svirala i>o h krati vojaška banda. Po njih odhodu se razstava odpre občinstvu — proti vstopnini / goli. — Glede vstopnine se je določilo, da bode vsako nedeljo stala SO soldov, vsak četrtek / goldinar, druge dni pak 50 soldov. — Kdor pa plati brž o začetku razstave 45 goldinarjev, naročen je za vse tri mesece, in sme vsak dan razstavo obiskavat. Gospodar, ki je platil za sebe 15 gold., ima za ženo in druge ude svoje družine samo po 8 gold. platiti. Učitelji in dijaki plačujejo znižano ceno. — Počasnost nekaterih razstav-nikov je kriva, da še 1. avgusta ne hodo vse stvari na svojem mestu. Pa 14. dni poznej ne bode nič manjkalo. — Pottna in telegrafska postaja na razstavi se je danes odprla? Odprta bo dokler ho trajala razstava. Pristojbine so navadne, le inej tržaško glavno postajo, potem podružnicama na borsi in »Piazza Giuseppina« in Opčinami znaša temeljna taksa 12 kr. za vsako poslanico brez ozira na število besed in l kr. več za vsako besedo. — lz Zadra je zadnji teden prišel v Trst okrajni nadzornik za poljedelstvo gosp. profesor Cipčič, da razstavi one razne stvari, katere je poslala Dalmacija na razstavo. O pol Hišk cm vedenju Trsta piše mej drugim Tribune: Trst trpi pod nespravljivostjo in terorizmom neke stranke, ki je sovražna razstavi in tudi praznovanju 500 letnice. Ona zahteva in tudi prijemlje za Trst pomoč na pomoč, temu nasproti pa, če tudi nečemo politiške zahvale v račun jemati, z vsako stopinjo škodo dela državi zvestemu prebivalstvu i se na vso moč prizadeva, njegovo politiško mišljenje sumničiti. Fakcijozna opozicija si z veseljem roke mane, da se je Trst v ta vrtinec pahnol. Opozicija podžiga besno drznost pogresistov, saj oba nemata nič zgubiti, v zmešnjavi imata svoj ž.velj. Ge se pa interesi trsta varujejo s političnim hujskanjem, zatajevanjem državne zvestobe in vzdrževanjem z niešnjave, o tem pač vsi previdni dvomijo. V državnem zboru je levica tistim tržaškim državnim poslancem, katere veže sreča i nesreča mesta Trsta na večino in vlado, prodrzno v obraz vrgla nesramno besedo «parlamentaričua spridenosU, zunaj državnega zbora pa Ščuje in goni italnanisirne na Trst. Kako bi se pri tem Trst ojačil ? Najpred se morajo besnemu strašilu irredente postavne meje postaviti, da mesto zadobi zopet dober političen glas. Seja mestnega starešinstva bila je včeraj zvečer. Vršila se je mirno, ker je bilo vse uze poprej dogovorjeno. Volili so mestni očetje najprej v delegacijo: 5 konservativcev, 5 progresistov, za namestnike 3 konservativce, 2 progresisla, v odsek za šolstvo: 8kons. in 7 progresistov, v finančni odsek : 5 kons., 4 progr., v trgovinski odsek: 10 kons., 5 progr., stavbni odsek: 6 kons., 5 progr., v odsek za javno čistost In redarstvo: 4 kons., 3 progr., v sanitarni odsek: 4 kons,, 3 progr., v odsek za nadzorstvo mestne hranilnice: 4 kons., 4 progr., v odsek za vojaštvo: 2 kons. 3 progr., v pravni odsek: 2 kons., 3 progr. — V mnogih odsekih iinajo torej konservativci večino, ali lehko bi jo imeli povsod, da nema jo Mauserje mej seboj. Razpisanih Je » Stipendljev za dijake iz Trsta, 1 za pravnike (300 gld.), 1 za medicinarje (300 gl.), 