—a flOVICE I T ■ L GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE r;^a ♦'are* lc® "v° «68to List izhaja vsauu Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 2. FEBR. 1957 O PREDLOGU OKRAJNEGA DRUŽBENEGA NAČRTA ZA LETO 1957 Vsi volivci naj razpravljajo o družbenih načrtih Na zadnji skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev so razpravljali o družbenem planu okraja za leto 1957. Nekaj značilnejših misli iz razprave o tem vprašanju bomo posredovali našim bralcem. Podpredsednik OLO tov. Jože Košir je v daljšem referatu poročal o predlogu družbenega plana. Vsi dosedanji plani so bili enot- nov še vedno ni opaziti no usmerjeni v to, da vsak organ smeri na pogozdovanje, kot je lo sklenjeno že v preteklem letu. Od večjih investicij iz gozdnih skladov v tem letu, bi omenili predvsem nadaljevanje gradnje cest, ki jih gradi KGP, nadaljevanje gradnje ceste ob Kolpi in državnega aparata postavi v svoji kompetenci takšne instrumente, ki bi mu zagotovili čimvečja sredstva m s tem čimvečjo oblast. Instrumenti) družbenega plana 'bi mo-rali zagotoviti rešitev predvsem dveh osnovnih nalog socializma: Neprestano dviganje storilnosti dela ter zagotavljanje nenehnega no' vplivala tudi na problem siro-razvoja demokratičnih organov de- vinskega zaledja LIP Ribnica, lavskega upravljanja podjetij vseh Ostalih investicijskih gradenj ne demokratičnih organov komune v bomo omenjali po objektih, ker bosi ršem smislu, kateri predstavljajo do le-te določali občinski ljudski temelj socialističnih družbenih od- odbori. Investicije v gospodarstvu nosov. pa bi morale služiti predvsem re- V tem letu moramo vprašanje konstrukciji obstoječih podjetij in nagrajevanja urediti tako, da bo s tem ustvarjati pogoje za hitrejši sterilnost dela narasla več, kot sa- dvig storilnosti dela. mo za tisti znesek, za katerega se Zelo važno vlogo v našem go-bodo plačni fondi povečali, kajti spodarstvu in posredno s tem v potrebno je ustvariti rezervo bla- družbenem planu bo odigralo tudi govmh fondov, kar bo omogočalo zadružništvo. Naj omenimo, da je nadaljnji dvig življenjske ravni, to predvidena ustanovitev močne zaje dvig realne plače. družne organizacije — Poslovne službo, kmetijsko proizvodnjo in komercialne posle, skratka vse zadružne dejavnosti v našem okraju. Poslovna zveza bo začela z delom v kratkem. Predlog družbenega plana okra-ostrejše Ja Kočevje je sedaj še v osnutku. kj_ Ravno tako so v osnutku družbeni plani občinskih ljudskih odborov. O njih bodo razpravljali zbori volivcev in dali k nekaterim postavkam svoje pripombe. Prav je, da vsi državljani sodelujejo pri tako važni stvari, kot je družbeni Intervju z Markom Režek, predsednikom Občinskega LO "Uspehi dcuzheneya upmutfanla ti iJtcedg-mdu Uspehi in sadovi družbenega upravljanja so danes vidni že povsod. V teh organih aktivno dela že ena tretjina volivcev in rezultati dela so dokaz te trditve. Da bi bralci našega lista seznanili z uspehi in problemi občine Pred grad, je urednik lista zaprosil predsednika ObLO za odgovor na nekaj vprašanj. Predsedniku občine se za odgovore pričetek ,gradnje gozdne ceste plan. Pri tem je važno, da bodo Ribnica—Velika gora, ki bo, ugod- zbori volivcev dobro pripravljeni in volivci seznanjeni z vsemi podrobnostmi osnutka družbenega plana za svojo- občino. najlepše zahvaljujemo. Tovariš predsednik, ali J mi lahko poveste, kako ste v vaši občini izpolnili družbeni plan za leto 1956? »V naši občini smo družbeni plan za leto 1956 v celoti izpolnili in ga celo presegali. Tako je bilo od planiranih 6,911.000 din brez dotacij doseženo 8,443.000 din do- Uredništvo hodkov ali 8 odst. več kot je bilo predvideno. Precejšen napredek je bil dosežen v živinoreji, čeprav v občini še nimamo rodovniške živine, število govedi se je povečalo, 60-tonski mlin pred dograditvijo Gradbena dela pri valjčnem mlinu v Kočevju so do sedaj izvršena 90 odst. Sedaj se vrše še zaključna dela. Predvideva se, da bo valjčni mlin popolnoma dograjen staler valjčnega mlina podjetje »Klas« Kočevje. Vsa investicijska (gradbena) dela bodo znašala predvidoma okrog 140 milij. din. Mletje žita v tem mlinu bo s Kritizirati je treba nekatera naša podjetja, ki se pri sestavljanju •svojih planov niso ozirala na to, se ne govori samo načelno o potrebi zvišanja storilnosti dela, temveč da so določene mere, ki bo- rn urejen za proizvodnjo še v tem sodobnimi stroji. Večji del strojne letu. Investicijska dela pri grad- opreme bomo dobili iz domačih to-nji znašajo do sedaj okrog 92 mi- Vam, del pa iz inozemstva. Razveze, ki bo združila gozdarsko lij. din. Kakor je znano, je inve- pariteta mlina bo velika in sicer 56 ton pšenice ter 10 ton koruze dnevno. V neposredni bližini mlina je .silos, v katerega se lahko spravi 300 vagonov žitaric, moke in di ;gih mlevskih proizvodov. Novi man bo oskrboval z moko in otrobi ves kočevski okraj, bivši čmo- Uvozne olajšave za motorna vozila se ne bo ___uvozu avtomobilov, motornih uporabo. (Preprodajati do dovoljevale večje nagrajevanje koles in ostalih predmetov, bodo v smelo.) za dvig storilnosti, kot doslej. Pod- letošnjem letu uvedene posebne Verjetno bodo uvedene tudi še jetja so vedela, da se plačni fond olajšave. Predvsem bodo odprav- posebne olajšave pri uvozu ostalega blaga. S prihranki si bo lahko - - at° 80 *udi planirala 5 Ijeni uvozni faktorji in namesto njih odst. višji plačni fond od leta 1955, uvedena carina. Višina carine pa »očim so narodni dohodek znižala bo odvisna od velikosti vozila, ozi-za 7 odst. na enega zaposlenega, roma od moči pogonskega motorja. ?■ zainteresiranimi Stopnja carine naj bi se pričela menila. Po zadnjih predlogih pla- Marko Režek kopitarjev, ki za kmečka darstva v naši občini niso primerna. Kmetijska proizvodnja v pre- ma! jski okraj, del novomeškega - - ,---------6VV1 pa *e Veu okraja in Notranjsko. Živinorejci teklem letu zaradi suše ni poseb- kot leto dni ležijo neizkoriščeni na no nonTOa^Tnln ---•„ 1 M . . J ilex nogradništvu ni bil dosežen poseben napredek, razen pri precepljanju hibridnih trt v žlahtne sorte, pridelka vina je bilo manj 40 odst., kvaliteta pa je bila veliko boljša. V obrtništvu se občuti pomanjkanje uslužnostnih obrti, to je kovačev, kolarjev, krojačev in frizerjev. V občini ni niti enega kolarja. frizerja jn kovača, krojač pa je samo eden. S tem, da je Poljanska dolina predvsem doMa sv°j kino, lahko zabeležimo uspeh v kulturnem življenju prebivalstva naše občine, saj pridejo ljudje tudi po tri ure daleč v kino, kar priča, kako potreben je bil za naše kraje. Kako daleč pa ste z elektrifikacijo vaše občine? Vprašanje elektrifikacije je tudi pri nas precej pereče. Do konca leta 1955 je bil elektrificiran samo obkollpski predel do Jelenja vasi. Brez elektrike pa so še vasi: Zagozdac, Gornja in Dolnja Pod-gora, Ceplje, Kralji, Vimolj, Brezovica, Nemška loka in Spodnji log, ki jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče elektrificirati. Za te vasi so načrti že narejeni in poslani v potrditev, vendar pa se tudi letos, kot prejšnja leta, postavlja vprašanje kje dobiti potrebna finančna sredstva. Kmetje so si že sami priskrbeli potrebne električne drogove in izkopali jame, drogovi pa že več gospo- cene umetnih gnojil je bilo pro- skim neprilikam. danih komaj 8000 kg. Tudi v vi- Nadaljevanje na 2. strani pri 50 odst. od vrednosti vozila in bi se večala z večjo močjo vozila. Avtomobile in motoma kolesa bodo lahko uvažali tudi posamezniki, ki bodo oproščeni vseh dajatev. Te olajšave pa bodo veljale le, če bo vozilo namenjeno v čtsnanih šeih. Naloga nas vseh: končni proizvodi lesa na je plačni fond 6,8 odst. višji od leta 1955 in približno za isti procent je višji tudi narodni dohodek. Veliko bolje so plane sestavila industrijska podjetja, ki so planirala po zadnjih predlogih 5 odst. povečanje plačnega fonda in 22 odst. povečanje narodnega dohodka. Dovoljevati bi morali več samostojnosti demokratičnim organom občine. Če je ljudski odbor odobril sredstva za izgradnjo šole, potem naj gospodari s temi sredstvi in o njih vodi račun Svet za šolstvo, krajevni odbor, itd. če so v programu komunalna dela (vodovod in slično) v neki vasi, naj vodi skrb o teh delih in pravilnem izkoriščanju sredstev krajevni odbor. S takim načinom bomo poživili delo vseh organov družbenega privatnega upravljanja. oziroma bj vsaj morale zadosto- Kmetijsko gozdarsko posestvo Ko- Glede gozdnega sklada bi mora- vati za nemoteno obratovanje legli »meniti, da iz dosedanjih pla- no industrijskih obratov v našem vsaik prinesel iz inozemstva ne- 'bodo brez skrbi za otrobe, kate- no napredovala. Zaradi povišanja kupih, izpostavljeni vsem vremen omejeno količino blaga, brez čari- rib bo dovolj, ko bo začel mlin z +~ ’’ ’ ne. Ne bo ocarinjeno tudi, če ne- delom. kdo dobi do 12 paketov na leto in j >-rpo ri • > še V da se bo če vrednost posameznega paketa v republiki Sloveniji povečala ne presega 10.000 dinarjev, prera- mlinska predelovalna industrija z po cenah na tujih trži- delovanjem novega mlina v Ko-. čevju za 8 odst. Vsekakor bo nov Fo vsej verjetnosti bo sedanja valjčni mlin koristna pridobitev za rmska tarifa precej spretne- kočevski okraj, osebno njena. Začetek razprave o razmerah v Bližnjemu vzhodu predvsem na francoskt koloniji v Severni Afri- podlagi Eisenhowerjeve spomenice ^lz™’ v generalni skupščini Ameriškemu kongresu. Pravo^te-ZdruzemhnarodoV- je po vsem Al- lišče v zvezi z ameriško mUtik« žira sprožil splošno m generalno do Bližnjega vzhoda ki jo razila ss-j-jsjreis stss-A stavko, 10. redna seja Gospodarskega sveta pri OLO je bila posvečena predvsem vprašanju zalog našega gozdnega bogastva, koriščenju razpoložljivih količin lesa iz kontingentov letnih sečenj ter razdelitvi lesa med lesno industrijskimi podjetji v okraju. Poročilo o tem je podal načelnik Tajništva za gospodarstvo pri OLO tov. Debeljak. Na osnovi poročila se je razvila razprava. Najvažnejša ugotovitev je ta, da zaloge lesa, ki jih dobimo vsako leto iz gozdov državnega in sektorja zadostujejo okraju. Ugotavljalo se je, da ima Lesno industrijsko podjetje Ribnica premalo lesa za nemoteno obratovanje svojih dveh žag, ker ga pa jetje pobrigati, oziroma se morala njihova služba. Povedal je tudi, nila doba, ko so podjetja živela na lahek način od kurznih razlik itd. Današnji čas zahteva od podjetij vso elastičnost in iznajdljivost, drugače se lahko zgodi »da gredo po gobe«. samo delavci po podjetjih, temveč Delhiiu zaderi ’ rez?;-«; ut EEBssH ECEH-SEE ‘O— O-ru-iv-rviUi X_• , ** znajti bi stavka popolnoma omrtvila gospo- spornih"vnrašnnY, komercialna dansko življenje te dežele. vidite ml“t i ter v_ spomema da je mi- Ker so se francoski vojaški po- jih sil v živiienri vme®a'v^nJe tu" veljniki v borbi proti alžirskim dov :,eQje ara'bsk* na'ro- upornikom posluževali v vedno žel in nr> . večji meri letalstva in helikopter- ni neodvisnosti ^ Stl m uacional-jev, so ti v zadnjem času spreme- raž™ narodov je iz- nih svojo borbeno taktiko in iz žavice Jol4anije zZiS Jt gverilskih operacij prešli na sistem komandosov in političnih atenta- S SEJE SVETA ZA GOSPODARSTVO OBČINE DOBREPOLJE Gospodarstvo Dobrepolja se veča Svet za gospodarstvo ljudskega odbora Dobrepolje je na zadnji seji razpravljal o važnih gospodarskih vprašanjih ter sprejel tudi več sklepov. Zaščiti sadnega drevja bomo v bodoče posvetili več pozornosti. Na področju občine sadno drevje še V razpravi je sodeloval tudi tov. _. _ ^___________________ čevje ne zalaga z dovoljnimi koli- Ožbolt iz Gozdarske poslovne zve- tov. Ta oblika borbe je zlasti v al-ličnimi lesa. Slišali smo. pripombe zc Kočevje. Pripomnil je tudi, da žirska mesta vnesla strah in nego-z ene in drage strani. Letna kapa- imajo na LIP Ribnica še vedno to vest. citeta lesnoindustrijskih obratov, preveč pred seboj hlod in ne pre- NOVI POGOJI ? vam) da ji te nudijo gospodarsko pomoč v višini 30 milijonov dolarjev, vendar brez vsakih političnih ali gospodarskih pogojev. Tudi arabske države so se dogovorile, tako v Kočevju kot v Ribnici zna- delavo lesa, kar bi nudilo zaposli- Kakor vse izgleda Izraelci ni- h? b°d° “u,(lile pomoč Jordaniji, da ša 18.000 kub. metrov hlodovine, tev večjemu številu ljudi. Urediti majo namena zapustiti področje ”a S® ?.a ta nacm otresla angleške-KGP Kočevje je dalo lani iz svojih bo treba tudi vprašanje komercial- mesta Gaze in nekaterih točk ob S ^ Va' kontingentov LIP Ribnica nekaj odnosov med Pošlovno zvezo Akapslkem zalivu, na katerega ima ATOMSKA POLITIKA nad 9000 kub. metrov hlodovine, Kočevje in LIP Ribnica glede pro- Izrael na svojem južnem koncu iz- Zahodnoevropske dežele, ki dela- li cd. Izraelci v zvezi z napredova- J°. na medsebojnem zbližan ju Predsednik sveta tov. Ludvik Blatnik je v zvezi z realizacijo družbenega plana za leto 1956 de-da bo ta realiziran, v nekate-Primerih pa celo presežen. Z družbenim planom občine je ureje- mo sedaj, ko ostalo potrebno hlodovino pa bi daje hlodovine. _____________ _____________, _____ _ _ ........... ^ ^ moral ribniški LIP dobiti od ne- Direktor KGP tov. Nagode je njejn čet Združenih narodov na to Pripravljajo vzpostavitev Zahodno-držarvnega sektorja. obrazložil, kakor gospodari pod- področje postavljajo vedno nove evropske skupnosti, se niso spora- Predstavnik LIP Ribnica tov. Mi6 2 gozdovi, s katerimi uprav- zahteve, od katerih je glavna ta, zumele o vzpostavitvi skupnega Košir je pojasnil od kod izvirajo tia- Vodili so pravilno olitiko v do- da ostane ha teh mestih izraelska trSa kot nadaljnji obliki sodelova- ni okuženo po ameriškem kapar- težave. Njih podjetje živi v stalni bavah hlodovine LIP Ribnica in ni uprava in da Združeni narodi dajo n5a’ so Pa dosegle načelen spora- ju, zato moramo paziti, da ga bo- skrbi, kako bi prišlo do surovin res> da bi vodili diskriminatorsko Izraelu določene garancije. Po vsej zum o tem, da bodo izmenjavale je še čas, negovali, za nemoteno obratovanje svojih gospodarsko politiko do LIP Ribni- verjetnosti bo generalna skupščina dosežene izkušnje s področja atom- tudi investicijska politika občin, čistili, suho sadno drevje posekali obratov. Povedal je tudi, da so ca- V potrditev tega je navedel tu- OZN morala sprejeti sklepe o go- ske energije. *č inskega investicijskega in tudi izvršili zimsko in spomla- imeli dogovore z zadrugami za do- di konkretne številke. Omenil je epodarskih ali drugih ukrepih pro- v vrsto držav producentov sklada in dragih družbenih skla- dansko škropljenje. Pri nas ni si- bavo lesa. Ker pa je trgovina svo- budi, da pri KGP stalno raste pio- ti Izraelu, da bi ga prisilila k iz- domske energije se bo v kratkem ^y^i^ katerih se bodo lahko črpa- cer obvezno škropljenje sadnega bodna, prodajajo zadruge les tiste- tzvodnja v predelavi lesa, ki je polnitvi zahtev Združenih narodov, uvrstila tudi Zahodna Nemčija, ki sredstva za gospodarski napre- drevja, če pa hočemo v sadjarstvu mu, ki boljše plača. vasi, to je za kmetijstvo v doseči boljše uspehe, morajo vsi Podpredsednik OLO siee kreditov, elektrifikacijo itd. kmetovalci-sadjarji sadno drevje omeni, da lahko lesno -nl zadovoljivo, vendar pa negovati. Uspehe bomo dosegli tu- na podjetja s slabšimi °b ustanovitvi ‘ ' bospodaraki stanov; v letu^6eSa SMada’ tov. Košir predelovalca negovati. Uspehe bomo dosegli tu- na podjetja s slabšimi ekonomski-omogočajo di s tem, če bomo naše sadne vr- mi pogoji živijo in si nabavijo do-napredek. Sredstva tove pognojili s hlevskim gnojem, volj surovin za obratovanje, torej znašala leta 1954 15 odst., letos Izraelci si verjetno obetajo spre-Nadaljevanje na 3. strani membo v ameriški politiki napram Znamkice za članarino SZDL ki znašajo S tem bomo dali bolnemu drevesu bi si tudi LIP Ribnica lahko, ker V plačevanju članarine pri raz ca. 2,500,000 din, bo- mnogo hrane in povečali pridelek ima boljše pogoje. KGP Kočevje nih organizacijah se vedno bolj ibi 1 ' ' ' .... pronogla^da^hodb’oru mnogo pri- Za škropljenje so pri nas najbolj letu 1957 z b0 lahko pričel že v učinkovita zaščitna sredstva »Ru-povečsnjem stanovanj in mensan« in »Rumensan olje«, ka- Vidm.u Tudi s e™e^a doma na tera bodo kmetovalcem nudile sklada' ki so letoI'ed5tvl cestneSa kmetijske zadruge. Težkoče v zve-bomo ’izboljšali obcinXe"1^?1 a^’ 2i Z ^ajaniem. škropljenja bodo reda. Iz splošnega Cestnin pri m'3 ^ V t.em- ker ™mam° sklada pa se bo najel kr^6ga ”a razPola?