Ivan Rozman
<title>Zgodovina španskega bezga</title>
Le malo jib je, ki vedo, odkod je prišel ta lepi grm z vijoličastimi cveti v Evropo, v naše javne na-sade in parke in v skromne po-deželske vrtičke. »Siringa«, kakor imenujejo španski bezeg z znan-stvenim izrazom botaniki (rastlino-slovci), je prišla v naše kraje iz daljnega Orienta preko Ogrske. Leta 1554. je poslal takraini ogrski kralj Ferdinand I. nekega poslani-ka z imenom Augerius v Carigrad k sultanu. Takrat je bil španski be-zeg v srednjeevropskih in zapad-nih deželah še popolnotna nepozna-na rastlina. Ko je Augerius osem let pozneje zapustil Carigrad, je prinesel s seboj tudi nekaj grmičev
španskega bezga in jih je vsadil v vrtičku svoje hiše na Dunaju, kjer se je stalno naselil. Večji del prl-nešenih eksotičnih in na toplo na-vajenih rastlin je bil na dolgem potu seveda uničen. Le en grmič je ostal pri življenju in je pognal v zgodnji pomladi naslednjega leta čudovito lepe cvetove v veselje in občudovanje vsega dunajskega pre-bivalstva. Ta grm je bil praded vse-ga rodu španskega bezga, ki se je od tu razširil preko vse srednje Evrope, najhitreje seveda v sosed-njo Ogrsko, kjer ga imenujejo »or-gona«. Mi mu pravimo tudi »bez-govec« ali »majnica«, Srbi ga na-zivajo »jorgovan«, v Turčiji pa no-si ime »laila«, odtod prihaja tudi naš izraz za barvo »lila«. Da bomo zelo točni, tudi Turčija prav za prav ni domovina španskega bez-ga; njegova domovina je daljni Vzhod, Kitajska, odkoder je prišel preko Perzije v Turčijo.
196