3 za sedmo in osmošolce (a 120 gl.), 1 za dijake nautike (100 gold), 1 iz ustanove Byk za vseu-čeliščnike (300 gl.), 1 iz ustanove Tominaseo za dijake trgovinstva in nautike, £176.41) gl.). Prošnje do 15. avgusta na mestni magistrat — s priloženimi spričevali. Lekarn (farmacij) je v Trstu samo 21, in mej temi jih je 13 sredi mesta. Uže dalj časa torej ljudje v časnikih zahtevajo pomnožitve lekarn, posebno v predmestjih, in to po vsej pravici. Pri sv. Ivanu, v Rocoli, v ulici Belvedere (proti Rojanu), blizu sv. Andreja, v okolici sv. Justa ljudstvo lekarne zelo potrebuje; tudi pri sv. Jakobu, kder se je prebivalstvo zelo pomnožilo, trebalo bode še druge lekarne. Utonil je 20. t. m. 50 letni ogljar Ivan Sfor-mich, rodom Dalmatinec. Padel je pri Lloydovem ar-zenalu raz ladije »Diana« v morje, in akoprav so ga brž ko mogoče izvlekli, niso ga mogli več oživiti. Dr. Janez Bressau, priljubljen in spoštovan zdravnik v Gorici umrl je 24 t. m. Nesreča 24. t. m. je šel Franc Krašna, delalec v mlinu Economo, v žganjarijo blizu omenjenega mlina, tam naleti na necega Italijana, s katerim se začne pogovarjati. Italijan mu reče, da on vedno dela, na kar mu K. odgovori, da tudi on dela; na to zopet Italijan odvrne: »kako bom delal, ko »ščavi« vse gospodarite«, na te besede se uname prepir, Italijan pa zabode KraŠnu nož v trebuh, da so ga morali precej odvesti v bolnišnico. — Italijan je bežal, toda policija ga je k malu imela ter dejala v luknjo, kder l>o čakal Kopra ali Gradiške. — Ubogi KraSna je 42 letni mož, ima 2 majhna otročiča in ker je močno ranjen, bati se je za njegovo živenje; vendar pa dajejo zdravniki upunje, da ozdravi. — Dru<'i dan po tej stvari je rekel drug italijanski delalec pred Slovenci, da je prav storil oni surovež, da »ščavov« tako ni škoda, na kar mu delalec F. M. založi eno za komat, da se precej zgrudi na tla. »Italijani« so jako drzni; a ker so večinoma tujci iz Italije, pač bi dobro bilo, da bi se na te ljudi dobro pazilo in jih ne pustilo toliko v Trst, da našim ljudem jemljejo kruh, katerega naši sami stradajo. IZ HiciuanJ se nam poroča: Minolo nedeljo smo imeli »šagro.i v spomin sv. Mohorja in Fortu-nata. Veselica zvečer in tudi drugi dan se je prav dobro ponesla; naši fantje so kaj lepo popevali narodne pesni, in vse se je vršilo v poštenem redu. Po- »ebf>o pa je vredno omenili iti pohvaliti to, da ni bil«» i • ti pijanosti in nobene neumne razposajenosti, Kiikor včisi poprej. Slovencil kažimo vselej, tla smo olikani i rt pametni I toltlcein koprskega okraja! Dolgo ste ve ino i.iapćevali tupeui, V» *lovrnski in hrvatski volilct v koprskem okraju; Va-i poslanci so biii na-vauno tujci, svojega človeka ni Vam bilo mogoče poslali v Por^c, 'la bi Vas vtedtio zastop.il v deželnem zboru. To je bilo žalostno iu sramotno in prav zato so imet ovali Vaši bratje drugod po slovanskem ju^u Vašo deželo »tužno Istro«. Mno>:o kriva je tega' ža-joslne^a stenja tudi Vaša nesloga. A čas napredka jn nastopil za vse Slovane sploh in zatorej mora gledati tudi istrski Slovan, da se osvobndi in postane lasten gospodar na lastnej zemlji. Boj za naša prava se je še le