° dovolJ iokončno izgradnjo elektSLv če bomo hotel, izbolj- vsaj nekaterih vasi v ow“ °3 ’ ^ kaJcovosim kokcmo „sadf’ Sredstva proračunskih in predvs6m v T,sovcu-Stragah Ilo- benih skladov občine so sLr ^T 2 gOT1 ™ ,HocevJu; k^r sa^ar; . oT„n . , - ... er mi~ stvo najboli razvito, bomo morah nimalna, tako da z njima zaenkrat resno prijeti za delo. še ne moremo kaj večjega graditi. Razpravljalo se je tudi o vpra-Upamo pa, da bomo s pravilno šanju razširitve obrtništva'v obči-gospodarsko pohtiko !Z leta v leto nl, o ureditvi osemenjevalne posta-•tosegah večje uspehe. je Kompolje Itd. daje . LIP Ribnica tako polovico po- uveljavlja način dodeljevanja znamkic za plačano članarino. Tak način omogoča boljšo evidenco je začela odvajati velika sredstva za razširitev atomskega študija. Nemški napori za izgradnjo lastne atomske industrije in lastnih atomskih centrov so zaenkrat še omejem z določili mirovne pogodbe. Pričakujemo pa lahko, da bodo ta določila kmalu ublažena ali ukinjena. sploh DALJNJI VZHOD Amerika želi v svoji zunanji po- Kaj pa kočevski »leteči krožnik«? O tem ali bo skoro poletel, ali bo tu avtobusna postaja, bomo poročali v prihodnji številki kice občinskim odborom, le-ti pa osnovnim organizacijam. Občinski odbori, oziroma osnovne organizacije bodo pobirale članarino enkrat _ . v treh mesecih in tudi obračuna- . ______ članstva in ustvarjenih dohodkov, vale znamkice trimesečno, že se- k tiki izkoristiti simpatije, ki jih je obenem onemogoča razne malver- daj pa je potrebno opozoriti tiste, d°bila pri azijskih in afriških na-zacije in drage napake pri plače- ki bodo imeli delo z znamkicami, TO(kh s svojim stališčem v času vanju članarine. da skrbno in natančno ravnajo, napada na Suez. To dokazuje tudi Zato se je tudi Socialistična zve- kajti okrajni odbor Socialistične srečanje . med Eisenhowerjem in za odločila za tak način plačeva- zveze ne bo odpisoval izgubljenih Nehrujem. Izboljšanje ozračja in nja članarine. Znamkice v vredno- ali pokvarjenih znamkic. medsebojnih odnosov skušajo iz- sti pet dinarjev bodo v rdeči bar- Okrajni odbor Socialistične zve- koristiti tudi Kitajci. Le tako lah-vi. Imeli bodo še znamkice modre ze ima znamkice obeh vrst že na ko razumemo ponudbo predsedni-barve za 5, 10 in 20 dinarjev, ki zalogi, zato naj jih občinski odbo- ka Cu En Laja ameriškemu zuna- jih bodo dajale osnovne orgamza- ri Socialistične zveze na podlagi ujemu ministru Dullesu, da se sreči je svojim članom za ustrezne pismenega naročila dvignejo. ča z njim kadar kol, in kjer koli prostovoljne prispevke. Blagajniki, ki bodo te znamki- in to kljub temu, da zunanji mi- Tajništvo Okrajnega odbora So- ce dvignili, bodo prejeli še nekaj nister ZDA ni odgovoril na prvo cialistične zveze bo izdajalo znam- potrebnih pojasnil. kitajsko povabilo. Zunaitfe paCiličm kamentax ........- In spet general V drugi svetovni vojni je Nemčija doživela popoln vojaški in politični poraz. Nemška industrija je bila skoraj v celoti uničena. Čeprav Francija in Anglija nista doživeli takega uničenja, kakor ga je doživelo nemško gospodarstvo pa vendarle danes zahodno nemška industrija s svojimi proizvodi in to po ceni in kvaliteti konkurira izdelkom angleške in francoske industrije na svetovnem trgu. Po drugi svetovni vojni, ki ' je globoko pretresla tudi kolonialni svet, je Anglija izgubila iz vrste svojih kolonij tudi nekatere najbolj bogate. , Ker Amerikamci gospodarsko vedno bolj in bolj prodirajo v angleške kolonije, je v teh močno oslabel angleški vpliv. Anglija je tudi izgubila prvenstvo na morju, kjer jo je prehitela Amerika. Francijo je zadnja vojna Vihra, ki je šla dvakrat skozi deželo, tudi gospodarsko močno prizadela. Poleg Tunisa in Maroka v Severni Afriki je izgubila tudi svoje posesti na Indijskem polotoku in svojo najbogatejšo kolonijo Indokino. Iz vseh svojih posesti se je morala Francija umakniti za tem, ko je doživela vojaške poraze. Ves ta proces je privedel do tega, da sta Anglija in Francija še prav posebno po porazu v Sueški krizi izgubili pomen in vlogo svetovnih sil in da jih danes po njihovi moči lahko smatramo samo še za evropske sile. S tem pa se je v Evropi bistveno spremenil odnos gospodarskih in vojaških sil, ki je prišel do izraza tudi v imenovanju nemškega generala za komandanta čet Atlantskega pakta v Srednji Evropi. Zahodni Nemčiji je po letu 1949 uspelo, da s pomočjo dolarske pomoči ZDA izgradi moderno industrijo. Ker Nemci vsa ta leta niso 'morali dajati nikakršnih sredstev za vojaški proračun, je prišlo v deželi do izrednega gospodarskega razmaha in do kopičenja blagovnih in denarnih rezerv v državi. To danes omogoča Nemcem, da nastopajo v razgovorih s Francijo in Anglijo kot enakopraven ali včasih celo kot močnejši partner. Gospodarska moč Nemčije se odraža tudi na njeni zunanji politiki, saj je popuščanje Francije Nemčiji očitno že samo če omenimo, da so Francozi pristali na ponovno priključitev Posarja Nemčiji in da so članom nemškega generalnega štaba pokazali nekatere izume in uspehe v zvezi s svojimi pripravami za uporabo raket v vojaške namene. Le ker je Zahodna Nemčija gospodarsko izredno močna in ker sta Francija in Anglija mnogo izgubili na svojem pomenu in vlogi, je lahko prišlo do tega, da je bil brez odpora Francozov imenovan nemški general Speidel za komandanta sil Atlantskega pakta v Srednji Evropi. Njegov glavni stan je v Parizu, od koder se je ta general pred približno 12 leti kot komandant nemških okupacijskih čet v Franciji Umaknil pred zavezniško vojsko. Danes se v to mesto vrača kot komandant ne samo nemških edinic temveč tudi kot poveljnik angleških, ameriških, belgijskih in nizozemskih ter celo francoskih čet, razmeščenih v tem delu Evrope v okviru Atlantskega pakta. Motil bi se kdor misli, da se zgodovina ponavlja. V Zahodni Evropi je na vsak način prišlo do zgodovinskega premika sil. Posledice tega premika pa bodo na vsak način vplivale na bližnjo zgodovino Zahodne Evrope. KAKO UPRAVLJAMO PRI NAS Obnoviti je treba železniško progo RAZPRAVA O STANJU PROMETA V NAŠEM OKRAJU (Nadaljevanje in konec) zajo sodobnim težkim vozilom. Ce-V našem okraju je 5 železniških ste so na nekaterih področjih postaj in 4 postajališča. Te želez- skrajno slabe, skoro uničene, niške postaje so sprejele okrog Splošno je ugotovljeno, da smo te-64.134 ton raznega blaga 1. 1955. mu vprašanju posvečali vse pre- problemov, ki jih moramo reševati bo le za tiste otroke, ki jih iz stvo zagotoviti, da se izvršijo Postaje so odposlale 219.125 ton malo pozornosti. V prihodnjih leiih različnega blaga. Vozovnih zamud bo treba mnogo več storiti za oz. stojnin je bilo letos plačanih v usposabljanje prometa. Trdi Delo Sveta za varstvo družine (Nadaljevanje in konec) de sredstev, ki jih prejemajo rej- lanta v Kočevju. Občine oz. Sveti Vrata je še drobnih, vendar v niki za te otroke, naj se dobro za varstvo družine bi morali že vsakdanjem življenju tako perečih premisli. Oskrba v domovih naj sedaj skupno s svet con za zdrav- pro- merna disciplina je slaba. V časopisih smo vse premalo objavljali razne članke o napakah kole velikim čutom odgovornosti, če zdravstvenih, ali pa iz moralno zdravstveni pregledi šolskih otrok, pa hočemo, da naj bi bilo delo na vzgojnih razlogov ne moremo pu- ne zaradi pregledov samih, pač pa, področju socialnega varstva druži- stiti pri družinah. Družine, kate- da se za te otroke več pokrene, ne boljše, moramo misliti tudi na rim izročamo otroke, so po 1 večini kct samo predlog za počitniško ko- kadre. Šola za socialne delavce pri dobre, vendar naj bodo moralno- Ioni jo. Pregledi šolskih otrok so Svetu za socialno varstvo LRS ni- politično neoporečne, da se otrok v pokazali, da so otroci precej sla- sarjev, pešcev, motoristov, vozni- ma iz našega okraja nobenega slu- njih vzgaja v dobrega državljana, bokrvni, poidhranjeni, rahitični, i-„.- j------.-i~ i —--------šatelja, dokaz, da. je v tem oziru Tovariši, ki delajo na teh poljih, imajo slabo zobovje, pa tudi so pri- premalo zanimanja. Referati za se kljub ogrpmni volji in trudu meri slabe osebne čistoče. Pred- šiljkah, pri katerih je bil prvotni lagali, čh bi naš list določil poseb- soc. varstvo po občinah so zasede- težko .poglobijo v probleme, ker je vsem je važno vprašanje zdrave prevzem odklonjen. Seveda je tu no rubriko, kjer bi se objavljali ni, toda tovariši imajo poleg dela delo socialnega delavca povezano prehrane, kar se pa tiče osebne za ta referat še po več drugih s terenom. Vsak primer vzgojilo čisteče, je prav gotovo za to od- referatev. Ker ima ta referat zelo zanemarjene družine zahteva doto- govorna družina. Več razgovorov Po osvoboditvi je bila v celoti treba okrepiti tudi cestno kontrol- vdlike naloge, samo v pogledu čeno dobo, da se ta družina po- bi bito potrebno s starši tudi s no službo in ostreje nastopati pro- mladinskega varstva poleg varstva pravi. To se ne rešuje v pisarni, strani zdravstvenih delavcev in bi Kočevju 371.660 din. V letu 1955 je bito na postajah Dobrepolje in Ribnica plačano na račun stojnin 42.790 din. Vozovne zamude so plačali razni koristniki železnice, kov in drugih koristnikov' promet-Nastale pa so v večji meri pri po- nih sredstev, člani sveta so pred- šteti tudi težave s prevoznimi važni članki prometnih zadev. Po sredstvi za dovoz blaga. leg propagandne dejavnosti bo obnovljena železniška proga. Prav tako so bile na novo obnovljene železniške postaje: Lašče, postajališče v Dvorski vasi, Ribnica, Lipovec ter' železniška .postaja Kočevje. Investiranih sredstev je bito v znesku 123,000.000 din. Od tega se je samo na železniški postaji Kočevje od leta 1945 dalje zgradilo 1159 m industrijskih tirov, namerno razbijajo. Prav tako sta bili na novo zgrajeni, oz. dograjeni dve- zapornici na cesti pri Tekstilani in Novomeški cesti. Poseben problem je zamuda vlakov, ki nastajajo zgolj iz čisto internih razlogov, kakor ja čakanje na nasprotni vlak, čakanje, da prispe vlak na naslednjo postajo Itd. Večkrat je šla zamuda tudi na račun potnikov, ker s<> prepozno prihajali k blagajni in jih v določenem času ni bilo mogoče odpraviti. V plodni diskusiji so tovariši posvetili posebno pozornost železnicam, železnica Kočevje—-Grosuplje je v skrajno slabem stanju. Letna obnova je minimalna. Storiti bo treba odločnejše korake, da se polagoma pristopi k obnovitvi omenjene proge. Potniki so nezadovoljni, pa tudi piome: je otež-kočen in nesiguren na tako slabi in dolgi vožnji. Tudi ceste ne us tre- ti alkoholiziranim voznikom. Po- odraslih, saj vodijo vso skrb za avtomatično. Treba je delati na bito dobro, da bi se v času pregle-staviti bo treba nadzor nad tehnič- otroke pod varstvom države, jedel zdravstvenem, socialnem polju, da da šolskih otrok poklicalo tudi nun stanjem motornih vozil. brez napisanih tabel z označbo na- morejo biti v družinah. S tem naselij. Te se vsako leto obnavljajo, ugotovilo pa se je, da jih nekateri V Predgradu vse možnosti za turizem skrbi za otroke padlih borcev pre- se reši ta moralni problem. Nujno starše. Če hočemo skromno zaklju-Na mnogh cestah manjkajo ka- vzela Zveza borcev. Imamo otroke, je vzajemno delovanje z vrsto dru- čiti ob koncu vsakega leta naše žipoti, nekatere ceste pa so tudi ki iz kakršnih koli razlogov ne gih organov, ki so pristojni za ta- delo, na področju varstva družine - - ----- -- ke rešitve. Na srečo ni veliko ta- lahko rečemo, da je tu ogromen staja vprašanje rejništva. Jasno je, kih primerov, vendar so in za te napredek. Otroci in matere, ki coi- da se otrok najboljše razvija v do- nam ni vseeno. Zato moramo de- skujejo tudi razne ustanove, ki so bri družini. Zato naj bo ena izmed lati na preventivi. Kadar morajo namenjene njim, naj čutijo, da so važnih nalog Sveta — rejniki. Gle- posegati v take probleme že dr- to njihove ustanove, da je za to žavnl organi, smo prve preventiv1- dala naša družbena skupnost ne ukrepe zamudili. ogromna sredstva. Samo za leto- Danes lahko rečemo, da je vanje otrok je prispeval v prete-zdravstvena služba v pogieau var- Idem letu OLO Kočevje preko 3 stva matere in otroka precej na- milij. dinarjev. Za prilike našega predevala. Zaščita izvenšolskega okraja se je razmeroma v težkih kot šolskega otroka, tako tudi dru- prilikah, zaradi posledic vojne in žine je ena osnovnih nalog naše zaostalosti za zdravje matere in patronažne službe. V občini Kočev- otroka ogromno naredilo. To se be je imamo zdrav, službo za zaščito prav gotovo bogato obrestovalo: otroka lepo razvito. . zdrava družina — zdrav narod. Uspešno dela tudi šolska arnbu- Anica Nagode S SESTANKA Z NOVINARJI V LJUBLJANI Ureditev plač v trgovini in gostinstvu Sedanji predpisi o delitvi dohod- govini zato cesto ne dobimo nekaka v trgovini in gostinstvu imajo terih cenenih predmetov' in to iz več pomanjkljivosti, ki neugodno enostavnega razloga, ker ta pred-vphvajo na poslovanje teh gospo- met stane morda samo deset di-darskih organizacij. Sedanji pred- narjev in trgovec rajši postreže z piši omogočajo premočno admini- nečim, kar je vredno sto dinarjev. Novozgrajena železniška postaja v Ribnici razpravljal o najnujnejših gospo-Za elektrifkacijo prej navedenih danskih vprašanjih in priporočil Nadaljevanje s 1. strani vasi, brez Spodnjega loga, bi bilo potrebno okrog 12,000.000 din za elektrifikacijo Spodnjega loga pa še 3,000.000 din. S tem bi bil problem elektrifikacije rešen ljudskemu odboru vrsto odlokov in odredb. Prosimo nekaj o gospodarskih načrtih vaše občine v letu 1957. Naši načrti za letošnje leto? Predvsem nameravamo dokon- IZ RIBNICE . strativno poseganje v poslovanje Kajti trgovec doseže V prvi polovici meseca februar- trgovine, kar slabo vpliva na sa- krait večji promet, ja bodo na področju občine Ribni- momiciativnost podjetij pri iskanju ca zbori volivcev v vseh krajev- boljših oblik dela in zavira razvoj nih odborih, katerih je skupno 23. konkurence. tako deset- Trgovina sedaj tudi ni udeležena pri dobičku, ki ga ustvari, ker se ta porazdeli na razne sklade ob- Na teh zborih bedo prvenstveno Sredstva za plače so v sedanji čin in okrajev. Tudi to ima nega- rnapravljali o predlogu družbene- praksi odvisna od doseženega pro- tiven učinek, ker podjetje nima ga plana občine Ribnica za leto meta. Podjetja polagajo zato pred- tendence, 1957 in o realizaciji plana v letu vsem važnost na to, da dosežejo blago 1956. Tu bodo podana poročila o čimvečji promet in tako jim je delovanju uprave komunalne de- najprikladmejše prodajati blago po da bi samo nabavljalo po najnižjih možnih cenah. Blago je tako le prepogosto romalo čez številne roke, preden je pri- Tovariš predsednik! Družbe- _ 5 71,™ fnzn j ^ ‘ javnosti in vzdrževanja občinskih visokih cenah, s čimer dosežejo ob šlo od proizvajalca do potrošnika. _____,ii_..,.„1,, catl o™«0 _ siaanje vodovoda, majhnem delu velik promet. V tr- S term v mra m nastali veliki no upravljanje je v merilu okraja doseglo velik napredek, ali ml lahko poveste o vidnih uspehih v vaši občini? O družbenem upravljanju v na- seveda če bodo na razpolago potrebna finančna sredstva. V preteklem letu smo uspeli vsaj toliko, da smo z republiškimi sredstvi iz pomoči zaostalim krajem cest ter drugo. veliki višji Več pozornosti gostinstvu ši občini bi se dalo precej govo- dokončali! prvi del gradnje in so s Gotovo bo naše bralce zanimalo, že uvodoma smo omenili, da je riti. Kot drugod v okraju, je tudi pri nas razgibano, saj v družbenem upravljanju našega javnega, družbenega in kulturnega življenja sodeluje 207 državljanov in sicer: v ljudskem odboru 18, v sve- do Pred- tih ljudskega odbora 51, v stalnih triti potrebna finančna sredstva. tem dobili ljudje vodo grada in Starega trga. Pri elektrifikaciji bodo kmetje posredovali iz zadnje seje nekaj o pomagali in opravili vsa težaška delu Sveta za turizem in gostin-nestrokovna dela in dali drogove, stvo pri OLO. Kaj so za ostalo pa je nujno nekje do- na tej seji? komisijah ljudskega odbora 14, v krajevnih odborih 57, v šolskih od- Iz investicijskih sredstev občine kaj se razpravlja na sejah svetov imelo gostinstvo lani pri OLO. Zato vam bomo tokrat le, ali drugače povedano, v 1956 je bil promet v gostinstvu za 9 milij. din manjši kot leta 1955. . . , razpravljali To dejstvo pa ima tudi svojo po- zitiivno stran, če pomislimo, da ~ 1 ljudje trošijo denar za tiste stva- Pa začnimo najprej pri tem, da je bil S tem v zvezi so nastali stroški, ki so se izražali 1 ceni blaga. Da bi se odpravile te in podobne napake v poslovanju gostinskih in trgovskih podjetij, se pri-‘ Trpni pravljajo novi predpisi o delitvi do-^ J letu hodka teh podjetij. Po novih predpisih. naj bi podjetje samostojn« razpolagalo z dohodki, ki mu esta-družbenih obveznosti. Podjetjem je tako zagotovljeno mnogo več samostojnosti. lastne inve- lani zabeležen padec obiska ri, ki so jim nujno potrebne, kot sklade, ki jih bom letos zgradili mizarsko de- turistov in to za 20 odst. napram obleka, hrana itd. borih 43 in kmetijskih zadrugah javnico »Poljane«, poleg tega pa letu 1955. To je imelo posledice Na seji so tudi ugotovili, da šte- bodo lahko uporabljala za izbolj- iuuilii m ld-VJlivu //a lc6a . au jc iiiioiu jj-uoiovalw ^ ~ čstiip svmih lnknkvv in v rinip*p T>n- 24 državljanov. Za številčno tako se y)0 zgradilo se nekaj prostorov tudi za naše gostinstvo. Turistič- vilo prenočišč v našem okraju ne me^e TcJbo do]3ro vplivalo namo- majhno občino kot je naša, je to kar precej. Lahko rečem, da vsi sveti, komisije itd. aktivno sodelujejo pri delu in upravljanju občine. V preteklem letu sta bila najbolj vodovodno inštalatersko delav- m društva niso imela lani nobene zadošča potrebam ter bo treba le- nico in stanovanjski prostori. V le- propagandne prireditve, to pa za- tos dobro premisliti na kakšen na- tošnjem letu bo pričela z delom radii tega, tudi manjša opekama v Dolu, za potrebnih katero bo'treba še kupiti manjši mešalni stroj ker niso imela za finančnih sredstev, so nujno potrebna ~ to čin bi se to stanje izboljšalo, da ki bi ustrezalo vsaj glavnim potre- s pre- ža organizacijo bam. Posebne težave imajo za .mešanje mate- teh prireditev. Kritika je bila tu- nočišoi na Hribu v Loškem poto-di na račun slabo razvitega avto- ku, kjer razpolagajo samo z eno in Zagozdac, ki sta sproti reševa- Treba bo v naših krajih r3zviti busnega prometa, v našem okraju, sobo z ob Kolpi Zategadelj naj bi podjetje Avto Kočevje razmislilo, kako naj bi se nji, bo v letošnjem letu verjetno stanje avtobusnega prometa izbolj-Večji' problem pa predstavljajo gotova. S tem bomo dobili ugodno šalo. aktivna Krajevna odbora Radenci riala. ba bo v la vse probleme na vasi, tako tudi turizem, saj cesta vprašanje ureditve vasi, popravila od Dola do Broda, ki je še vgrad-vaških potokov in dr. dvema posteljama. Precej se je govorilo tudi o lu Turistično olepševalnih društev, ki v nekaterih krajih lepo delu- dernizacijo in razširitev trgovske mrpže pri nas. Podjetja bodo torej soudeležena pri dobičku, ki ga bodo ustvarila. To predstavlja deloma nevarnost, ker bodo podjetja skušala doseči večji dohodek z navijanjem cen, de- vendar lahko pričakujemo, da be tako ravnanje zatrla konkurenca, ki ji bodo ravno novi predpisi dali Y^ t_t___________v_v_ Q„„„„ _ „______________ ______A „o____________ jejo. Ta društva naj bi v bodoče še večj razmah. Vir večjih dohodkov šolski sveti ki se razen v Starem osnovo za turizem. Naši kraji so Člani raznih društev so že več- povečala skrb za olepševanje kra- si bodo morala podjetja najti zate ’ ___L- .-v: ... . ___- ___ , , „ _ , ....__ 1. _______________________ ti 31------4-..j: -3- V boli smotrnem oa-YCi™nrl n T*-i ervi 11 it trgu in Lazih niso redno sestajali, zelo lepi, zato se pri nas v kopa- krat razpravljali o tem, kdaj bo jev. Predlagalo se je tudi, da se liški sezoni nahaja precej turistov dograjena vzpenjača (žičnica) na ustanovijo društva prijateljev priro-in tabornikov, Kolpa pa je skozi Mestni vrh. Za dograditev vzpe- de. Ta naj bi imela poleg droge- Nasprotno temu pa je Svet za šolstvo pri ObLO, ki se je sestajal redno in reševal mnoge pereče vse leto idealna za ribolov. Misliti njače je potrebno še okrog 6 mi- v bolj smotrnem gospodarjenju, v povečanju storilnosti dela itd. Predlog o novem načinu delitve na zgraditev tur lij. din in dokler teh sredstev ne ki naj bi bil ne- bo, tudi vzpenjače ne bo in bomo šega okraja, še posebna skrb teh stinskih morali potovati na Mestni vrh kar društev pa naj bi bila, da bi ob probleme šolstva v naši občini. Za bo treba tudi to se je treba zahvaliti tudi pred- stičnega hotela, sedniku Sveta tov. Mirku Rauh. kje ob Kolpi. Drugi najbolj delaven je Svet za gospodarstvo in komunalne zade- like načrte. Vprašanje je samo vo- koče v Travni gori so govorili. Za ve pri ObLO, ki je, lahko rečemo, odlično delal. V preteklem letu je ga tudi nalogo, da hi organizirala dohodka v trgovini in gostinstvu množične' izlete v razne predele na- je naletel na ugoden odmev prigo- in trgovskih delavcih. O predlogu se še razpravlja, bo pa v Imamo še več problemov in ve- lepo peš. Tudi o gradnji turistične državnih praznikih organizirala iz- kratkem sprejet in novi predpisi lja, delo da se ti in pa seveda sredstva, lepi načrti uresničijo. to kočo vse kaže, da bo letos dograjena in bo tako služila svoje- lete v kraje, ki so znani iz slavnih dni narodnoosvobodilne vojne. bodo stopili takoj v veljavo. A. C. Tone Ožbolt LES - NAŠE BOGASTVO (Nadaljevanje in konec) 2. zaradi direktnih in indirektnih koristi, ki jih gozd daje, je leta družbeno proizvajalno sredstvo posebne vrste; 3. gospodarjenje z gozdovi mora zajemati obnovo, gojenje, varstvo, urejanje, vzdrževanje in gradnjo gozdnih komunikacij ter izkoriščanje gozdov; 4. gozdno gospodarjenje po sodobnih strokovnih metodah zahteva prirodno in stalno zaokroženost terena ter stalni gozdno-strokovni kader in nepretrgano gospodarjenje; 5. razdrobljenost in razcepljenost parcel zasebnih gozdov naj se zaradi uspešnejšega gospodarjenja zedini preko kmetijskih zadrug. S tem se približamo gospodarjenju po sodobnih metodah; 6. družbeno-upravne in nadzorne funkcije nad vsemi gozdovi naj izvajajo okrajne uprave za gozdarstvo in okrajni ljudski odbori; 7. z izboljšanjem in poenostavljanjem gozdnega gospodarjenja zasebnih gozdov, stremeti k večji učinkovitosti in pocenitvi gozdarske proizvodnje; 8. skrbeti za povečanje proizvodnje in zmogljivosti gozdov ter čuvati posredne in neposredne koristi, ki nam jih gozd daje. S pomočjo ureditvenih načrtov doseči načeto trajnosti gozdnega gospodarjenja; 9. sredstva gozdnega sklada naj služijo za gozdarske investicije po načelu, da so aktivna področja dolžna pomagati pasivnim; 10. z družbenimi plani uveljaviti enotnost mehanizma za vse gozdno gospodarske organizacije ter njihovo dejavnost. S konkretnim izvajanjem teh osnovnih gozdno-gospod: rskih načel bo dosegla družba in posamezniki glavni cilj, ki ga žele doseči. Ta način izvajanja gospodarskih nalog pa vpliva na pospeševanje gozdno gospodarske dejavnosti. Za pravilno in nemoteno izvajanje teh osnovnih nalog je potrebno razjasniti, kaj se smatra za upravne in kaj za gospodarske funkcije, že omenjena komisija je ■te funkcije opredelila. V upravno dejavnost spada splošni upravni postopek (n. pr. krčitve, sečni in pogozdovala! nalogi, urejanje gozdne paše, odmera prispevkov, začasna državna uprava v primeru slabega gospodarjenja z gozdom itd.) ter nadzorna služiba nad gozdnim' gospodarstvom ; uvede naj se inšpekcijska služba v gozdarstvu ne glede na lastništvo. Urediti je treba upravljanje gozdov SLP in dodeljevanje teh gozdov gozdmo-gospoidarskim organizacijam v gospodarjenje. Planirajo in razdeljujejo naj se okrajne planske kvote iz sredstev gozdnega sklada na posamezne gozdno-gospodarske organizacije, ki naj bodo soglasne z republiškimi in okrajnima kvotami. Zelo važna naloga je skrb za očuvanje in izboljšanje gozdnih zemljišč ter aktivizacija pasivnih gozdnih površin. Sečnje naj se odobravajo po načelu trajnosti gozdnega gospodarjenja. Urediti se mora zadeve glede odobravanja gozdno-tehničnih, gojitvenih, ureditvenih in drugih načrtov ter programov, kakor tudi zbiranje in dodeljevanje sredstev gozdnega sklada. Treba je posvetiti v-so skrb za vzgojo in usposabljanje gozdarskega kadra. Nadzor o izvajanju predpisov s področja gozdarstva, vštevši predpise o varstvu gozdo-v, je potreben. Gospodarske (operativne) funkcije, ki naj bi jih izvajale kmetijske zadruge, oziroma gozdarska zveza pa so zlasti naslednje: Gojenje, nega, varstvo, urejanje in izkoriščanje gozdov, vštevši od-kazovanje drevja, izmero in žigosanje gozdnih sortimentov; izvajanje gozdno tehničnih del, vzdrževanje in gradnja gozdnih komunikacij jn objektov; sestavljanje in izvajanje gozdnogojitvenih, sečnih, gradbenih in drugih planov, vštevši operativno pripravo in sestavo predlogov načrtov za urejanje gozdov ter drugih elaboratov v tej zvezi; sestavljanje materialnih in finančnih zaključnih računov, ka-t lavdacijskih elaboratov in podobno; izvajati j e blagovnega prometa; izvajanje predpisov o varstvu gozdov. Ena izmed odgovornih nalog naše gozdarske zveze je tudi vpliv na razvoj lesno predelovalne dejavnosti v okraju. Za razvoj lesne industrije v kočevskem okraju sta sicer glavna in najpomembnejša Lesno industrijski obrat Kočevje in Ribnica, kamor se bo stekala glavnina lesnih mas. Vendar so v vseh naših krajevnih centrih še velike možnosti za razvoj lesno predelovalnih obratov, ki naj bi imeli predvsem dopolnilno vlogo. Prav tako so velike možnosti za boljše in večje izkoriščanje postranskih gozdnih sortimentov, kar se včasih morda nekoliko podcenjuje. Kakor vidimo,, stoje pred gozdarsko zvezo in kmetijskimi za- drugami obsežne in odgovorne naloge, ki jih bo treba v okviru zakonitih predpisov več ali manj samostojno izvajati. Za izvajanje navedenih nalog pa bodo po obrazloženem predlogu komisije IS LRS kmetijske zadruge, oziroma gozdarska zveza dobile vse logarsko osebje in drugi tehnični kader, ki je sedaj zaposlen v gozdarski službi za zasebne gozdove, razen tistega, ki ga obdrži OUG za izvajanje svojih upravnih, nadzornih in inšpekcijskih nalog, o čemer mora še spregovoriti zadnjo besedo ljudska skupščina. Veliko je zadnje čase razprav gozdarske in gospodarske zveze. S formiranjem gozdarske zveze izgubi gospodarska zveza v našem okraju ves promet z gozdnimi sor-timeuti in s tem tudi glavni vir svojih dohodkov. S tem pride v težaven položaj, zlasti še, če upoštevamo, da je pri nas poljedelstvo manj donosno in tudi ne daje velike količine presežkov za trg-Zato vse debate in zaključki govore za združitev, oziroma formiranje poslovne zveze za gozdar*'« in kmetijstvo. Za naše kmetovalce RAZGOVOR NAŠEGA SODELAVCA Z INŠPEKTORJEM DELA Čez 30 milijonov za nezgode v našem okraju Še o zdravljenju metljavosti V 21. lanski številki »Novic« vsaj dve zdravljenji: eno zdaj po-sem pisal o tej živalski bolezni, zimi, drugo pa spomladi pred za-Napovedal sem, da bomo v decem- četkom paše, tako da bi stroški bru pregledali blato vseh goved v (brez podpore OLO) znašali za nekaterih predelih na jajčka tega vsako žival okrog 700 din, samo mim zdravljenjem, nevarnega zajedavca, nakar da bo- za zdravilo. Prišteti je treba še Pripominjam še to, da bi bilo mo začeli splošno zdravljenje vseh veterinarjeve stroške, ki bi se zor-onih živali, pri katerih bo metlja- ganiziranim množičnim zdravlje- vosti potrebno misliti pri KZ in njem zelo zmanjšali. Celotni stre- pri ObLO na osuševanje mlak in neka- ški za eno žival torej niso niti močvirij ter na čiščenje vodnih jar-smo, preveliki, pri 4—6 glavah v hlevu kov in regulacijo potokov. S taki-pa le nanesejo precej. Zato tem mi deli uničujemo namreč polžka, bolj priporočamo KZ, naj v ta na- ki omogoča metljajem razvoj in men določijo nekaj sredstev in or- posredno uničujemo metljavost Higiensko tehnična zaščita dela v našem okraju še vedno šepa. Podatki, katere smo prejeli na okrajni inšpekciji dela, nam zgovorno povedo, da bo treba glede higiensko tehnične zaščite dela storiti mnogo več, kakor je bilo storjeno do sedaj. V ilustraciji bomo navedli nekaj številk o številu nezgod v 1.1956. V primerjavo bomo navedli po- lažjega in težjega enačaja. Res je, datke še za leto 1955. V letu 1955 da sodi rudnik med največja pod-je bilo skupno 1124 lažjih in tež- jetja v našem okraju in ima zato jih nezgod ter 7 smrtnih prime- tudi veliko število zaposlenih, ven-iupuiiLiuijojn at ty, uo. vi izgubljenih delovnih dni pa je dar je kljub temu število nesreč tudi zaradi odpravljanja matija- ^ ^ j^000_ v letu 195P6 J Dobro bi bilo, če bi KZ onih področij, kjerc se metljavost pojavlja, organizirale najprej predavanja o tej bolezni, na katerih bi se živinorejci podrobno pogovorili z veterinarjem o bolezni in zdravljenju, potem pa bi začeli s sa- ganizirajo množično zdravljenje! vast ugotovljena. Medtem pa so nastopile tere spremembe: Ugotovili da bi tak splošen pregled blata trajal predolgo, ker v naših zavodih ni na razpolago dovolj ljudi in naprav, da bi mogli preglede opraviti v doglednem času. Tudi M taki pregledi ogromno stali, ne da bi imeli od njih dovolj neposredne koristi. Zato smo se odločili, da bomo priporočali zdravljenje živali proti metljavosti povsod tam, kjer bolezen ugotavljamo pri zaklani živini, to je na področju od Rašice do Roba in do Karlo vice, od Sodražice do Dolenje vasi, okrog Travnika v Loškem potoku, v Livoldu in Dolgi vasi, v Kočevski Reki in v vsej Kolpski dolini, ne da bi živali prej posebej preiskovali. Zdravljenje s protiimetiljem ne škoduje namreč onim živalim, ki metljavosti nimajo, bolnim pa gotovo koristi. Priporočamo torej vsem onim živinorejcem, ki sumijo, da njihove