zadel, a nadejali se je, da, kakor drugod, tudi v Istri Slovan polagoma pride do veljave in do uživanja svojih narodnih pmvic. Da pa to dosežete, dragi bratje, treba je edinosti in delovanja. — Z veseljem je sliSati. da ste to pot edini Vi volilci mej soboj in da boste vsi volili moža, za katerega ste se zavezali in kateri Vam je uže zagotovil, da Vas hoče vestno in moško zastopati. Mi Vam za denes samo to svetujemo, ne dajte lahonom volkovom v ovčji j koži do sebe, ne govorite z nobenim Lahom o Vasem kandidatu. Mirno stopajte 9. avgusta v Koper tam pa brez mnogih razgovorov volite moža za katerega ste se zedinili in katerega ime objavimo prihodnjič. Ako Bog da in sreča junuška, zmaga bode na slovanskej strani, na to zmago pa bomo ponosni vsi Slovani. Torej volilci, delajte mirno in previdno, pa bodite edini, kakor pravi slovanski bratje I Iz Dolinske občine nam nekdo bridko toži, da tam se pogrešajo zdravnika. Občina obsega neki 21 vasi in pieko 7000 stanovalcev; gotovo bi torej zmožna bila, toliko potrebnemu zdravniku dati opravila in živeža. Zduj pa marsikateri bolnik mora prerano umreti, ker ni zdravniške pomoči. Kajti Trst je predaleč, in tamošnji zdravniki ručunijo za eno vožnjo v dolinsko občino po 10—15 goldinarjev. Kdo zmore toliko denarja? Tu pa tam ljudje poskušajo z domačimi rnazači in mazačami — na svojo lastno škodo. Požurite se tora j — gospod župan in občinsko zastopstvo! Potrkajte pri slavn. cesarskih oblast-nijah ! Slovenci, pozor! Podpisani odbor vabi vsa slovanska društva in drugo slavno občinstvo na veliko ljuasko veselico, ki bode v Sežani dne 6'. avgusta in katere Čisti dohodek je namenjen »Narodnemu domu V Ljui ljan . Ob enem naznanja slavnemu občinstvu, ua je najel za tržaške goste, poseben Vlak kateri otide iz Tista v nedeljo, 6. avgusta, točno ob 3 uri popoludne in se vrne iz Sežane točno o pol noči. Vlak ustavi se tija in nazaj le Nabrežini ob 31/, uri za 10 minut, da Bprejme ondotne goste. Vozna cena iz Trsta iu nazaj: II. razred gld. 1.59, III. razred gld. 1.07, z Nabrežine in nazaj II. razred 80 soldov, lil. razred soldov 54. Vozni listi dobivajo se uie zdaj: v tržaški čitalnici, Via alle poste št. 10, v prostorih delavskega podpornega druitva, Gorsia Stadion Št. 11. v I. nadstropju, v prodajalnici gosp. 0. Zitka, Corsia Stadion Št. 1 in v kavarni »Co-mercio«, zadnji dan pa samo pri denarnici na kolodvoru. Spored ljudske veselice: 1) Ob 5 uri popoludne: Slovesni sprejem došlih gostov z godbo in zastavami na kolodvoru. 2) Slovesni vhod v Sežano. 3) Ob 6 uri zvečer: Javna tombola v vrtu g. Scara-mange: Cinkvina 2 cekina, Prva tombola 3 Napo-leondore, Druga tombola I. zlata krona, kartele stanejo po 'JO soldov in se dobivajo na zgoraj omenjenih krajih in v Sežani pri denarničarju čitalnice. 