živali bolujejo za metljavost jo, naj se posvetujejo s pristojnim veterinarjem glede zdravljenja s protina etil jem. P.rotimetilja je dovolj na razpolago. Zdravljenje podpira OLO Kočevje na ta način, da plača polovico stroškov za protimetilj, drugo polovico pa naj bi plačale KZ ali posamezni lastniki ali pa vsak ne- . . ..... kaj, Ker je ta bolezen ponekod , množična, bi bilo prav, da k njenemu zdravljenju prispevajo KZiiz skupnih sredstev za pospeševalne namene. Dobro bi bilo, če bi živinorejski odseki KZ organizirali skupno .. .. zdravljenje vseh sumljivih živali skega dela. Vendar se J™ zaradi članov, ker bi se s tem zaposlitve strokovnih učiteljic ta pa pri delu preveliko. Kaj je torej je bilo skupno 1186 primerov ne- vzrok tako velikemu številu nesreč lažjega in težjega značaja ter zgod v rudniku? Najprej: na hi- vet. Marko Osredkar dva smrtna primera, število izgubljenih delovnih dni pa dosega do konca meseca decembra nad 12.800. Zaradi teh nezgod in nesreč pri delu je šlo iz blagajne Zavoda za socialno zavarovanje 3,836.759 din. In kolikšna je gospodarska škoda? Podjetja so za svoje delavce in uslužbence, ki so bolovali do 6 dni, izplačala okrog 1,240.000 din. Zaradi zvišanja prispevka za socialno zavarovanje so morala podjetja odšteti (zaradi visokega števila bolniškega staleža zaposlenih) okrog 11,000.000 din. Gospodarska škoda zaradi izostanita z dela zaradi nesreč in bolezni ter če upoštevamo še smrtne primere, znaša v letu 1956 okrog 27,800.000 din. Ce to seštejemo, ne upoštevajoč 11,000.000, znaša skupna gospodarska škoda nad 32,800.000 din, to je številka, ob kateri je vredno, da se zamislimo. Sedaj pa poglejmo, kje so se najpogosteje dogajale nesreče. Na giensko tehnično zaščito dela se polaga premalo važnosti. Ne bi bilo pravično, če bi ne navedli tudi to, da so na število nesreč vplivale tudi objektivne težave, tako med drugim zastarele naprave v rudniku in težki pogoji dela, ki so v marsičem težji kot v drugih podjetjih. Ki juh temu bi moralo biti število nesreč v rudniku manjše. Na drugem mestu glede števila nezgod je podjetje Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, pri katerem so imeli lani 320 nezgod. Največ nezgod je bil j na traktorski postaji, lesno industrijskem obratu in drugih obratih. Po ugotovitvah Okrajne inšpekcije dela se je dogodilo samo na enem stroju v lesno industrijskem obratu več nezgod. Ugotovilo se je, da so zaščitne naprave pri krožnih žagah, cirkularjih in drugih napravah pomanjkljive, čemur je bil vzrok veliko število nezgod pri delu. Na tem obratu so že storili prve potrebne korake, da se število nezgod zmanjša. Na nevarnih mestih pri strojih so namestili prozorne celuloidne naprave, skozi katere delavec spremlja delo stroja in ga upravlja. Večje število nezgod je bilo še pri ISGP »Zidar« Kočevje in to 133, »Snežnik« Kočevska reka 66. »Gradbenik« Ribnica 19 primerov itd. -žem Vzorna živina na Mlaki 500 l0t ,suhe robe1 v Ribniški dolini „Sem Ribnčan Urban" To kitico stare pesmi ribniških zdomarjev gotovo vsi dobro poznate. Stara je ta pesem, kot je star rod, ki živi v tej dolini, stisnjeni med mogočne varuhe:Veliko in Malo goro. Kraški svet je odmerjal ljudem majhen kos kruha. Ribničani so odprte glave, pa so Ko govorimo o suhorobarjih mo-tako začeli iskati zaslužek in kruh ramo vedeti tudi to, da se suhoro-, , . - - . , še s postranskim delom. Obširni barji ne bavijo izključno samo s z kier Je ljudem suha ro- to izdelujejo suho robo doma, tem-prašičeiv in so pokazale pri tem zgTajena v lanskem ’letu. Poleg prihajati prvovrstna plemenska ži- ba še_vedno važen doprinos, so vasi več zdomarijo in opravljajo svojo veillko zanimanje. Želele pa so, da nje stoji tehtnica. V sami stavbi vina med naše kmetovalce in žabi se vršil kuharski tečaj v Rutah so urejene kopalnice za živino- družnike. Ivan Zgonc v zimskih mesecih, ko ni še polj- rejce. svojih članov, ker bi se —— _ . stroški zmanjšali, uspeh pa hitreje pokazal. Zdravljenje živali naj bi opravili veterinarji, ker se lahko zgodil, da bi žival zaradi protime-tilja tudi poginila, če bi ga dajali nestrokovnjaki. Protimetilj je dejansko namreč hud strup in le ve- ne bo mogla izpolniti. Predvideni so še trije tečaji za izdelavo mlečnih izdelkov. Poseben problem je dvorana, katere Rob nima. Pred vojno je bilo tu močno razgibano kulturno življenje, sedaj pa zaradi pomanjka- terinar lahko presodi, kateri živa- nja prostorov spi trdno spanje. Z zgraditvijo dvorane pri novi šoli, Radovednost me je vodila v hlev goveje živine. Tov. Kotar me je z vso prijaznostjo povabil v hlev. Molznice stojijo druga poleg druge, enake sivorjave barve, lepo rejene in z živinorejkamj Intihar Ivanko in Špehar Marijo, katere so že več časa zaposlene na Mlaki. Veselo so ““TwiT* ml pripovedovale o uspehih in te- ^erjemkov m odborov žavah. Pripovedovale so mi o na- VSEM ČLANOM, POVERJENIKOM IN ODBOROM PREŠERNOVE DRUŽBE Xiqtp Začel sem ™n°ovnr V tem mesecu bo zasedanje base m ^icicupivc izucuic, ^ ikami Intihar Tvirnkn in Glavnega odbora Prešernove druž- spet drugje so mojstri pri izdelova- naša be. Da bo seznanjen v sodraški dolini: Jurjeviča, Kot, veščo obrt pri popravilu ret, kar Breže, Vinice in drugih vaseh. Zna- pa velja predvsem za starejše zdo-čilno je, da suhorobarji izdelujejo marje. Po približni cenitvi je da-skoro v vsaki vasi drugačne izdel- nes zdomarjev še kakih 200 in je ke. V eni vasi izdelujejo obode, re- njih število v primerjavi s pretite in podobne umetnije, v drugi -vojnimi leti zelo nazadovalo. Pot spet škafe, čebre, brente, v tretji zdomarja je zelo naporna. Zami-znajo izdelovati lepe košare in jer- šiite si človeka z oprtano krošnjo, in druge pletarske izdelke, ki tehta do 40 kg in to breme pre- od hiše do hiše iz dneva v -li ga lahko da in kako. Protimetilj za enkratno zdrav- za katero se bodo spomladi pričela činu krmljenja živine ter o redu tienje stane povprečno okrog 350 dela, bo din za eno žival. Potrebni pa sta njena. tudi ta težava odstra- m čistoči, ki mora biti v hlevu. Zbirka „Kmeeke knjige" Te dni je v kmetijskih zadru- vezane doline. Pripovedovanje gah in v kmečkih domovih majhno, izredno živahno, toda veselo razburjenje. Dospela je Pošiljka zbirke »Kmečke knjige« je V tretjem zvezku slovenskega naroda« »Zgodovina opisuje dr. In vsi ogledujejo knjige. Že na pr- Bogo Grafenauer dobo prve krize Vj pogled so zadovoljni. Saj so tu- srednjeveške fevdalne družbe pri krava Ada 26 litrov, krava šarga 28 litrov« itd. Ko sem pregledal vse tablice, sem se ponovno vrnil, da bi še enkrat videl živali, ki dajejo toliko mleka dnevno, živino-rejke so mi odgovorile: »To so naše najboljše krave.« Prav rad sem Glavni odbor čimbolje nju ribežnov in vrsto praktičnih dan, iz tedna v teden .Tudi zaslu-z mnenjem članov, po- stvari, brez katerih kljub današnje- žek je bolj pičel, in če ne bi bil o našem mu modernemu času ne bi mogli zdomar tako iznajdljiv bi po treh delu, vabimo vse člane, poverjeni- skoraj prebiti. tednih ali enem mesecu, kolikor pač ke in odbore Prešernove družbe, Marsikoga zanima, koliko ima- traja tura, prinesel domov kaj mala nam sporeče vsaj do 5. fe- mo suhorobarjev v našem okraju, lo denarja. Tako pa še vedno nekaj' :ežko točno od- zasluži, da gre življenje lažje nagleda propagande, opreme, pošto- govoriti, vendar je ' njih število prej, mnogi varčni zdomarji so si za redne knjižne vsaj tisoč, če ne več (tu mislimo tudi izboljšali svoje gospodarstvo, zbirke in dodatne knjige kot tudi na vse suhorobarje na področju Ribniški zdomarji gredo s svojimi . revijo »Obzornik«. okraja). Vse se spreminja, to ve- krošnjami ali celo z vozovi s ko- Poverjeniki! Sporočite nam ta- lja tudi za suhorobarje, katerih njem po vsej Sloveniji, nekateri ce-koj število doslej vpisanih članov število se krči iz leta v leto, pred- lo na Hrvaško. Ti, ki grejo izven vsem pa je bil močan udarec v meja naše republike, ostanejo zdo-drugi svetovni vojni, kjer je mno- ma celo po več mesecev. Pred voj-go suhorobarjev padlo ali umrlo v no je bil delokrog zdomarjev zelo vojni, spet druge pa je novi čas širok, mnogi so zdomarili tudi po Pričel sem gledati viseče tablice bruarja svoja mnenja In predloge Na to vprašanje je težko točno od- zasluži, nad živino. Prav posebno me 'je gled:e P™pagand- - - - -----*“ " - — - presenetilo, ko zagledam »Krava Lega ima 32 litrov mleka dnevno, ”, i v -7- • MBiiujevesuie j-evudme muzue pn jim to potrdil. Tudi ob priliki na-dobik stm nas od začetkov kmečkih uporov, janja sem opazil zelo iepo rav- nrrnnnh m ->~.-v>r\lr\ nh*>nmlvi rvnori Ti lrolrim l na_ A di lahko Za 300 din so knjige, na skoraj 800 straneh in preko obrambe pred turškimi named njimi so tri knjige — razen padi do viška protestantskega gi-povesti — polne lepih slik. banja. že prva knjiga —• Koledar četrta Kmečke knjige za 1957 — je prav Adamiča: zanimiva in prikupna. V koledar- lijakov«, ju je zbrano veliko takega, kar prav bo v razvedrilo in pouk vsem bralcem. Koledarskemu delu, ki je izredno bogato ilustriran (ob vsakem mesecu je kar sedem slik), sledi leposlovni del. Tu so črtice, ki so jih prispevali domači pisci. Koledar ima 210 strani in zelo mnog slik ter risb. Uredil ga je in naročnikov na posamezno dodatno knjigo. Pohitite z delom, da bomo lahko zaključili vpisovanje že 5. marca in s tem omogočili tiskarni pravočasen natis vseh knjig. preusmeril v druge panoge dejavnosti. knjiga je ing. Franceta »Obnova naših sadov-Naši kmetovalci vedo dobro, kako zelo je pereče vprašanje obnavljanja naših, zaradi starosti in raznih nanje z živino, kar je tudi pogoj za večjo molznost. Ponovno smo se razgovarjali o raznih stvareh, Vesele Prekmurke so mi povedale še to, da jim je uprava omogočila obiskovanje tečaja za kvalifeirane .živinorejce. Končno se je S seje gospodarskega sveta OLO Nadaljevanje s 1. strani pa bo predvidoma narastla na 50 bližal čas odhoda, odst. od skupnega bruto produkta. Urednik celotne zbirke književnik ristnih knjig. Ignac Koprivec. (ameriški kapar), zelo prizadetih sadovnjakov. V tej knjigi bodo na 210 straneh našli polno pobud. Zbirka je izšla v 15.000 izvodih in tako bo spet 60.000 dobrih, poučnih in ko- škodljivcev pcz(jraViiji gmo se zel0 prijaizno in Sorazmerno s tem se je zvišalo tu- Avstriji, ali kakor pripovedujejo stari očanci po »Dolnjem Nemškem«. Tudi po osvoboditvi v zadnjih letih je ljudska oblast omogočila nekaterim zdomarjem, da so odšli na zdomarjenje po Avstriji. Naj omenimo še eno zanimivost naj bodo zajeti vsi argumenti, na ^ S® tu" podlagi katerih je bilo poročano na Z r.° a 7 lod’ ysak ,zdo' tej seji. Ti naj se nošlieio v Rib- °I. raJon> 3,1 »bicirk«, pošljejo v Ribnico in naj se seznanijo z njimi delavski svet in kolektiv LIP, kakor tudi ljudje v Ribniški dolini. iz vseh ust so me ponovno vabili di število zaposlenih delavcev. Z naj pridem ter jih ponovno oba- zgraditvijo nove gozdne ceste iz ščem. še en pogled na živino in predela Pasje jame, kjer bo zveza Tov. Košir nahajam se izven hleva. Spomnim z Ribnico za kakih 20 km krajša, vprašanje surovine jnaSei. Pode _ <3°Mo se nazaj nekoliko let, na one čase, bo ribniškemu LIP omogočeno, da mo LIP sam s ko je na tem prostoru rastlo gr- bo prišel do večjih količin hlodo- Tu sta samo dve rešitvi: Da de rruovje, praprot in plevel. Spomnim vine. Tov. Nagode se ne strinja s lavski svet spozna, da so vzroki Jože pripomni, lahko reši v katerega zahaja iz leta v leto. Na tem rajonu samo on »obzira« (prodaja) in velja to med zdomarji kot nekak nenapisan zakon. Koliko časa bo še hodil sodobni svojo komercialo, nbničan Urban s svojo krošnjo po e rešitvi- Da de- svetu? Morda deset> celo nekaj več, dvajset let ali vendar bo kmalu ■L C*. V 'OIV-1 OVUl V4.CJ, OU ViiiUIU , . Istočasno opozarjamo vse bralce se na -tisti dan, ko so prišli tova- trditvijo, da bi odpremljali uLP znotraj podjetja in podvzame temu z ornarJenJe ostalo le v ljudskem Druga knjiga je povest »Ugas- Kmečke knjige, da se takoj naro- riši iz Ljubljane, da bi odredili Ribnica hlodovino sl2be kakovosti, primerne ukrepe, ali ho morala zabavnih zgodbi- 1 A a# l J Oj J v V CUU // '' ^ X X-1 XLuwLv C, X*Vo zanimale tudi naše živi Sern® in. druge naše ljudi. Z napisal teh nekaj vrstic, čitav I)rei smo večkrat slišali Pa ] ’ da j® imela Zahodna Ev letip 1 zel° deževno in hladno ; čaj; V Ha je bo res, smo se prej v med potjo: v Kočevju, 1 half®! ostali Sloveniji, je bilo'] m odhodom in na sam da še pošteno vroče in vsi s tožili prišij Z3radi.suše- Komaj pa f rue]e v bližino zahodne nem v V1nas je presenetil zunaj < prav u Pa — zakurjene peči. IleiričV^10 Se voziIi skozi Zaho raj vs2°-i3' S6Ptembra, je še s i'ečepo ato stalo na njivah ( b taap So . ie poležavalo). Le tu bde posamezne parcele požete, žito pa zloženo v kopice, ki jih je vztrajno namakal dež. Ista slika je bila tudi v Holandiji (navadno pravimo Nizozemski Holandija; Holandija pa je pravzaprav samo del Nizozemske, po kateri pogosto imenujejo vso državo) — vse do večera 13. septembra, ko je deževje vendar prenehalo. Ustavili smo se najprej v Amsterdamu, ki je največje nizozemsko mesto (blizu 1 milijon prebivalcev). Kljub pozni nočni uri je bilo mesto zelo živahno. Poleg številnih kanatov po mestu (ki so vsi plovni_ seveda), nas je najbolj presenetilo dejstvo, da smo iz številnih majhnih lokalov slišali glasno godbo in petje. Pravijo, da so Holandci hladni ljudje. Verjetno šota hrup jtovzročali mornarji, ki jih je Amsterdam poln iz vseh krajev sveta. Čudno pa se nam je zdelo, da nismo videli nikjer pijancev. Drugo jutro smo se odpeljali na sever. Vlaki so seveda tam vsi električni ali pa motorni. Presenetila naj je njihova čistoča, urejenost in hitrost. Od Amsterdama do Leeuwardena (ca. 200 km smo se pripeljali v 3 urah. V straniščih na vlaku je topla in mrzla voda, milo, toaletni papir in brisače. Tudi buffet ima vlak s seboj in njegovi uslužbenci vso pot po vagonih ponujajo kavo in druge pijače ter pecivo. Zanimivo je, da so vlaki na splošno zelo slabo zasedeni. To pa najbrž zato, ker jih je veliko (vozijo zelo pregosto). že iz vlaka smo videli, da smo prišli v deželo, ki je od naše povsem različna: kakor daleč sega oko, je sama ravnina, ki jo jarki in manjši ali večji prekopi delijo na pravilno oblikovane parcele, prerasle s samo bujno travo, po kateri se pase živina in ovce. Tu in tam stoji sredi pašnika železen stolp, na njem pa velika vetrnica. Vlak se je ustavljal le redkokdaj, vedno le v večjih krajih, ki so prav slikoviti. Sicer pa smo videli med vožnjo posamezne kmetije, ki so od daleč videti velike in lepo urejene. Navadno so obdane z drevjem, ki poslopja skoraj popolnoma zakriva očem. Ustavili smo se v Leeuwardenu, glavnem mestu pokrajine Frizi j e, ki je domovina znamenitega frizij-skega goveda. Ta pokrajina, ki meri 3235 km2 (LRS 20.192), ima okrog 500.000 prebivalcev (LRS 1,400.000) in ca. 400.000 glav goveje živine (LRS ca. 500.000), ki je edino bogastvo te dežele. Tega se ljudje dobro zavedajo, zato ji tudi posvečajo vso pozornost. Leeuwarden ima ca. 80.000 pre-bivalcev_ je zelo lepre urejen in je središče trgovine s frizijsko živino. Frizijska živina je približno iste velikosti kot naša sivka. Je izrazito rano zrele pasme s kratkimi, tankimi rogovi in izrazitimi ostalimi znaki mlečnosti. Na zunaj je za nas nenavadna njihova barva (črna z belimi lisami ali bela s črnimi lisami), izredno dobro razvita vimena in pa zelo lepre oblikovan trup z izrazito širokim zadnjim delom in hrbtom. Kasneje, ko smo jo nekoliko bolj spreznali, pa nas je ta živina presenetila s svojo zelo visoko molznostjo in res zgodnjo zrelostjo za razplod. Pri njih je običajno vsaka telica že z dvema letoma »mati«; niso pa redki primeri, ko telice telijo že z 18 meseci! Bike začnejo uprerab-Ijati za razplod že z 12 meseci. Kljub temu so živali krepke in dajejo že po prvem teletu po 3000 do 4000 kg mleka letno. Kasneje morajo dajati okrog 5—6000 kg, če hočejo kaj veljati. Niso redke krave, ki imajo 9000 do 10.000 kilogramov mleka letno. Videli pa smo kravo, katere stara mati je dala nad 13.000 kg mleka v enem letu. Tolšče je v mleku skoraj vedno nad 4 odst., navadno okrog 4,2 do 4,5 odst. Seveda boste rekli, da te krave tudi bolje krmijo kot naše! Res je, krmijo jih bolje, vendar ne tako, kot mislite — s krepkimi krmili. Vsa ta živina stoji od konca aprila pa do oktobra ali novembra (kakor pač dopušča vreme) noč in dtin na prostem in se pase. Ves ta čas ji je paša izključna ' krma, razen pri najboljših mlekaricah, ki jim tudi poleti dodajajo nekaj krepkih krmil. Pa ne dosti, ker so draga: za liter mleka dobi kmet prevprreč-no'po 23 centov, za kg krepkih krmil pa mo raj dati 40 centov! Pač pa je trava: taka, da si leprše ne moreš želeti: gosta, brez plevela, sladka. Pašniki so z izsuševalnimi jarki in prekopu razdeljeni v parcele, te pa — pre pretrebi — še z električnimi ograjami v manjše parcele, živina se pase in obenem gnoji parcele, po določenem redu, tako da se »čredlnki« ne izčrpavajo in ne uničujejo. Ko je na posamezni parceli živina opravila svoje, pridejo nanjo ovce, ki »prestrižejo« ostanke. Travnike poleg tega gnojijo še z gnojnico in deloma z umetnimi gnojili. Seveda pa je zemlja globoka in še neizčrpana. Razen trave, živine in ovac, nismo v celi Frizi ji videli nobene druge kulture; ne krompirja, ne žita, prašiče pa le pri nekaterih kmetijah po 1 ali 2. Šele onstran Ziderskega morja, kjer Frizija prehaja v severno Holandijo, smo videli druge živali. Se nadaljuje S SEJE SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO OLO Nenehna socialna skrb naše družbe Ljudska oblast posveča glede zdravstva in socialnega skrbstva vso skrb delovnemu človeku ter mu nudi pomoč. V današnji družbeni ureditvi so šli že težki milijoni v te namene. Na zadnji seji Sveta za socialno varstvo pri OLO so obravnavali več perečih vprašanj v zvezi z delom na področju socialnega varstva, katera vam v kratkem posredujemo. je v preteklem leitu opravil Svet za socialno varstvo piri OLO pomembno delo s tem, da je vložil veliko truda v skrb za otroke in mladino. r(f(e Sola! Uta tli naj vedo, /zalete (filme gtedaja nji livni nttoci Ka,j je ideal otroka, ki je pogost obiskovalec kina? Ozko krojene hlače, pisana kairirana srajca in posebni gumbi kavboja. Kjer pa gmotna stran tega ne dopušča, ostane še vedno vzor in vneto po- Najprej Združenja izrven svojega združenja. Sedež taj- škov prispevati tudi OLO Novo ništva Združenja slepih je v Rib- mesto (prispevek za stroške zdravnici. Poročano je bilo, da so mlaj- stvemega osebja v Domu počitka), šj člani Združenja v šolah, kjer vendar do sedaj še ni ničesar prise usposabljajo za razne poklice, speval. Učni uspehi kočevskih dijakov dejstva ne moremo zanikati, je to- dovcilj jasno, da vzgaja šola pred- likšno, da se moramo ob tem za- vsem v šoli, doma pa starši, šola snemanje ohlapne, malomarne *dr- misliti vsi, ki nam je kaj do te- bi morala kontrolirati vso množi- že, predrznost, bojevitost in podce- ga> da se iz naših otrok razvijejo co otrok, ko nekateri starši niti Sveti za socialno varstvo pri db- njevanje vsega drugega, kar ni v zdravi in duševno nepokvarjeni dr- svojih ne zmorejo?! če je film pečinah se bodo morali bolj zanima- zvezi s tem. Domišljija, ki se otro- žavljani. sebno primeren za mladino, ki obi- so obravnavali o delu vancem res pravi dom v pravem ti v kakšnih pogojih žive stari in ku pred puberteto posebno razvi- Niso pa samo kavbojski filmi skuje šolo, je organizirana šolska gluhih in slepih. Zdru- pomenu besede. Stroški za oskrbo- onemogli na njihovem teritoriju, ja, se Izčrpava le ob kavboju, nje- tisti, ki kvarijo našo mladino, tudi predstava, ki jo šola priporoča. Ge ženje slepih obstoja- že nekaj let. vanje Doma so precej visoki, kate- ker z dodelitvijo podpor še niso govih početjih in manirah. Res je, me(t drugimi najdemo dovolj sla- pa otrok obiskuje še druge film- Ta organizacija združuje 28 članov re pa krije samo OLO Kočevje, rešena vsa vprašanja, ki zadevajo da to ne velja za vse otroke. To- kih, ki niso za otrokovo nežno du- ske predstave, so za to odgovorni (slepih), 10 slepih oseb pa je še Praviloma bi moral del teh stro- delo teh Svetov. da število tistih, za katere tega ševno rast nič manj škodljivi. Od- starši, in tudi za to, kaj bodo izraslemu slab film ne bo škodil, ker brali. Vendar je žalostno dejstvo, ima lastno, zrelo presojo, kaj je da se mnogi vse premalo zanimajo prav in kaj ne. Otrok pa tega še za to, kaj počne njihov otrok Da ne zmore. Zanj ima pripoved, po- se le ne poškoduje, da je zdrav, Uspeh kočevskih dijakov je vi. fesorji na precej težav: Skrb star- sebno filmska, ki se lahko najbolj pa so zadovoljni. Kaj pa se raz- Združenje slepih se ne more vzdr- Tov. Rauh Alojz, načelnik Taj- polletju letošnjega leta sorazmer- šev za uspehe svojih otrok-dija- približa realnosti dogajanja, narav- vija v njegovi duševnosti, jim po- ževati samo, zato prejema dotaci- ništva za ljudsko zdravstvo in so- no dober. Procent pozitivnih ocen kov, zlasti slabših, je premajhna. no®t magično moč, ki ji otrok sle- stane mar šele, ko spoznajo, da je je iz proračuna OLO. Ta pomoč je cialno skrbstvo je poročal o pred- Je 55,72 odst., .medtem ko je bil O tem priča udeležba na roditelj- P° verjame. Marsikaj bi otrok dru- nastalo nekaj povsem drugega, ka- znašala lani 217.762 din. Glavni logu za proračun v letu 1957 za v preteklem šolskem letu ob istem skih sestankih. Tudi mladinska or- gače pojmoval, če bi mu starejši kor so pričakovali, odbor Zveze gluhih pa je prispe- potrebe zdravstva in socialnega času samo 49,33 odst. Najboljši ganizacija bi se " morala za učni razložili. In pri filmu je to potreb- O problemih mladine in filma val 30.000 din. varstva, ki naj bi znašal 22 miilij. uspeh v višjih razredih je dosegel uspeh bolj zanimati. n°- Otrok potrebuje za film razla- simo razpravljali na zadnji sejii ob- Organizacija gluhih deluje ko- 523.364 din. člani Sveta so potem VIII. a razred in sicer 73,91 odst. Glavno oviro predstavlja po- Spi kajti, presneto redki so filmi, črnskega komiteja ljudske mladine maj dobro leto. Skupno je v okra- razpravljali o posameznih postav- pozitivnih ocen. Sledi VII. razred manjkanje učnih knjig za višje ki so dostopni otrokovemu razu- v Kočevju. Ugotovili smo tudi, da ju 55 gluhih oseb, od katerih je kah predloga proračuna in se z vse- s 70,59 odst., najslabši pa je V. a razrede, zlasti za kemijo, fiziko, mevanju. Sam pa zmore posneti le zahajajo nekateri mladoletniki’ ce- včlanjeno v organizacijo 37 gluhih, mi postavkami strinjali. razred z 52 odst. Najboljši dijak zgodovino, slovenščino in materna- del iz filma, običajno najislabši lo k večernim predstavam. Sprejeli Za vzdrževanje te organizacije je Na seji so obravnavali različne višjih razredov je dijak VIII. a tiko. Tudi za poučevanje tujih je- (slaba stran prejšnje vzgoje!). smo sklep, da pošljemo na OhLO prispeval OLO 150.000 din, 5000 prošnje prosilcev iz raznih krajev, razreda Bernard Šervicelj. zikov primanjkuje knjig. Za na- ” din pa je prispeval občinski ljud- ki so prosili za socialno pomoč. KJC s0 za dosežene višje bavo slovarjev in sličnih knjig, ki ski odbor Draga-Loški potok. Naj člani Sveta so vse prošnje pregle- uspehe?^ Nižji, zlasti prvi razredi, so ztilo drage, pa skrbi dijaška omenimo še to, da prevladujejo dali in tistim, za katere je bilo n',so v°č tako številni, kar orno- knjižnica. med gluhimi in slepimi starejši ugotovljeno, da so socialne pomoči goča predavateljem več individual- v Sloveniji je bila kočevska mov? Toda ni treba seči po števil- stave. Na razpolago je zgodnejša ljudje in so v večini nastanjeni pri res potrebni, odobrili denarno po- neSa dela. gimnazija doslej povprečna. Pri kah. •— Kdaj je največ obiska? predstava, zadnje čase pa ob nede- svojih družinah, le malo od teh moč. Drugi faktor, ki je bistveno vpil- sedanjih uspehih pa se bo najbrž Kadar vrtijo kavbojke, detektivke ljah ob 10. uri dopoldan redno je delavcev ali upokojencev z red- Na seji so predlagali tudi, da se val na uspeh, je, da profesorji v uvrstila med boljše gimnazije. ak kako drugo lahkotno stvar. Iz predvajajo mladini primerne filme nimi mesečnimi dohodki. Tudi v v Domu počitka v Ponikvah uredi nižjih razredih že upoštevajo na- Zapomniti pa si moramo eno: tega izhaja zelo preprosta, todaza Vendar bi bilo dobro, da bi se potem letu bodo organizacije gluhih delavnica za rehabilitacijo tavali- čela bodoče šolske reforme, to je: marljivost dijakov se na splošno nas sramotna resnica, da obisko- sitavila primerna komisija, ki bi ta slepih prejele iz proračunskih dov. Pobudo za to je dala komi- krčijo učno snov na minimum, in ni povečala, temveč so vplivali na valci sami narekujejo repertoarno nadzorovala, kaj pride v spored sredstev OLO denarno pomoč. sija za rehabilitacijo invalidov za skušajo to snov čimbolj utrditi, dvig učnega uspeha že navedeni politiko kino podjetij. Kdo je po- mladinskih predstav. Znano je, da je v Ponikvah Dom mesto Ljubljana. Delavnica v Po- Pr’ svojem delu pa naletijo pro- čtaitelji. Pm tem ^kriv, da gledamo več slabih Ne bi bilo napak, če bi v našem počitka, kjer preživljajo starost živ*- nikvah naj bi bila kot nekaka po- Mamsikateremu obiskovalcu kina Kočevje vlogo, da Izda odlok, s v Kočevju (vendar izgleida, da to katerim bo mladini pod 16. letom ni saimo pri nas) se vsiljuje misel, starosti tudi v spremstvu staršev zakaj ne vidimo več dobrih fil- prepovedan obisk zadnje kinopred- Ijenja onemogli in tisti stari ljud- družnica prej navedene komisije, je, ki so ostali brez vseh sredstev Uprava Doma v Ponikvah je že v za življenje. V Domu so lepo oskr- razgovorih z merodajnimi osebami bovani. Uprava Doma se trudi, da komisije v Ljubljani, bi bil Dom počitka vsem oskrbo- Ob zaključku se je poročalo, da Za dom in družino Urejen dom - ogledalo gospodinje Največji delež k lepoti doma bodo prispevala ročna dela. Le pomislimo, koliko ur po nepotrebnem zapravimo ta kaj vse bi v tem izgubljenem času lahko naredile. Koliko prtičkov, lepih blazin in morda celo gobelinov (vezenih stenskih slik) bi krasilo naš dom. Da, bujna domišljija ta spretne roke ustvarijo marsikaj in moramo jih izrabiti. Soba, v kateri se čez dan počutimo kar najbolje, izgubi zvečer precej svojega čara. Kje je vzrok? Prav gotovo v nepravilni razsvetljavi. Le malo spretnosti bomo potrebovale ta vrnile bomo sobi njeno privlačnost. Pomagale sl bomo s prikupnimi senčniki in svetilkami. Ni potrebno, da bi za to dajale tisočake, same bomo pripravile lep senčnik, ki bo daroval okolju več, kakor pa krmljen. Kos lepenke, črtalo, svinčnik, malo svile in še ... malce dobre volje pa bo senčnik gotov. Zrcala so lahko v sobi važen dekorativni in ne samo toaletni predmet. Nikdar ne mislite, da je njihovo mesto samo nad toaletno mizico. Morda potrebujemo na prazni steni lepo sliko ta dobile jo bomo, če bomo na steno pritrdile zrcalo, v kot pa postavile mizico z rožami, oziroma sobno rastlino, da se bo le-ta odbijala v zrcalu. V ta namen postavljeno zrcalo bo enkrat zaigralo dve vlogi, Ker prebijemo pozimi največ prostega časa doma, moramo še posebej paziti, da nam bo v domačem kotičku kar najlepše. Nemajhen delež bodo k temu prispevale sobne rastline, ki pa zahtevajo precejšnjo skrb in nego. Ne postavljajmo rastlin v temne kote, temveč jim poiščimo prostor ob oknu. Sobne rastline so občutjive in morajo imeti dovolj dnevne svetlobe ta čistega zraka. Pri zračenju prostorov maramo biti previdne, kajti naglo menjavanje temperature ta prepih jim škodujeta. Sobne rastline zahtevajo dovolj vode, a ne preveč, če jih odvišno zalivamo, porumenijo in usahnejo. V kurjenih prostorih jim maramo večkrat zalivati, ker voda hitreje izhlapeva. Zalivati jim moramo v enakih časovnih presledkih. Voda, s katero zalivamo, mora biti iste temperature, kakor okolje, v katerem se nahaja rastlina. Rastline, ki jih imamo v zakurjenih prostorih, pa nam bodo bolje uspevale, če jih bomo posadile v večjo posodo. Zaupni pomenek kar ob plotu * -*f"**'Z ■ T - v., *s i ii ^ kot dobrih filmov ? Ni potrebno za- listu lahko kaj brali o domačem pisati, kdo, stvar je preveč očitna, filmskem sporedu. Bilo bi v po-Na roditeljskih sestankih pogo- moč staršem in vzgojiteljem sto slišimo starše, naj šola prepove obisk kina. Mislim pa, da je Marjan Lukezič ZLATA RIBICA (Pravljica) Če imamo eno samo sobo Problem mladega zakonskega para je danes navadno ta, kako si bosta uredila edino sobo, ki jo imata, v udoben dom. Ti nasveti pa bodo morda prišli prav tudi samcem, ker se bodo prepričali, kako je mogoče z majhnimi izdatki neurejeno sobo spremeniti v prijetno bivališče. Če imamo gospodinjstvo, moramo na eni strani sobe pripraviti prostor za kuhinjo ta pomivanje ter pranje. Montaža tega dela ni težka. Vzamemo pet lesonitnih plošč 60 krat 200 cm ter jih zbijemo ob zid in na tla, tako da nam tvorijo nekako omaro. Lahko jih tudi prebarvamo in lakiramo, vsekakor pa »omaro« zapremo z lepo pisano zaveso. V enem delu take kuhinje imamo prostor za obešanje oblek, polico za čevlje, omelo, metlo, smetišnico, cunje itd. V drugem delu pa imamo električni kuhalnik, pod njim in nad njim pa je na policah ali v omarici posoda ta živilske potrebščine. Imamo pa še tretji del, kjer je posoda za pomivanje ta umivanje in tam ima- mo spravljeno tudi umazano perilo. Kakor vidite, vsak kotiček lahko tako izkoriščamo, da nam v sobi sami ne bo treba imeti vsakovrstne šare, ki nam kazi videz ze tako lepe on nove opreme Mogoče si boste težko omislili vse naenkrat, toda postopoma in z veliko dobre volje ter potrpljenja boste lahko spremenili svojo sobo tako, da ne bo izgledala kot skladišče vsakovrstnega blaga, ampak bo prijeten in udoben domek. KRPALNICA V KOČEVJU »Društvo za pomoč družini« v Kočevju je dne 1. febr. odprlo kr-palnico. S tem dnem bo začela kr-palnica z rednim delom. Brez dvoma bo nova uslužnostna delavnica velikega pomena, predvsem pa bo ustreženo številnim zaposlenim gospodinjam in materam. Društvo se tudi zahvaljuje podjetju Kleparstvo, ki je opravilo vsa kleparska dela v kuhinjskih prostorih brezplačno. Krpalnico bo vodila tovarišica Mara Lukežič. DOBER NASVET Šipe na kuhinjskih pa tudi na sobnih oknih se v mrazu rade oro-se, če dela v sobah več ljudi. To neprijetnost lahko preprečimo za nekaj časa, če namažemo šipe z mešanico iz 500 g vode, 500 g špirita in 50 g glicerina ali pa z mešanico mila, glicerina ta špirita. Ko se šipe pesuše, jih z mehko kirpo, ki ne pušča vlaken za seboj, zbrišemo, pa so spet svetle. IZDATNA ENOLONČNICA Pol kg svinjske glave ali parkljev, tri četrt kg fižola, tri četrt 1 vode, 2 korena, 1 drobno čebulo, poper, majaron, lovorov list, sladka paprika, strok česna, 2 dkg masti, 2dkg moke, domači rezanci. Svinjsko glavo ali parklje, sveže ali prekajene, in čez noč namočen fižol pristavimo v vodi. Dodamo narezano korenje in čebulo. Jed odišavimo s poprom, majaronom, , lovorovim Ustom in začinimo s sladko papriko ter strokom česna. Kuhamo približno 2 uri. Proti koncu dodamo nekoliko svetlega prežganja, Id pa ga moramo gladko razkuhati. V jed zakuhamo še široke rezance. Nekoč je bilo tam, kjer se zdaj razprostira Ribniška dolina, veliko jezero. V njem je bilo toliko rib, da je vse mrgolelo. Vse to bogastvo je bilo last velikana, ki je prebival za vrhovi Velike gore. Ležeč na trebuhu je neprestano škilil izza vrhov in ljubosumno pazil na vsako ribo. Ljudje, ki so živeli v revnih kočah ob jezeru, so bili zelo siromašni. Večkrat jim je zmanjkalo celo vode, čeprav jo je bilo na pretek: zakaj, če bi se bil kdo upal le približati jezeru, ne bi bilo velikanove jeze ne konca ne kraja. In da bi živeli v miru, so rajši požirali suhe sline ali pa si nosili vodo iz oddaljenih krajev. Vse to bi bili ljudje težko prenašali, če ne bi bilo v jezeru zlate ribice, M je priplavala na površje vselej, ko je posijalo sonce ali ko jim je bilo najhujše. Njen čudežni blesk, ki se je spreminjal v tisočerih odtenkih, je polnil srca z neizmerno radostjo. Tedaj je ljudem odleglo. Celo pozabili so na težave, ki so jih morali prenašati. Velikana je to zelo jezilo. Začel je godrnjati in puhati, da so se kmalu zavili vrhovi v goste megle, na nebo pa je pripodil čredo oblakov, da se je moralo sonce žalostno uma(kniti. Vodo v jezeru je vzburkal, da je kipela in zabredel vanjo, da bi ulovil zlato ribico. Pa je bilo vse njegovo prizadevanje zastonj! Ribica je imela v temnih globinah skrivališče, za katerega ni vedel nihče ■— in velikan se je moral vselej umakniti praznih rok za vrhove Velike gore. »Ne boš je!