4) Ob 7 uri zvečer: Beseda I. Petje, II. Pozdrav gostov, III. Petje, IV. Igra: »Kateri bo«, V. Petje. — Poj6 razni pevski zbori s Krasa in tržaške okolice, 5) Po besedi ples na »brejarjiha — vodometi — razsvetljava 1. t, d. vstopnina k besedi in plesu: 50 soldov. Vrt g. Scaramange bode okinčan i na večer krasno raz-svitljen. — Godla bode priljubljena godba polka Je-lačič-evega pod osobnim vodstvom slavnoznanega kapelnika, g. Milličr-a. Odbor Sežanske čitalnice. Iz Materije se nam piše: Imeli smo sbod 23. t. m. Bilo je jako prijetno. VdeleŽilo seje ogromno ljudstva iz vseh krajev; imeli smo dva plesa. Jako je bilo lepo videti, kako so lepo igrali godbe po mate-rijskej krasnej doleni. Ljudstvo je mnogo veselja uživalo. Vdeležil se je shoda čestiti gosp. Anton De-jak z svojo blago gospo iz Trsta. Kadar so zapazili materijski mladeniči njegovo kočijo, zbrali so so in so mu šli z godbo naproti in so ga spremili do bližnje gostilnice na »pošti«. Jako je to veselilo gospoda, on je tudi svojo hvaležnost pokazal. Blagega gospoda imamo tu vsi radi, ker daje ljudstvu mnogo zasluška pri ledenicah. Zatorej Bog ga živili Rodoljub. Jurčičeva slavno*! bo v 15. dan meseca avgusta v Muljavi. V Ljubljani se je sestavil v ta namen odbor izmej prvih ljubljanskih rodoljubov, ki je sklenol, n aj se slavnost sijajno obhaja. Vdeleže se slavnosti ljubljanske čitalnice pevci, Sokol in poskrbi se godba. Na Muljavi bo ob 10. uri slovesna maša, potem pa se odkrije spominska plošča. . Slovenske učne knjige za srednje Sole* Naučno ministerstvo je potrdilo ■Samotolo-gijo« prof. Erjavca in »Geometrijo« prof. Lavtarja kot učni knjigi. Iz SpUeta se nam piše: »Braći Slovencem javljamo radostim viest, da posije 22 godine ljute borbe danas se je ovaj važni grad povratio staroj svojoj slavi te 28 po hrvatskoj stranci predloženi vjecniči prodroše a talijanaši samo 8. Oduševljeno je ovo hrvatsko pučanstvo za tu pobjedu, te šalje ovom prigodom slavenskom listu u Trstu pozdrav«. Živeli vrli narodnjaki, naši bratje v Spljetu! 3E Reke nam piše prijatelj: Da je tam raz-drazenost mej Hrvati in Madjaroni velika. — Uže več dni traja tam hud prepir mej eno in drugo stranko, prišlo j« večkrat tudi do tepeŽov, a ko so Hrvatje 22. t, m. zvedeli, da je bila v Spletu tako velika narodna zmaga, okinčali so hrvatski kapitani njih brodove v reški luki s hrvatskimi zastavami, v uekaterih teh zastavah bilo je nalepljeno : Živio star-čevič, sopet v nekaterih, Živio Barčič, vsled tega so se mnogi Beča ni nasprotne stranke tega zbrali v luki in kričali: proč sč zastavami, proč s Hrvatsko itd., na kar je poveljnik luke vkazal, da morajo omenjeni kapitani odstraniti zastave. — NaŠ prijatelj nam tudi piše, da je razdraženost mej strankama vsak dan veča, kar uže samo na sebi ne bode dobro uplivalo na razvoj Reke, mej hrvatskimi trgovci je Še Čelo men en je, da se bodo držili rajše Trsta, ako bodo vozne tarife za Trst primerno znižane, nego pa Reke. Čudni so pač ti Rečani, rojeni Hrvatje, pa sovražniki lastne matere. »Delaluko podporno društvo« v Trstu še enkrat prosi rodoljube, da bi pošiljali darove za javno srečkanje pri ljudskej veselici po slavnosti bla-goslovenja društvene zastave, dne 10. septembra. Priporočamo toplo to prošnjo tržaškim rodoljubom. Da-j rovi, kateri se objavijo v našem listu, naj se pošiljajo v društveno pisarno Corsia Stadion št. 11. n. I. „SOČA" piše, da nij res, da v Gorici razsaja škarlatica mej otroci. Toliko bolje! Volkovi delajo prav veliko