« so govorili ljudje kadar ga je minilo, »pa če se na glavo postaviš! Saj to je vendar naša sreča ...« Ali velikan ni odnehal. Nazadnje se je tako razjezil, da je izgubil razsodnost. Začel je rohneti, da je šlo vse naokrog: megle ta oblaki so plesali kakor obsedeni. Njegov glas je bil podoben treskanju, po- gledi pa ognjenim kačam. V svojem besu je začel lomiti skale in jih metati na vse strani, dokler se ni ves upehan zgrudil na tla.. . . Naslednjega jutra, ko se je polegel strah, so ljudje opazili, dani več velikana. Zbežal je od sramu, Zlata ribica, vzidana v ribniški grb ker ga je nazadnje le premagala človeška stanovitnost. Posijalo je sonce in zlata ribica je splavala na površje, ljudje pa so zaživeli drug z drugim v sreči in zadovoljstvu. Ali kmalu so opazili, da je začelo jezero usihati. Voda je namreč odtekla skozi jame, ki so jih napravile skale, katere je metal velikan v svoji podivjanosti. In čeprav je jezero popolnoma presahnilo, niso bili ljudje zaradi tega prav nič prikrajšani. Začeli so orati ta polje jim je bogato rodilo. Za ribico pa je bilo dovolj vode v potoku. Njen blesk je bil še lepši, zlasti tedaj, ko je valovilo klasje. In odslej so živeli Ribničani še v večjem izobilju, zakaj imeli' so toliko žita, da niso vedeli, kam bi z njim. Pa so se nekateri kmalu preobjedli dobrote. To so bili taki, ki so hoteli živeti drugače kakor je živela večina. Zbirali so se in iz dneva v dan razmišljali, kako bi si prisvojili zlato ribico in postali lastniki vsega bogastva. Nekega dne so jo ugrabili in jo vzidali v svoj grb ... Tako je ribica poginila, sreča pa je postala naklonjena le izbranim, ki so potem obrnili vse bogastvo v svoj prid. Rudolf Mohar Važnost poklicnega svetovanja Od osvoboditve do danes je terjal razvoj proizvodnih procesov toliko novih delovnih moči, da se je število zaposlenih več kot podvojilo. Potreba po naglem nameščanju novih ljudi, predvsem potreba po kvalificiranem kadru, je nujno povzročila, da je mnogo ljudi prišlo na zanje neprimerna delovna mesta, ki niso ustrezala njihovim telesnim in duševnim sposobnostim. Nastalo je škodljivo prekomerno premeščanje delavcev znotraj obrata, pa tudi iz kraja v kraj (fluktuacija). Mnogo vajencev je razdrlo svoje učne pogodbe. Povečalo se je število delovnih nezgod. Pri nas ni bilo sistematičnega usmerjanja v poklice po proizvodnih potrebah ter po nagnjenjih in sposobnostih mladine. Služba posredovanja dela je prišla tako pred celo vrsto problemov. Tako je nujno tudi pri nas dozorela potreba po poklicnem usmerjanju delovnega človeka, posebno mladine, ki si izbira svoj bodoči poklic. Interes družbe za vzgojo strokovnega kadra je zahteval, da začnemo aktivno delati na področju izbire poklica. Dobro polovico zavestnega življenja prebije človek v poklicnem delu. Od dela v poklicu je odvisno zadovoljstvo posameznika, njegov dohodek, možnosti napredovanja in koristi, ki jih prispeva družbi. Ne moremo si misliti kaj po-mebnejšega za družbo kot je pravilna zaposlitev ljudi. Pravilna izbira poklica pomeni večje delovne uspehe, več dohodkov, več sreče za nas vse; manj nezgod pri delu pa tudi manj nezadovoljnih notranje strtih ljudi. Delo v poklicu in tudi samo izučevanje poklica je močan vzgojni faktor, ki posameznika vključuje v veliki kolektiv družbe. Kolikor več ljudi si pravilno izbere svoj poklic, toliko'trdnejši je kolektiv, toliko več bo vezi med posameznikom in družbo, toliko več ljudi, zrelih, razvitih osebnosti po- maga graditi lepše življenje. Pravilno gospodarjenje s človekovimi telesnimi in duševnimi silami ni za našo skupnost nič manj važno kot načrtno delo na gospodarskem področju. človek v pravilno izbranem poklicu najde samega sebe. Poklici, ki jih je danes v svetu nad 40.000, so se razvili iz družbenih proizvodnih potreb in s svojimi najrazličnejšimi zahtevami bistveno posegajo v oblikovanje človekove osebnosti. Po kakšnih kriterijih pa si danes mladina izbira svoj poklic? V mnogih primerih se mladi ljudje odločajo povsem po nakljhčju. Statistika nam dokazuje, da si le okrog polovica mladine dobro izbere svoj poklic. O otrokovem poklicu pogosto odločajo starši. Njihova ocena otrokovih sposobnosti pa je enostranska, ker ga gledajo skozi perspektivo ljubezni. V najboljšem primeru poznajo svoj poklic in še kaj sorodnega. O drugih poklicih vedo malo ali nič. To pane zadošča., da bi mogli odločati o otrokovi bodočnosti. Mladina pa podleže tudi drugim motivom pri izbiri bodočega poklica —■ šolske- mu uspehu, mnenju znancev in sorodnikov, socialnim razmeram in »modnim« poklicem. Samo enostransko izbiranje poklica pagostama privede do splošnega neuspeha v poklicu, do večkratnega menjavanja poklica ali delovnega mesta, do nezadovoljstva, do nesreč pri delu ter pogostih poklicnih obolenj. Bilo bi nehumano pa tudi družbeno škodljivo, če bi mladega človeka še nadalje prepuščali samemu sebi. da bi si sam, brez zadostnega poznanja, izbiral poklic. Koristi družbe in koristi posameznika se tu povsem prepletajo. V družbenem razvoju imata družba ta posameznik vedno več skupnih interesov. Poklicno usmerjanje je zato prav tako stvar posameznika kakor družbe. Kakor je posamezniku do tega, da najde delo, v katerem bo mogel uspevati (t. j. zaslužiti, zadovoljno živeti), tako je družbi do tega, da je na delovnem mestu človek, ki bo dobro delal, in ki bo kar največ prispeval v korist družbe. Poklicna vzgoja mora odpraviti predsodke o »višjih« poklicih in manjvrednih »ženskih« poklicih. Vsi poklici so potrebni, ker jih potrebuje družba, ker jih potrebuje posameznik. Prekomerno »zasedeni« poklici in poklici, v katerih je čedalje manj ljudi (deficitih poklici), so prav tako posledica zanemarjene poklicne vzgoje. Res je, da je vsklajevanje osebnih interesov in nagnjenj s potrebami proizvodnje eno najtežjih poglavij poklicnega svetovanja. Toda pri seznanjanju s poklicem morajo biti vedno primemo poudarjene gospodarske potrebe, da se ne bi mladina usmerjala v stroke, ki so že prenapolnjene ali zopet druge, kjer ni možnosti za nadaljnji razvoj. Včasih je sicer treba iz kakršnih koli razlogov preusmeriti poklicno željo mladega človeka v drugo smer, v kak soroden poklic, pri čemer pa se ne sme kršiti svobodne izbire poklica. Pri poklicnem usmerjanju gre za dvoje: pred seboj imamo človeka z določenimi telesnimi ta duševnimi sposobnostmi, na osnovi katerih iščemo ustrezajoče delovno mesto ali pa imamo delovno mesto, ki terja človeka s temi sposobnostmi. Podatke, ki nam povedo kakšne sposobnosti naj ima človek na določenem delovnem mestu, dobimo s pomočjo analize delovnega mesta oziroma poklica. Podatke o človekovih sposobnostih pa se da ugotoviti z nekaterimi eksperimen-talno-psihcloškimi metodami. O e metodi sta med seboj tesno pove- zani. Nagli razvoj tehnizacije vodnega procesa je stopnjevm zmogljivost strojev in naprav, ko da jim je končno bilo kos malo delavcev. Rodilo se J® P^_ prosto spoznanje, da je ^"ustnost gocenejši od strojev. t°nhn,ezni, nesreč pri delu, ptidto^ Stelji menjavanje služb m drug važen so pokazali da je cloy , , faktor v proizvodnji, človek-dela vec je postal •predmet ™ na ga proučevanja, ki te J osnovnem spoznanju, da s® med seboj razlikujejo po _ in telesnih značilnostih m da lični poklici terjajo od delavca• lične sposobnosti. torej Poklicno usmerjanje le mer-osnovni pogoj za pravilna jan j e telesnih in duševnih (J)a ftiuti! divin’ na moto vitih Uolisih M otoskjOring n a rinži PO RAVNIH DELIH PROGE S HITROSTJO 85 KM NA URO! Pretekli petek smo imeli prilož- meroma majhnem prostoru več (Puch — Tomos 250): 4:15,2, 3. Občni zbor TVD Partizan Sodražica Host gledati izredno zanimivo razburljivo športno prireditev — motoskjering po Rinži. Ta prireditev je privabila na6 glavni 'most in njegovo okolico kar 1200 gledalcev in, spada tako med najbolj obiskane športne prireditve v Kočevju. Res pa je, da so tekmoval- sto gledalcev. V bodoče je treba Durini Janez in inž. Trošt Janez preprečiti dostop na led vsem, ki (Jawa 250) 4:15,8, 4. Drofenik ne sodelujejo pri tekmovanju. Po- Lojze in Hočevar Lojze (P-T 250) sebno velja to za otroke. 4:19,4, 5. Kranjc Anton in Zajc žarko (P-T 250) 5:10,9. V Sodražici je bil v nedeljo 20. januarja letni občni zbor TVD »Partizan«. Iz poročil smo slišali, da šteje »Partizan« nad 200 članov. V Partizanu pa je premalo Slanov iz vrst kmečke mladine iz okoliških vasi Sodražice. Zato bo odgovorna naloga novega odbora, da se povečajo vrste Partizana, predvsem z mladimi kmečkimi fanti in dekleti. Rezultati Delo Partizana v' preteklem letu število telovadnega orodja. Lani je bilo združeno s precejšnjimi ob- so se telovadci še posebej pri-Motorni vlek drsalca (dolžina jektivmimi težavami. Društvu pri- pravljali na telovadni nastop v Motorni vlek smučarja (dolžina pr0ge 1000 m): 1. Drofenik Lojze mamjkujejo vaditeljski kadri, fo je Ribnici, vendar je ta zaradi zna- proge 3200 m): 1. Petek Janez in in Hočevar Lojze (P-T 250) vodniki. Pri tem je treba omeniti n ih razlogov odpadel, ci zaslužili tako veliko zanimanje Petek Franc (DKW 250): 4:01,7, 1:17,6, 2. Durini Janez in Furlanič tudi nerazumevanje nekaterih pod- Igralci tenisa so sodelovali tudi občinstva, saj so prikazali dobro mero poguma in spretnosti v divji vožnji po ledu, v kateri so dosegali tudi 85 km na uro. Z ne dosti manjšo hitrostjo so vstopali v nizki in ozki obok mostu, kar je zahtevalo res železnih živcev. Rekordni povpreček je sicer »le« 2. Drofenik Lojze in Rovan Roman Lojze (Jawa 250) 1:20,7. Mladi skakalci se uveljavljajo jetij, ki niso hotela odobriti nekaj pri nastopih v Dobrepolju in Ve-dni dopusta za tečaj vodnikov svo- likih Laščah in tam dosegli zado-jim članom kolektiva. Nekatere voljive uspehe. sekcije pri društvu so dosegle la- Kakor smo slišali na zboru, je letu tudi to, da med nekaterimi člani, ni bilo pravega sporazuma, kakor tudi, da je težina dela ležala na ramenih po edinih tovarišev. Urediti bo treba tudi redno plačevanje članarine članov, kar je v zaostanku za celo leto ' 1956. Društvo je pogrešalo tudi večjo pomoč prosvetnega kadra. Izvoljen je bil nov upravni odbor društva ter načelnik in vodniki. Sprejet je bil tudi program dela za leto 1957, ki je bogat na prireditvah. Pričakujemo, da bo novi odbor krepko prijel za delo, pri tem pa naj nudijo vso pomoč tudi člani društva in uspeh bo za- Prvenstvo Kočevja v smučarskih skokih nas je povsem zadovoljilo. Predvsem zato, ker se je 48,178 km na uro, toda upošteva- pojavilo dosti mladih skakalcev, ki joč, da je bila proga sestavljena imajo pred sabo lepo možnost razne iz krogov, ampak iz šestih rav- Voja. Ta prireditev je bila nekako šek Bogo 172,5 nih delov z zavoji po 180 stop. na malo okrajno prvenstvo, ker so širini 15—20 m in da so tekmo- nastopili poleg domačih še tekmovalci imeli navadne gume, potem vaici ^ Ribnice in Dobrepolja. Za-moramo tembolj spoštovati njiho- to se je kvaliteta prireditve občut-vo storitev. no dvignila, zahvaljujoč predvsem Pa še nekaj je bilo lepega na zelo dobrim Dobrepoljcem. tej prireditvi. To je vzorno sode- »stari« kočevski as Janez An-lovanje med Avto-moto društvom dlovic se tudi to pot ni dal ugnati in je zmagal z velikim naskokom. Ugodno nas je presenetil Bogo Vidmar, ki je zasedel drugo mesto. Pri mladincih se je odlično od- ni pri delu lepe uspehe, predvsem oviralo delo društva v preteklem jamčen. Rezultati velja to za telovadce in igralce Pionirji: 1. Miklič Jože (D) 196 tenisa. V Sodražici imajo idealne (16 jn 16m), 2. Leskovšek Srečko pogoje za razvoj zimskega špor-187,3 (15,5, 17), 3. Novak Ivan ta. Društvo Partizan je že predne-(D) 176,1 (14,5, 14), 4. Leskov- kaj leti zgradilo tri skakalnice in (17, 17), 5 Arko to za 8, 20 in 40 m. Na teh ska- Šahovsko prvenstvo Dolenjske V nedeljo 20. jan. je bilo odigrano v Novem mestu moštveno in posamezno brzopotezno prvenstvo V finale posameznega prvenstva se je uvrstilo 11 igralcev in bivši prvak inž. Volk, ki je bil sprejet bretz kvalifikacij. Boj za pokal je bil zelo razburljiv, saj je bilo do 7. kola v vodstvu kar pet igralcev, med njimi tudi Kočevarji inž. Volk, Mohar in Mestek. V in Partizanom, ki je pokazalo, kaj se vse doseže v složnem delu. V konkurenci sta zmagala z velikim naskokom brata Petek, zahvaljujoč dobri tehniki vozača Ja- neza, ki je iz svojega DKW izvle- rezal Joviča Čokorilo, tako da kel res vse, kar se je dalo. Izred- upravičeno upamo, da se bo razril no razburljiva je bila vožnja izven v res dobrega skakalca. Tret j e-konkurmce t’etka^ z mladim smu- plasirani Kotar je skakal daleč, to-čarjem Ferdom čukom, ki je pri da vse si je pokvaril s slabo na-spodnjem obračanju padel, vendar vado, da pri doskoku podrsa z rose je kljub nezmanjšani hitrosti icamj- spretno pobral In srečno^ prišel sko- Pri' pionirjih je zelo ugajal Jože zi obok mosta. V tej vožnji je dvo- Miklič iz Dobrepolja, ki je bil za-jica Petek-čuk postavila odlični re- nesljivo prvi. Veliki nadi kočevske-kord proge 3:59,1. Ta vožnja je ga društva pa sta brata Leskov-pokazala. da je bila velika ugod- gka, ki sta imela najdaljše skoke, nost za motorista, če je vlekel do- nista pa še slogovno izpiljena, brega smučarja. 