škode kmetom okolo Hotedršce na Notranjskem, kmetje tožijo, da so jim volkovi odnesli uže več jagnjet in 5 psov, kar izpred hiše. Slovensko društvo. Omenili smo uže, da, so štajerski Slovenci osnovali politično slovensko društvo, katero je vlada potrdila. Začasni odbor tega iako potrebnega društva, katero bo imelo gotovo velike uspehe, ker so mu na čelu jako vrli in razumni narodn|aki, izdal je ta le : Poziv k pristopu v »Slovensko društvo«, vljudno podpisani, začasni odborniki vabijo na podlagi pravil, od vlade potrjenih, vse (§ 4) Slovence Štajerske, n;ij pristopijo političnemu »Društvu Slovenskemu«. — Druži nas sorodna kri slovanska, navdaje bratska ljubezen, navdušuje iskrena želja, zagotoviti svojemu rodu in jeziku slovenskemu obstanek in veljavo na slovenskih tleh. — Gosti napadi številnih sovražnikov silijo nas v obrambo z združenimi močmi. — Pristopite torej, bratje slovenski, od solčavskih planin do hrvatske, ogerske in nemške meje, od Golice in Peče do Rogačke gore in Brežiške nižave. Zherimo se Slovenci od Mure do Save. Združimo se! Sezimo si v bratske roke narodnjaki vsakega okraja, slehernega stanu! Odbijajmo vzajemno sovražnike. Skrbimo združeni narodu za dušni in gmotni napredek! Držimo se gesla, po katerem presvetli naš cesar Franc Jožef I. slavno vladarijo mo-gočnej Avstriji: »z združenimi močmi«. — Društve-nike oglasivše se vzprejemajo odborniki in poverjeniki. (§ 9). Vsak društven ik dobi vzprejemnico z društvenimi pravili vred. Društvenina znaša 1 gold. In se plača pri vzprejetji v društvo. Odborniki in poverjeniki pošljejo denar gosp. dr. Jarneju Glančniku, advokatu v Mariboru, ki je začasni denarničar. — Za poverjenike prošeni so gospodje: dr. Josip Sernec v Celji, dr. Al. Gregorčič v Ptuji, dr. GerŠak v Ormoži, Josip Kukovec v Ljutomeru, dr. Gorički v Zgornjej Radgoni, Fran Rojko pri sv, Lenartu v Slov. Goricah, Anton Potočnik v Mahrenbergu, dr. Jož. Suc v Slov. Gradci, Jan. Vošnjak v Šoštanji, dr. A. Prus v Konjicah, Pet. Limavšek v Slov. Bistrici, Vinko GerŠak v Podčetrtku, dr. G. Srebre v Brežicah, Al. Podhostnik v Sevnici, Anton Balon na Vranskem, Sirca v Žavci, J. Lipold v Mozlrji, J. Skaza v Šmariji In Lovro Potočnik v Gornjem Gradu. Prvi občni zbor bode meseca avgusta. V Mariboru, dne 16. julija 1882. Dr. Franc Rada), Dr. lamel Glančnik, predsednik. denarničar. Dr. Lavotlav Gregorec, tajnik. " Dr. F. DominkuS, Paul Simon, Dr. Josip Sernec, Dr. Alojzij GregoriC, odborniki. Deško vseučilišče. Praški mestni svet je soglasno sklenol, mestnemu zboru nasvetovati, naj vsako leto v proračun vpiše 5000 gld. za 20 štipendij po 250 gld. na češkem vseučilišču. Podeljevanje teh štipendij si je mestni svdt pridržal ter izrekel, da bi Pražani bili oni, katerim se Štipendije podele. To je lepo in posnemanja vredno. V nedeljo ob 6. uri zvečer bode odborova seja, v prostorih >delalskega društva*, Corsia Stadion št. 11. nadst. I., z katerej se vabijo vsi gg. odborniki,' kasneje pak bode občno privatno posvetovanje zaradi obleke lin zaradi slavnosti v Sežani, h katerej vabi 'odbor vse dosedanje ude in tudi vse, ki žele h mlademu društvu pristopiti. K