25-metrska skakalnica na širo- Zelo dobro sta vozila tudi moto- kem lazu je bila lepo pripravljena Tista Lojze Drofenik s smučarjema ln je za naše razmere kot nalašč. Rovanom in Hočevarjem ter Janez Nastopilo je 32 skakalcev. Gledal-Durini z inž. Troštom. cev je bilo 600. Izredno hiter je bil tudi motorni vlek drsalca, v katerem sta zma- ———————— —— gala Drofenik-Hočevar. Ob koncu še važno opozorilo: Vsa sreča, da je bil led tako debel, sicer bi lahko prišlo do katastrofe, saj je bilo na ledu na raz- Vinko (R) 162,6 (14,5, 16,5). kalnicah so se skoki že vršili in Mladinci: 1. čokorilo Joviča so bili tekmovalci s skakalnicami Dolenjske v šahu. V moštvenem 208,9 (19, 19,5), 2. Ponikvar Sta- zelo zadovoljni. Tudi letos imajo v tekmovanju je sodelovalo 11 mo- ne (D) 192 (17, 18), 3. Kotar An- programu skoke na skakalnicah štev. Tretjič zaporedoma je zma- ton 184,2 (19, 19), 4. Turk Joško ter tekmovanja v ostalih panogah galo moštvo Novega mesta in si 174 (17, 15,5), 5. Gruden Jože (D) zimskega športa. Partizan je sode- s tem pridobilo v trajno last pre- 168 (16,5, 16). loval na vseh prireditvah ob dr- hodni pokal. Novomeščani so zma- 7. kolu sta se odlepila Škerlj in člani: Andlovič Janez 206,5 (20 žavnih in krajevnih praznikih. gali zasluženo s 5 točkami nasko- inž. Volk. Ko je kazalo, da bosta in 20 m), 2. Vidmar Bogo 191,5 Partizan Sodražica ima krasen ka. Premagalo jih je le moštvo razdelila prvo mesto, je inž. Volk (17,5, 17,5), 3. Novak Anton (D) dom, na katerega so upravičeno Ivančne gorice. Drugo mesto je v predzadnjem kolu izgubil s Fin- 188 (16,5, 18,5), 4. Čampa Franc ponosni. V dvorani doma se vrše pripadlo Črnomeljčanom, ki so se kom, kar je prineslo pokal Šker- (R) 187,4 (18, 18), 5. Šilc Franc dvakrat tedensko vaje s telovadci, tokrat izkazali z dobro igro. Mo- lju. Sicer pa, sodelovanje 4 Koče- (R) 174,1 (17, 17). Na razpolago imajo tudi že lepo §tvo Kočevja je zasedlo šele tretje varjev v finalu za kočevski šah mesto. Da ni poseglo resneje v boj nj neuspeh. Ali ste že poravnali naročnino za Novice? Če še niste, storite to še danes, da si zagotovite redno prejemanje lista! za višje mesto, je kriva odsotnost prvaka inž. Volka, ki je bil v času moštvenega tekmovanja zadržan. Najboljši uspeh je dosegel Mohar K., ki je doprinesel moštvu 7 in pol točke. Zadovoljili so tudi Mestek, Lunder, šrajer in Lisac. Tehnični rezultati: 1. Novo mesto 43 in pol, 2. Črnomelj 38 in pol, 3. Kočevje 33 in pol, 4. Novo mesto B 32, 5. Ivanč- Tehnični rezultati: prvi Škerlj (Novo mesto 8 in pol, 2. inž. Volk (Kočevje) 8, 3, Mohar (Fara) 7, 4. Zabukovec (Novo m.) 6 in pol, 5. in 6. Dokl in Fink (N. m.) 6, 7. Kobler (Črnomelj) 5 in pol, 8. Sitar (N. m.) 5, 9. Gajski (N. m.) 4, 10. in 11. Mestek in šafar (Koč) 3 lin pol, 12. Klemenc (Črnomelj) 2 in pol točke. Na tolažilnem turnirju posamez- na gorica 26 dn pol, 6. Ribnica itd. nikov je zmagal Lunder. Zimsko strelišče Prizor z zadnjih sankaških tekmovanj (Vesel-Planinc) O B 3 A V E OBJAVA Komisija za volitve in imenova- OBVESTILO podlagi Zakona o narodni nja Občinskega ljudskega odbora obrambi, opozarjamo vse vojne ob- Kočevje ----~ —"------- i " razpisuje naslednja delovna mesta v upravi t,a so dolžni prijaviti v roku 8 dni Občinskega ljudskega odbora Ko- " " ’ čcvje: 1. šefa odseka za splošne zade- seku za narodno obrambo Občin-ve, ki naj bi vodil še en referat sitega ljudskega odbora Kočevje, v cdseku (referat za prosveto ali Vojni obvezniki, naborniki in sodnika za prekrške). Pogoj: viš- lastniki živine in opreme iz bivših ja strokovna izobrazba ali sred- občin Kočevska Reka, Kostel in nja s prakso v upravni službi. Osilnica sporočijo spremembo pri 2. referenta za prosveto. Pogoj: krajevnem uradu. Srednja strokovna izobrazba (po , Prijave in odjave ter spremem-biožnosti učitelj); bo bivališča morajo prijaviti tudi 3. šefa odseka za gospodarstvo začasno prijavljeni vojni obvezniki ■n referenta za gospodarstvo. Po- in obvezniki predvojaške vzgoje. RIBNICA; 2. in 3. febr. ameriški barvni film »Lili«; 9. in 10. H. francoski film »Umor«, veznike, nabornike ter lastnike po- VELIKE LAŠČE: 2. in J. febr. pisne živine in prevoznih sredstev, italijanski film »Srce«; 9. in 10. febr. angleški barvni film »Hen-vsako spremembo bivanja ali ka- rik V.«. tero koli drugo spremembo pri Od- SODRAŽICA: 2. jn 3. febr. ameriški film »14. ura«; 9. in 10. II. Zimsko strelišče je dolgoletna Strelišče za zračno puško je v želja strelcev mesta Kočevja. Do- stavbi poleg tiskarne »Urška« pod bili so prepotrebne prostore za va- Okrajno zobno ambulanto. Streli-je v streljanju z zračnimi puškami, šče samo še ni dokončno urejeno Teh prostorov vse do sedaj niso in opremljeno, vendar pa je že v imeli. njem na novo montirana fluore- Mislim, da ni potrebno poudar- scentna .razsvetljava in ostala jati, kolikšnega pomena je ta pri- oprema, tako da je sposobno za dobitev za vse strelce, saj je zrač- vaje in razna tekmovanja, ki so na puška prva stopnja v razvoju se v glavnem že pričela, strelstva ter jo mora vsak strelec Glavna zasluga za to, da smo temeljito obvladati, predno sploh sploh prišli do zimskega strelišča, lahko strelja z vojaško puško. Da gre predvsem predsedniku Okrajne omenim pri tem pionirje in nega LO tov. Pirnatu Janezu, ki na Debencu pri Mimi alpske di- mlajše mladince ter ostale, ki jim je pravilno razumel potrebo tar scipline ter isti dan v Kočevju je zračna puška glavna disciplina nam omogočil uporabo in opremo teki in sankanje. treninga in tekmovanja. strelišča. Pobudnik za otvoritev strelišča je bil Odbor Strelske družine Kočevje mesto, ki je bil pri tem .bolj zainteresiran. Ljubitelje strelskega športa ob tej priliki pozivamo, da ne stoje ob strani, temveč se vključijo v strelsko organizacijo ter s tem Upravni odbor Dolenjske smučarske podzveze je sprejel koledar smučarskih prireditev: 3. februarja bo v Ribnici podzvezno prvenstvo v skokih in 10. febr. Društveno prvenstvo v smučarskih tekih Na tem prvenstvu je nastopilo poti do cilja. Mnogi so končali tek 32 tekmovalcev iz Kočevja. Bili z eno odpeto smučko, ker so pač so to cicibani in pionirji, medtem popustile vezi. Društvo Partizan je angleški film »Kapitanov raj«. . „ „ .... DOBREPOLJE: 2. in 3. febr. ko sta se od starejših prijavila le nagradilo njihovo požrtvovalnost in ojačajo obrambno moč naše do- amerišlki barvni ; film »(Lidija Baeley«; 9. in 10. febr. ameriški barvni film »Na Rivieri«. Soj: višja strokovna izobrazba (ekonomist ali pravnik) ali srednja izobrazba s prakso v upravni službi in v gospodarstvu. 4. tržnega inšpektorja. Pogoj: pednja strokovna izobrazba, ali •'ižja, z daljšo prakso v trgovski stroki in upravni službi. . Delovna mesta pod točko 1 in 3 ‘•bata položajni dodatek in dopol-btlno plačo. Delovna mesta pod očko 2 in 4 pa imata dopolnilno Plačo. Pravilno taksirane vloge z življenjepisom naj se pošljejo na taj-Jbstvo Občinskega ljudskega odbora Kočevje. ,y OBJAVA paradi likvidacije podjetja »Braz-razpisuje likvidacij, komisija JAVNO DRAŽBO (za razne gospodinjske ■j . potrebščine) i_ .e 9., 10. in 11. februarja 1957 sicer 9. in 11. febr. l1' in 10. febr. pa od 9. do 12. ObLO Kočevje, Odsek za narodno obrambo KINO JADRAN, Kočevje: od 1. do 3. H. jugoslovanski film »Hanka«; 6. in 7. febr. češki film »Karavana na glavni cesti«; od 8. do 10. febr. rušiti -barvni film »Izpit zvestobe«. SVOBODA, Rudnik: 2. in 3. febr. ameriški film »Pregnanci iz Poker Flejta«; 9. in 10. febr. sovjetski film »Pedagoška poe- šanim blagom, ma«. V soboto 9. februarja od 8. do PREDGRAD: 2. in 3. febr. a me- 12. ure in od 14. do 17. ure v Kori ški film »Pet prstov«; 9. in čevju trgovina »Oskrba« Kočevje 10. febr. avstrijski film »Pote- (poslovodja Pavuna), v Ribnici pa pubi«. trgovina »Živila« Ribnica. po en mladinec in članica. Kot ka- dalo vsakemu udeležencu že so tekmovanja v smučarskem smučarsko mažo v dar. teku pri nas le merilo splošne kon-LOŠKI POTOK: 2. in 3. febr. did je članov, ne pa posledica red- Rezultati ameriški film »Njeno življenje«; nih priprav -za to panogo. Cicibani — 500 m: 1. Bižal Du- 9. in 10. febr. italijanski film Cicibana Dušana Bižala moramo 4:35> 2. Hočevar Borut 5:09, »čudež v Milanu«. posebej omeniti, ker niza v zad- 3 Novak Saša 5:37 4. Pirc Rudi KOČEVSKA REKA: 2. in 3. febr. njem času ta mladi vsestrani deč- 5-42, 5. Urbič Slavko 5:50. jugoslovansko-nemški film »Hi- ko zmago za zmago v zimskih ša na obali; 6. febr. ameriški športih. Osvojil je v svoji skupini film »žrtvovani«; 9. jn 10. febr. okrajno prvenstvo v sankanju, poti anski film »Zopet smo tu«, tem društveno v veleslalomu in se- Predstave v sredo in soboto ob daj še v teku. Poleg tega redno ska- 19. uri v nedeljo ob 15. uri. če na 25-metrski skakalnici in ko- maj čaka, da pride učitelj drsanja, DEŽ URNE TRGOVINE da ga bo seznanil tudi s tem špor- Dcžurno službo imajo: v soboto torn. Tudi Boruta Hočevarja in 2. februarja od 8. do 12. ure in malega Mladena čeraniča moramo od 14. do 17. ure v Kočevju trgo- pohvaliti. vina »Hrana« ■ (poslovodja Lovren- Vsi mladi tekmovalci so se v te- čič), v Ribnici pa Trgovina z me- ku vztrajno borili in niti pomanjk- 8:15, 4. Klobučar Tone 8:16, 5. ljiva oprema jih ni zadrževala na Malnar Ivan 9:15. Pionirji 11 in 12 let ■— 1 km: 1. Koler Albert 9:07, 2. Brezec Janko 9:08, 3. Jerše Zmago 9:10, 4. štrumbelj Dušan 9:14, 5. Einsiedler Tinko 9:19. en0 movrne. Vaje z zračno puško bodo v zimskem času po naslednjem programu: za člane vsak torek od 4. do 6. ure popoldne; za mladince vsak četrtek od 4. do 6. ure popoldne; za članice in mladinke vsak petek od 4. do 6. ure popoldne; za pionirje vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Zborovanje ribičev V nedeljo 20. jan. je imelo Kočevsko ribiško društvo svoj redni iž« doblo ovij v OBVESTILA KOČEVJE od 15. ure _B in m —__________ Ute. shfa^na dražba bo v prostorih ki J«' v Zadružnem do-v Kočevju. Likvidacijska komisija " ------— .____________________ T ZAHVALA v Vptwu' Leonu Mejač, zdravniku zahval kaščah izrekam toplo jo .■ 0 za. °dhčno pomoč, ki mi ■Prav tn;udil Pri težkem porodu. to^PMi°BuekovecValjUjem “ ^®narn-materam v naši ob-težjih :ra^i svetujem, da se v kušeno«Hlmerdl zaupajo njuni iz-stl m požrtvovalnosti. Angela Novak, Turjak Tovorna =^PRODAMO '_ 'znamke »Sau držav:" Rodile so: Rantaša A»ia, name-ščemka iz Kočevja, Ljubljanska cesta 20 — dečka Antona; K ust ec Ljudmila, delavka iz Koprivnika, je rodila dvojčki — Vesno in Tatjano: Gestelj Jožefa, gospodinja jz Borovca — deklico Zlatico. Srečnim mamicam čestitamo! Poročili so se: Denič Ljubomir, podoficir JLA iz Ribnice in Pobe- valeč raj Marija, delavka iz Koblarjev št. 37; Mejak Vinko, skladiščnik iz Tekstilane dn Malnar Katica, gospodinja iz Trate št. 21. Srečnim zakoncem čestitamo! Umrli so: Šturm Jože, otrok iz Rudnika št. 14 — star 3 dni; Lesar Stane, dijak iz Kočevske Reke — star 24 let; Baličič Ferdinand iz Pirc št. 12 — star 71 let. — star 67 let; Pogorelec Franc, kmetovalec iz Dolenje vasi št. 126 —- star 74 let. Pionirke 11 in 12 let — 500 m: 1. Fabjan Metka 5:06, 2. Jerše Breda. Pionirji 13 in 14 let — 1 km: I Kastelic Marjan S.Ol, 2. Klarič RaZen delegatov posa- Matija 8:09, 3. Fabjan Boštjan meznih rlbiških dnlžinB so fone- mu zboru prisostvovali tudi predsednik OLO tov. Janez Pirnat, podpredsednik Ribiške zveze Slovenije tov. Svetina in predsednik sosednjega ribiškega društva v Brodu na Kolpi tov. Vidmar. Občni zbor je obravnaval vsa pereča vprašanja ribištva v kočevskem okraju. V teku zadnjih dveh let, odkar obstoja Kočevsko ribiško društvo, je bil dosežen znaten napredek v gospodarjenju in — Oh, zato mi je kadar vas vidim .. . vedno slabo, LOVSKA O lovcu Martinu š. iz Kočevja lovskih zgodbic. Povejmo: Martin se odpravi upravljanju kočevskih voda. Glav kroži več mo danes samo stroške zadnje službene poti Rodila je: Hozjan Rozalija, dečka go- Du- ____RIBNICA rerTVt*"^ . ln >>Fiat« 1,5 tone, spodbija iz Brega ietju zadružne™ Pod- šana. tudi posame? ni Ceni' Prodamo Srečni mamici čestitamo! Promet«, Kočp6-^616' — »Trgo- Umrla sta: Garger Ivan, stroj-v-|e" nik v pokoju iz Goriče vasi št. 79 DOBREPOLJE Rodila je: Meglen Ivana, gospodinja iz Potiskavca 8 — dečka Ignaca. Srečni mamici čestitamo! Umrl je: Strnad Janez, kmeto- seštejem. iz Kočevja 17 — star 60 let. Zakonska žena: »To ti pa povem — če bi VELIKE LAŠČE ti umrl, se takoj zopet poročim.« Rodili sta: Perme Jbžefa, go- Mož: »Lahko! Mar je meni ne-spodinja iz Sloke gore št. 4 — de- sreča moža, ki ga ne bom nikoli klico Jožico; Mestek Ivana, gospo- poznal.« dinja iz Črnega potoka 5 — dekli- Miš je bila kriva co Olgo. — Ah si videl Janeza? Kaj se Siečnima. mamicama čestitamo! mu je zgodilo — obraz ima kar Umrla sta: Baudek Franc, oseb- razmesarjen, ni upokojenec iz Dol. Podpoljan — Da! Bil je pri brivcu, kjer 10 — star 94 let; Marolt Franci- strežejo dekleta. Ravno ko ga je na lov. V gozdu, kamor se je namenil Martin, so okrog velikega grma sedeli zajci in igrah karte.. Kar priteče k .igralcem zajec-stra-žar in pove, da se bliža lovec. Pa Takoj bom, tovariš direktor, vprašajo stražarja, če je videl, kdo je ta lovec. Ta jim odgovori, da Martin. Tedaj pravijo zajci: »Kar na skrb je bila posvečena vlaganju ribjega zaroda in uničevanju vider, katerih je bilo ujetih že 16. S postavitvijo stalnega ribiškega čuvaja se vedno bolj uveljavlja red na kočevskih vodah. Tudi v naslednjem letu bo glavna skrb posvečena pravilnemu naprej igrajmo, saj Martina se res vlaganju ribjih mladic, uničevanju vider ter organizacijski učvrstitvi ribiških družin_ katere naj prerastejo v samostojne ribiške organizacije. Občni zbor je z malimi spremembami podaljšal mandat dosedanjemu upravnemu odboru z inž. Volk Slavkom na čelu. ni treba bati!« Pa so res brezskrbno igrali do sončnega zahoda. Nagrobni napis Da mene krije ta rani griček, so ženske krive in slabi cviček. ška, gospodinja ra 68 let. iz Borovca —sta- zalo dekle brilo -— so tri miši po sobi tekati. začele BRAGA-LOŠKI POTOK Rodila je Kovač Frida, gospodinja — deklico Nediko. Srečni mamici čestitamo! Morska bolezen —- Gospodična, moja ljubezen do vas je kakor vihamo vzburkano morje! Modernizirani pešec Uredništvo in upreva v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telef. 