obilnoj udeležbi vabi odbor. Zadnja poročila. Veselo novico donaŠa iz Dunaja » Slov. Narod» od 28. t. m.: Ministerstvo nauka je ravnokar dovolilo za prihodnje šolsko leto vpeljauje slovenščine za vse predmete, razven nemškega in grgkega jezika, v 4 nižih razredih gimnazijo v Ljubljani, v Kranju in v Novemmestu. Aleksandrije se javlja v London, da se upornik Arabi hoče nenadoma podvreči, in da je naznanil kedivu dotične pogoje. Za sebe in svoje vrstnike zahteva popolno amnestijo, Iz Carigrada pa so javlja, da angleški poveljuik Seymour tirja brezpogojno podvrlenje. Vabilo na naročbo. S 1. avgustom začno doba tržaške razstave, o katere j namerjava naš list prinašati obširna poročila, posebno zanimiva za naše trgovce in obrtnike. Koristno je torej, da ima zdaj vsak slovenski trgovec in obrtnik naš list in ga tudi hrani. Prav zarad razstave odpiramo novo naročbo na naš list, začenši s 1. avgustom pa do konca oktobra, to je, za vso dobo razstave. Za te 3 mesece velja naš list, ki bode imel mnogo prilog in najbrže tudi nekoliko siik, 1 gld. 50 kr. Prosimo prijatelje nagega lista, da to vabilo Sirijo mej svojimi znanci, da jih opozarjajo na naš list, ter pridobe za naročnike, ker kolikor več naročnikov bomo imeli, toliko več bomo mogli trositi za izvrstno gradivo in slike. Tudi moramo pri tej priliki or.ozoriti vse slo-venske razstav/jalce, da svojo razstavljene in druge izdelke oznanjajo v „EOfNOSTI" in v dotičnih naznanilih občinstvu povedi, da si morejo dotične stvari oglodati na razstavi. Anonsa je dandenes prepotrebna stvar, nobena kupčija, nobeno podjetje ne ide brez reklame. Svet denes muogo čita in hoče biti na vse opozorjen. Tudi drugi posestniki in obrtniki, ki bi radi prodali kako blago, ali kak proizvod, pa niso niČesa razstavili, tudi taki morajo anon-sirati, in tržažke, pa tuje kupce po takem, javnem potu vabiti, da kupujejo, da so naročajo na dotične proizvode in pridelke. Kedor ima partijo fižola, masla, češpelj in drugih pridelkov na prodaj, naj to javi v listu. Dvakrat, trikrat taka anonsa morda nič ne pomaga, četrti pot pa stakne pravega moža in kupčija je izvršena. Kder jo kupčija razvita in proinct na najvišjej stopnji, tam anonsirajo vsako stvar v javnih listih, kar je dokaz, da je pot javnosti prometu silno prikladna. — Da pa bode vsakemu, tudi nepremožnemu mogoče anonsirati, postavili smo ceno inseratov tako nizko, da kratko naznanilo stano od 30 do 40 soldov in če pride večkrat, 5 ali 10 krat, primerno še veliko ceneje. Slavno občinstvo torej vabimo, da prav pridno inserira v našem listu, posebno zdaj ob času razstave, to bo koristilo, ker naš list je zdaj užo dobro razširjen po mestu in povsod po Slovenskem. Opravništo „Edinosti". Tržno poročilo. Kava. — v dobrem obrajtu, cene prav trdne in so tudi za malenkost poskočile; Moka gld. 135, Cey-ion plant. gld. 85 do gld. 130, Portoricuo gld. 86 do gld. 95, Kio gld. 41 do gld. 02, Santos gld. 50 do gld. 03, Java gld. 03 do gld. 65. Sladkor — brez vsake spremembe; cene ostale so zadnjič naznanjene. Olje — Došlo je več finega olja, kupčija mlahova, cene uže več časa nespremenjene. Namizno olje velja gld. 50 do gld. 63, jedilno gl. 38 do gl. 42, bombažno gl. 34 rlo gl. 40. Sadje — brez kupčije, cene jako šibke. Riž — srednja kupčija, cene stalne in še precej trdne. Italijanski gld. 13.75 do gl. 21.