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna naročnina znaš3 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Tiska tiskarna »Urška« Kočevje f Iz naših krajev Iz Starega kota nam pišejo Zakaj smo zapostavljeni ? Na množičnem sestanku so va- IZ STAREGA LOGA V Novicah z dne 24. novembra 1956 smo brali, da bomo dobili v Starem Logu trgovino, že leto dni Tako se sprašujejo vaščani za- ščani obeh vasic že kar energič- nas tolažijo s takimi in podobnimi kotnih vasic, t. j. Stari in Novi no nastopili ter krepko poudarili obljubami, toda še vedno nosimo kot, v občini Draga-Loški potok, potrebo za šolo in elektriko. Bilje živila in ostale potrebščine na ra-Drugod in vse sosedne vasi, ki napravljen zapisnik, katerega smo menih 14 km daleč. Prepričani smo, imajo vse boljše pogoje in gospo- izročili občini, da ga overi in po- da tovarišu, ki je pisal omenjeni darske možnosti, dobivajo razne trdi, da ne bi spet kdo govoril o članek, ni šlo samo za honorar, pomoči. Samo ti dve hribovski va- kakšni anarhiji. temveč je tudi sam uvidel, da smo sici si zaman prizadevata, da bi Lojze Miklič potrebni svoje trgovine dosegli tisto, kar si najibolj želijo: obnove šolskega poslopja, elektrike in iboljših prometnih zvez. Vse druge sosedne vasi so deležne teh dobrin in ugodnosti. Samo BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI Sindikalna podružnica SGP »Zidar je na svojem občnem zboru sklenila ustanoviti za svoje člane »Blagajno vzajemne pomoči«, ka- 50-letnica Franceta Kordiša Dne 31. jan. je slavil 50-letnico gre sedaj že v tretje leto, odkar je , . _ rojstva, daleč na okrog znani prevzel odgovorno mesto predsed- tere namen bo tovariška pomoč s pij,a;llce Kordiš iz Dolge vasi. Naš nika upravnega odbora na Ktne- posojili elanom za razne družinske juManrt; j^aja iz kmečko-delavske tijsko-gozdarskem posestvu. družine, že zgodaj si je moral slu- čestitkam tovarišu Kordišu se žiti kruh z delom v gozdu. V sta- pridružuje ves kolektiv KGP ter ri Jugoslaviji je bij v naprednih vsi, ki ga poznajo ter mu želijo vrstah, v času NOB pa je bil eden še mnogo let zdravja in uspehov izmed prvih organizatorjev parti- dogodke ali nezgode, za nabavo ozimnice, za dopuste, tečaje itd., obenem bo pa to tudi prostovoljna štednja vseh članov. Mesečno bodo vlagali v blagajno polog od 200 do 500 din. Vsak član bo lahko v ■slučaju potrebe iz skupnih vlog ^fletfS k “cSgovo" dobil posojilo. Pri izstopu iz član- Lf Bistva »Blagajne vzajemne pomoči« J J pri njegovem delu. Tem čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista. Zlota poroka na Bregu dobi elan svoje vloge vrnjene. Pripravljalni odbor je dokončal škega rajona vse do osvoboditve. Po osvoboditvi je bil predsednik Lovšin Alojz in njegova žena An-ta pozabljeni kraj jih ni vreden, gela po domače .špičkova iz Bre-ker je baje preveč od rok in ker ga pri Ribnici, sta praznovala 21. ranj mladosti. konu 5 otrok, od tega 2 hčeri in ■tri sinove. Eden od teh je umrl v je prvi dvignil pest proti okupa- j3nuarja 50-letnico skupnega za-terju in bili prvi žrtev fašizma. kenskega življenja. Oče Alojz je Ali smo res tako pozabljeni? Ne, rojen leta 1881, mati Angela pa zakaj davki in druge obveznosti so 1885. leta. življenjska pot obeli za-dokaz, da nismo »čisto samostoj- koncev je bila trda. Oče Alojz je Oče Lovšin je moral tudi v strelske jarke v I. svetovni vojni. Bil je težko ranjen in že zapisan smrti. Le po čudnem naključju je ostal živ in ozdravel ter se pokon- Podeljena priznanja v Ribnici Na željo TVD Partizan Ribnica objavljamo seznam športnikov in sotrudnikov, katerim je uprava Partizana Ribnica podelila ob svoji 50-letnici spominske diplome. Arko Ema, Ljubljana; Ančik mr. ph. Jože, pionir telesne vzgoje, Celje, Arko Andrej, Kočevje; Arko Mirko, pionir telesne vzgoje v Ribniški dolini, Ribnica; Arko Anton, Ribnica (Johanov Tone); Arko Tine, Ljubljana; Arko Celze Anica, Ljubljana; Arko Lesjak Mimica, Kočevje; Ančik Picek Vida, pionirka telesne vzgoje, Celje; Ančik Ana, Ribnica; Abrahamsberg Ilc Milena, Ribnica; Adamič Bojan, komponist, Radio Ljubljana; Arko Tončka, Ribnica; Arko Marko, Ljubljana; Ačič Milan, Ribnica; Burgar Murgelj Erna, Celje; Burgar Franc, Ribnica; Bregar France, Ribnica; Bnlatovič Milenko, Ribnica; Baudek Milan, Gorenja vas; Bloudek inž. Stanko, Ljubljana; Abrahamsberg Ciril, Ribnica; Drobnič Franc, pionir telesne vzgoje, Ribnica; Dekleva Klun Anica, Ljubljana; Drčar Jože, Ribnica; Debeljak Janez, pionir telesne vzgoje, Ribnica; Debeljak Mrzel Anka, Ribnica; Drobnič Vence, Sodražica; Drobnič Maks, Ribnica; Debelak Tone, Ribnica; Divjak Danilo, Gorenja vas; Divjak Jože ml., Ljubljana; Dimnik Tone, Ljubljana; Dožudič Miloš, Banja Luka; Debeljak Tone, Ribnica; Češarek Milan, Ribnica; češarek Alojz, Ribnica; čihal Pelc Marija, Ribnica; čuk Anton, Kočevje; črnko Milica, Ljubljana; črnko Cirila, Ljubljana; Čuček Katica, Kočevje; Erhovnic Lutman Karmen, Cerknica; Gelze Vidmar Cvetka, Ribnica; Gelze Matija, Ribnica; Gril Marjan, Ribnica; Gojanovič Nosan Anica, Goriča vas; Gregorka Boris, Ljubljana; Gril Drago, Kočevje; Faganeli Anton, Ribnica; Fajdiga Fran st., pionir telesne vzgoje v Ribniški dolini, Ljubljana; Fajdiga Fran, Sodražica; Flegar Stane, L jablana; Felicijan Slavko, Ribnica, Fegic Henigman Tončka, Ribnica; Grebenc Jože, Suš je; Hočevar Marija, Novo mesto; Henigman Fridei, Ribnica; Henigman Jože, Dolenja vas; Hočevar Stane, St. Peter; Hojkar Viktor, Ljubljana; Hren Anton, Dolenja vas; Hvala Leon, Ribnica; Henigman Franc, Dolenja vas; Hren Alojz, Gorenja vas 9; Ilc Janez, Dolenja vas; Ilc Jože, Ljubljana; Ivanc Jože, Sodražica; Ivanc Evgen, Sodražica; Ivanc Adolf, Sodražica; Ilc Jože, Ribnica; Ilc Franc, pionir telesne vzgoje v Ribniški dolini, Gorenja vas, Dc Janez, Goriča vas; Ilc Stane, Ribnica; Joras Tone, Ribnica; Joras Vinko, Ribnica; Jereb Jože, Ljubljana; Juvane Milo, Ribnica; Jurjevčič Stane, Ljubljana; Jarc Ančik Vida, Ljubljana; Križaj Milka, Gorenja vas; Kos Pavla, Ribnica; Kystal dr. Oskar, Ribnica; Kos Pavla, Ljubljana; Košir Alojz, Ribnica; Klun Ivan, pionir telesne vzgoje, Ribnica; Klun Janez, pionir telesne vzgoje, Bušečke Toplice; Klun Franc, Zagorje ob Savi; Kirn Vida, Ljubljana; Keržan Ela, Ribnica; Keržan Edo, Ribnica; Klun Malči, Ribnica; Kovačič Janez, Ribnica; Klaus Tinka, Gorenja vas; Klarič Jože, Kočevje; Kersnič Polde, Hrovača; Kersnič Franc, Kočevje. Dalje prihodnjič ni«. Tudi »obljubijo« nam dati »en- podedoval leseno bajtico, katero je čani vojni vrnil domov k svoji dru-krat« tisto elektriko in šolo, samo potem s trdim delom pozidal v le- žini. V obdobju med I. in H. sve-»počakati je treba«. po hišo. Jubilanta sta imela v za- tovno vojno je največ krošnjaril ter si s pridnim delom prislužil nekaj zemlje. Odprl je tudi gostilno. Bil je vedno v naprednih vrstah, za kar je moral kasneje svoje prepričanje drago plačati, že leta 1942 so ga Italijani skupno s sinom Adolfom aretirali in ju odpeljali v taborišče smrti, v Treviso. Od tam so ju pripeljali pred sodišče v Ljubljano, kjer je ostal sin Adolf 6 mesecev kot talec, očeta pa so poslali v taborišče v Padovo. Oče Špiček je prenesel vso Kalvarijo trpljenja, gladu in ponižanja ter se vrnil izčrpan do smrti domov po razsulu italijanske vojske. Ganljivo je bilo srečanje z ženo, ki je bila bolna in betežna zaradi vsega gorja in sinom-partizanom Adolfom, ki je prišel iz internacije malo pred njim. Tudi potem še niso dali sovražniki, tokrat »beli«, Špičkovemu očetu in materi miru. Grozili so jima in pretili z internacijo, še posebno pa takrat, ko so našli v njuni. hiši radio, špičkova hiša pa je kljub vsemu belemu terorju ostala zvesta na strani narodnoosvobodilne vojske in tej vojski pomagala, kolikor je bilo v njeni moči. Vojna je minula. Iz taborišča v Nemčiji se je vrnil sin Adolf, kateremu je oče špiček naložil breme gospodarja. Danes sta oba, oče in mati, kljub preslanemu trpljenju še dokaj čila in zdrava. Tako sta tudi 21. januarja kakor pomlajena, v krogu svojih najdražjih praznovala 50-letni jubilej skupnega zakonskega življenja, še posebno so bili ganljivi prizori, ko so mali vnuki čestitali jubilantoma, da bi še dolgo živela čila in zdrava. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo zdravih let. ★ ČRNI POTOK V črnem potoku je zbiralnik za vodo, ki ima obliko majhnega jezera. V ta zbiralnik se steka potok z imenom črni potok, ki je tekom let nanesel skoraj za meter debelo plast blata. Letos spomladi bodo to blato s pomočjo buldožerja očistili in dno poglobili in tako uredili kopalni bazen. Tako se bodo prebivalci črnega potoka v letnem času lahko kopali na svojem kopališču. Zaželjeno je, da se po preureditvi tega bazena začne z ribogojstvom, ki je bilo pred vojno ze močno razvito, a so ribe uničili Italijani. VELIKE LAŠČE O prosveti v Vel.Laščah? Nikjer ni toliko možnosti za razvijanje govomejša mesta v Ljubljano, presvete, kot tu. Radoveden sem, kjer je imel med drugim odgovo- kje so vzroki tako trdnega zim- ren položaj v ministrstvu za les- skega spanja. O, vendar, na Silve- 'tem^bo sindikalna no industrijo, bil je tudi poverjenik strove so se prebudili. V dvorani za gozdarstvo v ljubljanski obla- so pripravili zabavo, a končni rest! itd Bil je nekaj časa direktor zultat je bil žalosten. Vesela druž- stvEL Odbi»r%>Bla^jhe“ vzajemne Gozdnega gospodarstva Kočevje. ba se je iz dvorane in odra pre- Naš jubilant tudi sedaj vse- seMa v garderobo. Začeli so smm- meseca januarja javno prireditev s stransko deluje na raznih odgo- ka^ ljubke obraze, lasulje so popestrim programom, čisti dohodek vomih mestih, tako v družbenem stale žoge, skratka grozen pog te prireditve bo okrepil osnovni upravljanju, množičnih organaza- Ge kje je bilo vods vo, '-1-J— cijah in drugod. Naj omenimo, da t , OLO in sekretar OK KP Kočevje, pravila m P°slovmk ter vse ostale na še priprave, tako da bo pričela »Bla- °.. J y gajna vzajemne pomoči« v januar- 2rovomeK ju že poslovati. Poverjeniki že pridno nabirajo člane po svojih pododborih. S podružnica SGP »Zidar« stopila v novo obdobje samopomoči član-ijne vž pomoči« .pripravlja že ob koncu sklad blagajne. Občni zbor gasilcev Vinice - Zapotok da je to dopustilo ? čemu niso zaklenjeni taki prostori? Lepo je pričakati Novo leto v veselem razpoloženju, a tako divjanje, kjer se uničuje skupna lastnina, je obsojanja vredno. Dvomim, če so lastni dohodki tolikšni, da si privoščijo ta-kovrstno zabavo. Až GRADNJE V RIBNICI Stanovanjski sklad pri občinskem ljudskem odboru Ribnica je Prostovoljno gasilsko društvo Vinice-Zapotok je kot prvo v sodraški občini imelo dne 20. januarja v zadružnem domu v Sušjah letni občni zbor. člani in članice so s številno udeležbo pokazali, da so tudi v bodoče pripravljeni sodelovati v društvu. Občni zbor je odpri predsednik tov. Govže Anton, ki se je zahvalil za številno udeležbo ter pozdravil predstavnike ObGZ Sodražica. , , ____„ „________ v 1 znašal v letu 1956 13,425.000 dm. Iz poročil o delovanju društva je val tudi tov. Kmet Herman, ki je Kreditna sredstva iz tega sklada razvidno, da je članstvo pokazalo med drugim omenil tudi delovanje so bila dodeljena v višini 9,810.000 dovolj zanimanja in da je društve- vaške organizacije SZDL, h kateri din in sicer: Lesno industrijskemu ni odbor izpolnil svoje naloge. Med je pristopilo v zadnjem času več podjetju Ribnica pri gradnji sta-letom je bil na Vinicah požar, ki novih članov. Sedaj jih je skupno novanjskega bloka 2,000.000. za so ga člani-gasilci s hitrim nasto- 68. popravilo hiš splošnega ljudskega pom takoj zadušili in s tem pre- Po podelitvi razrešnice staremu premoženja 160.000 din, razliko, to prečili veliko škodo lastniku. Dru- odboru so izvolili nov odbor, ki je 7,650.000 din pa so prejeli de-štvo se je udeležilo tekmovanja za šteje 9 članov. Za posamezne vasi lavci in nameščenci za novograd-dosego najboljše desetine v ObGZ so določili vodnike in desetarje. Le nje in dograditev stanovanjskih ter doseglo med društvi kategorije v medsebojni slogi in pomoči drug hiš ter za popravila. Za letos je »C« najboljši uspeh. Poveljnik dru- drugemu je zagotovljen nadaljnji predviden precejšnji znesek za štva tov. Lovšin Tine je sicer pri- proč vit društva! I. gradnjo stanovanj, pomnil, da je imel s strani članstva premalo opore in želi, da bi v bodoče boljše sodelovale tudi članice, katerih je med letom precej stopilo v gasilske vrste. Vsi člani so prejeli legitimacije. Tudi v administrativnem delu je bilo društvo v dobri povezavi z ObGZ. O stanju gasilske opreme je podal poročilo društveni gospodar, ki je za svoje vestno delo prejel tudi pohvalo. Denarna sredstva samo od članarine in podpornine članov. Za gradnjo gasilskega doma ima društvo posebni režijski odbor, člani-gasilci so med letom TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV 6 LJUDI ZGORELO V AVTOMOBILU PRETEPAČI IZ STRUG Pred nedavnim je večja skupina fantov, med temi so bili najbolj Preobremenjenost avtomobila je vneti Heler Franc ;z Lipe 2, Babič bila vzrok, da je pred kratkim A. iz Potiskavca, Nose Jože iz Ce- v bližini Sombora, džip s 7 pot- teža, Oberstar Ignac iz Tržiča in niki zdrknil čez rob ceste in zgo- Malešič Jože iz Lipe, povzročila ima društvo rel- Šofer je po spolzki cesti vozil precejšen pretep v gostilniškem lo- nekoliko neprevidno in je zato vo- kalu Pugelj Ivanke iz Strug. Med žilo zaneslo s ceste. Ko ga je So- pretepom je bilo nekaj domačinov fer hotel ponovno spraviti nh ce- in gostov lažje 'telesno poškodova- sto, se je preobtežen avtomobil nih. Sodnik za prekrške OLO Ko- pripravili že nekaj gradbenega ma- Prev™u 111 frknU v globok jarek, čevje je pretepače primemo kazno- LLq nr„rivapm ^eseT, in kome- Vozlto ™ potmke je oblil bencin m val m upamo, da se v bodoče ne v hipu so goreli kot žive bakle, bodo pretepali na javnem kraju m da ne bodo vznemirjal: mirnih prebivalcev. V. D. teriala, predvsem pesek In kamenje. Na zboru so sprejeli sklep, da _ bodo takoj v naslednjih dneh na- Resi1 se samo en P°tnik' daljevali s pripravo .gradbenega, materiala. Gradbeni prostor za gasilski dom že imajo. Tajnik Občinske zveze Sodražica tov. Ivanc je podal zbranim gasilcem smernice za bodoče delo ter dejal med drugim, da bo ObGZ Sodražica ter OGŽ nudila vso podporo gasilcem pri gradnji gasilskega doma. V razpravi o delu društva je sodelo- RJO faiDLŽkoS.TJTtok, pow^l i? ANIC ATL 8RATK0V V RIBNICI PRAPOR ZB Tudi v Ribnici namerava organizacija ZB nabaviti nov društveni prapor. V ta namen bodo zaprosili podjetja in ustanove za potrebna denarna sredstva, ker organizacija ZB ne razpolaga z lastnimi denarnimi sredstvi. Ker bo stal prapor okrog 35.000 din, verjetno bivši borci ne bodo imeli težav, da bo ta znesek čimprej zbran in bodo tako imeli v najkrajšem času svoj prapor. Dosedaj se je prijavilo iz Ribnice’ za vpis v Ekonomsko dopisno šolo, katero organizira za izpopolnitev znanja bivših borcev Glavni odbor ZB Slovenije, 5 kandidatov. Pekarna in slaščičarna v Kočevju razpisuje naslednja delovna mesta: RAČUNOVODJA PODJETJA: pogoj: opravljeni izpit iz računovodstva ali večletna praksa s sposobnostjo samostojnega vodenja računovodstva. KNJIGOVODJA: za vodenje materialnega knjigovodstva, pogoj — praksa v vodenju mat. knjigovodstva. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali s 1. marcem 1957. Ponudbe poslati na naslov Pekarna in slaščičarna Kočevje. D O M A C A p O V E S T 45 V prijaznem kotičku, v zatišju med dvema vrstama gričev je stal slavni klošter sti-ški. Tam je že dolga leta bival Marko Kozjak. Lasje so mu bili tedaj že osiveli, postava, nekdaj moška in močna, se je bila sključila in zgrbančila. Največ je pripomogla žalost za sinom, da mu je starost prezgodaj jela lomiti kosti. Menih Marko je živel sam zase in v svoji bolečini, ki je tudi čas ni ublažil. 46 Opat Udalrik je z odprto knjigo v rokah sedel v svoji izbi. Njemu nasproti pri durih je stal velik mož širokih pleč, ki ga je opat Tila imenoval; na prvi pogled bi uganil, da je vojak. »Sinoči smo ujeli neznanega človeka,« pripoveduje Til. »Zdaj pa trdi hlapec Andrej, ki je bil poprej na gradu na Kozjaku, da je to tisti cigan, ki je Markovega sina Jurija ugrabil.« 47 Menihi se hitro zbero okrog cigana in ga izprašujejo. Obetajo, da se mu bo veliko prizaneslo, ako pove po pravici; nasproti pa gužajo, da ga dajo neutegoma obesiti, ako ne pove vse po pravici. Cigan je sicer priznal, da je dečka odpeljal, a več noče povedati, le z menihom. Kozjakom hoče na samem govoriti. Trdi, da bo Marko zanj prosil in ga odrešil vislic. 48 iozjak pride iz svoje izbe. Ko za v samostanu tisti, ki mu J avdahne up očeta, upanje, t sina dobiti nazaj. Vse naenk vedeti iz cigana. ju- i zašepeta Marku, da mu J te Komai Marko zasliSi