—, indiSki gld. 12 do gld. 13.50. — Petrolje — V Ameriki so cene više in povsod je to bl;igo draže postalo, le v Trstu ne. Gena pe-trolja so pri nas celo bolj mlahova: denes stane gld. 9.25. DomaČi pridelki — Fižol je v jako slabem obrajtu, koks kupuje se po gl. 11 do gld. 11.50, mandolon po gld. 11, rudeč po gld. 10, bel gld. 9, mešan gld. 7.5U do gld. B.— Maslo gre po 80 do 98. Žilo — Gene žita so ta te len tukaj, v Sisku in Ogrskem niže postale in vtegnejo še slabše postati, ker vreme je letini jako ngodno. Denes stane tukaj ruska pšenica gld. 10.75, koruza gld. 7.50 do gld. 8.2U, oves gld. 8 do gld. 8.75. Les — brez kupčije. Seno — novo gld. 1 do 1.25, staro gld. 1.40 do gld. 1.60._ Borsno poročilo. Dobro inenenje prevladuje za papirje, posebno pa za rento, kurzi se drže prav dobro in so tudi poskočili. — Ker tudi na borsi v Parizu nastopila boljša tendenca in so došla ugodna poročila iz Pariza in Berlina, je mogoče, da bo šlo zdaj saj nekaj časa »A la hause«. Dunajska l>or*a dne 27. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 75 » Zlata renta..........95 » 20 » 18C0 državni zajem.......132 » — » Delnice narodne banke.....8>7 gld. — kr. Kreditne delnice........32> » 40 »" London 10 lir sterlin......120 » 20 ■ Napoleon........... 9 » 50'/,» G. kr. cekini.........5 , «7 , 100 državnih mark.......58 » 88 » Le petdeset krajcarjcv velja en loz -velike loterije v Trstu. fl^"* Ti lozi 88 prodajalo v vseh menjal* nicah, pri o k poštah, tabaknih trafikah, loterijnih kolekturah In pri druzlh prodajalcih avitrijsko-ogrike države. Bogato oskrbena loterija ima I glavni dobitek z 50.000 gl. v gotov. I » » » 20.000 » » » I » ■ • 10.000 > » » potom druge veliko dobitke v vrednosti 10 000, S000. 3000, 1000. 500, 300, 200, (00, 50 in 25 gld.; skupaj tisoč uredskih dobitkov v vrednosti goldinarjev 213.550 goldinarjev Potem mnogo druzlh velevrednih do bitkov iz razstavne od razstavrdkov podarjenih predmetov. Zarad prodajanja lozov obrnotl se j s takoj na loterijski oddelek tržaške razstave 2, piazza arande v T rstu Tri naroČi; vanj u posameznih lozov naj so priloli 15 kr. za poBtnino. Udom gospodarskega društva v Skednju. V nedeljo. 20. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj bode Občili %liur v prostorih gostilne Matije Sanctna. Dnevni red: 1. Poročilo odhorovo. 2. Pregledanje računov. 3. Volitev odbora. 4. Posamezni predlogi. K obilnej udeležbi vabi 2-1 ODBOR. Podpisani priporočam vsem prijateljem in znancem, ki tržaško razstavo obiščejo, pa tudi drugim popotnikom, svojo ggoMtlluleo „Pri veselem spodnjem Kranjcu", via Belvedere, blizu kolodvora. Dajem poroštvo za točno postrežbo, dobro slovensko kuhinjo, Izvrstno istrsko črno vino (iz Vizinade), iti rumeno Štajersko vino. ter za okusno pivo Jutmanovo (liter po .'!U kr.) — Zraven priskrbujem prenočišča po mogočo nizkej ceni. — 8 spoštovanjem Franjo Bulo, po domače Novak. Gostilna „zur STADT WIEN" via S. Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—3 Stanovanje in hrano dobita dva (lijaka po ugodnej ceni pri podpisanem; v družini se govori: slovensko, nemško in laško. Več se izve v prodajalni^ 4—3 Antona Konobel zraven »Hotel Evropa«. Lekarna Josipa Udovicich a v Trstu Vla Kurnuto in S. tiincomo in Monto. Pripoznani uspeh pu več tisoiS ljudeh, kateri m> ruliiii mojo nodouotrljlvo, l»o meni samemu izdelano eterično tinkturo iz rastlin proti kurjim očesom, lira-tkom in trd«j koti ml daje povod, da javim, da nohava /ak| (I., 11., III.) v NabreKino, Vidom Bonetke, Milan. Rim. 6.— popoludne (poBm, Karlovcem, Siskom, Celovcem, BoUiinoin, 8.— zveSar (kurir,ki vlak) (I., II., IIU na Dunuj, zve*u P«Bto. Kanilo, Bruckom. 8.1f> zvečer (mešan vlak) (I., II., III.) v LjuMjino, Polo. Bruni:, Beljak, Alo. ».— zvečer (omnifitii-u/ak) v Nabretino, Videm, Bonetke, Milan. o O laz V Trst. 0,— zjutraj (utrgan vlak) (II., III.) iz Ljubljane, Beljaka, Celovcu, Pole. 7.3G zji.traj (oinnifciu-nJulc) iz Milana Benetk. 8.(0 knrirjki vlak) (I. II. III.) ijj peStr, Dunaja. 10.38 pogini vlak) (I., II., III.) Dunaja, Reke, Siska, Zagreba, PoŠte. 11 2r:i v .'! ,lneh bi 'ez najmanjše bolečine vsako kurje oko s korenino za vselej odpravi. Iznajdnik za to daje s tem poroštvo, da vsakemu, ki Se po rabi te tinkture ima kurja očesa, izplača premijo 500 mark. Po vsej pravici se sme trditi, da j* to edino sredstvo, katero ima gotov uspeh. Gena steklenice s šopkom in mivolom za rabo in franki rano pošiljavo fflil. |.— samo proti trotovem plačilu. Pristna se dobiva le pri jz-najdniku kemiku I.ejrraiul, Rdln am Rheim. Ei-gelstein 01. 1). Cene ure. pošiljam proti povzetju in S« komu »iso povSeči, vranam aenar; zato je vsaka narocba brez nevarnosti -.o L"™ >n® [z srebrnega nikla z verižico, poprej 12 gld zdaj 5 g d. 25 kr. I ura na sidro iz srebrnega nikla z verižico, poprej 15 gld , zdaj 7 gld. 25 kr. 1 srebnrna re-montoir-Wasnington z veri/.u o, poprej 30, zdaj le 17 gld | ura Iz pravega srel»ra na sidro s patentnim kol sjem in verižico. popri j 2o gld., zdaj 12 gld. 25 kr. - Zlate ure za gospe poprej 40 gld , zdaj 20 gld. z ovratno verižico Zlate remontoirs, poprejlOO gld. zdaj 40 gld. Utr Poroštvo za 5 let. * Fromm, urar, na Dunaju, Rothenthurmstrasse nasproti Wollzeile. \2—l Daljnogled! Hov^ optičen inštrument za potovalce, deželane itd. Kaže na 3 cio 4 ure daljav© čisto in razločno. Ta novi «lnllno|$l«»cl obstoji iz dveh optičnih leč, kateri je mogoče zatrditi na vsako navadno palico itd. ter bolje kaže, nego navadni daljnogledi, zarad tega je ta nova priprava obče pripoznana in cenjena, posebno od onih. ki potujejo po deželi, jj^" Cena «lnljno£(lo«iov z ćtui-jem za žep 1.35, tineji ffl. l.TCi, najfineji z večimi optičnimi lečami |(1. 3.50. DV Baroskop kaže vreme natanjčno in zanesljivo — «1. 55, fino naprav-ljen tfl* ~.7E». Prodajalo! uživajo fabrlske cene za gotovo plačilo ali s povzetjem. Naročbe edino direktno 5—4 KLINGL & BAUMANN in WIEN. I., Tegetthofstr. 3 Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu. LOZI po * C il) krajcarjev velike razstavna tBosmmmmm loterije v Trstu.