Maierjevci. Resnico samo piši vestni zgodovinar! A. Aškerc V. Ošabnost in prepotenca Maierjera še ai ioeegla tiška predrznosti, njegova uradna »Mbnost se še ni dorolj ujedla t pristranost jo k&kor požrešna ptiea gloje dalje, da s» Itnhno sne še samo sebe. Ce hoče — fiat! Koraaj smo končali poročilo o grajalnih dikretih, in še ni bilo črnilo tiska v listu suho, že sjno zvedeli o novem takem uradneji činu Maierjevem. Kdor hoče izkusiti, kako se ubija iandanes, ko živimo v XX. stoletju, duša učitelju od strani c. kr. okr. šolskega nadzornika, ta naj pride v Ljubljano, in najidealnejšemu BŽitelju garaotujemo, da bo v d?eh letih pod Maierjem moralno ubit in da se mu izpremeui res njegoT idealizem do šole y goli mehanizem. Kakor žival v klavnico bo hcdil t šolo ter čakal trenutka, da se zasadi Tanj nož smrti od strani gospodarja, katerega vlogo \g» sedaj t Ljubljani nad učiteljstvom e. kr. »krajni šolski nadzornik. Sladko je maščevanje, a tem prijetnejše je, že ga čiovek uganja pod kriuko uradnosti, k ga ugau.ja pod krinko objektirnosti, če ilorablja svojo uradno oblast. Govorimo odkrito: To, da je t seji m. & st. dne 4. septembra t. 1. c. kr. *kr. šol. ladiornik A. Maier predlagal zopet nove graj»lne dekrete mestnemu učiteljstTU, ni ničesar irngega nego golo maščefanje za našo odkrito besedo, in kakor gotovo je c. kr. okrajni Mski nadzornik tedaj zlorabil uradno oblast, tto gotoTo mu garantujemo, d a t a z 1 o '»bsuradne o b 1 a s t i neostane krez posledic in brez kazni. Maiertirastvar doskrajntsti. ler bo če — fi a t! To, kar uganja danes Maier nad pod«jeuim mu učiteljstvom v Ljubljani, to je anar^ija, in tisti. ki ščitijo take Ijudi, so sokriri to anarhije, bodo odgovorni za posledice tega Jostopanja, in najsibo potem to e. kr. mestni »olski svet, najsibo potem to e. kr. dež. šol. 8Tet in najsibo c. kr. dt-ž. vlada. Korporacije, « žčitijo tako uradno iukvizicijo uradnih orJanov, so sokriye teh dejanj iu so sokrive, da 8ft naše šole izpreminjajo iz svetišč otroka v Ki&Tnice učiteljstva. Zakonolomstvo, ki ga sejete, bo obrodilo 8 a d >ro kle ts t va ! Zakaj je dal Maier po objavi naših člaakov ^Pet no?e grajalne dekrete še nekaterim uči- ^ijem? To zato, da pred svetom zopet vnovič °»aže, dajeresnica, kar smopi- 8 * 1 i. PrTemu ga je dal zato, ker smo odkrili "re« javnostjo resnico in krivico, ki se mu je |Odila od strani c. kr. okr. šol. nadzornika; tagemu gaje dal zato, ker srao odkrili pred ^uostjo, kako c. kr. okr. žol. nadzornik A. ler opravlja svojo službo površno in kako Podlagi tega krivično obsoja učiteljstvo; , ^0311 gaje dal zato, ker smo pred sTetom krili Maierja kot »pedagoškega pisatelja", Umazanega kramarja, kot nsrako 8 pavjim jp- ' ^ Je u^ne slike — spisane od pod- .J "ega ufiteljstva in pridobljene na podlagi * nega Vpli?a — izdajal kot svoje blago in &l 2 Djiffii kupčijo. Grdo mašSevauje je to, nevredno moža, da zaradi tega oedaj izda še nakoadno nove grajalue dekrete prizadetim učiteljem, da se e. kr. okr. šol. nadzornik, ki je po zakonu dolžan, ščititi podrejeno učiteljstvo, spozabi tako daleč, da v jasni luči pokaže svojo uradno pristranost in svojo uradno moč izrablja r osebno maščevanje! Učitelji, ki jih je še pred par leti kvalifikoral kot najboljše učne asebe, kot idealne in Tzorne učne osebe, so sednj — kar t momeutu — postali popolnoma nesposobni in so iz ekstrema najboljših skočili r ekstrem naj slabših. Pač težko si mislimo, da je to sodba, ki se je izvršila t stadiju normalnosti. Višfek zakonolomstva je pa to, da e. kr. okr. šol. nadzornik izda tako sodbo in obsodbo podrejeuemu učitelju šele na koncu p o 6 i t n i c , ko se prizadeto učiteljstvo ne more več poslužiti pravomočnih sredstev, da bi se pritožilo na višjo iustanco in zahtevalo deželno šolsko nadzorstvo! To je hudodelstvo in zakonolorastvo, ki bi imelo zanimati tudi državuega pravdnika, zakaj kakor hitro se priČne zakono1omstvo od strani uiadnih oseb sistematiško gojiti, n a m ni pričakorati le anarhije, temreč tudi rerolueije. G. kr. okr. šol. nadzornik A. Maier naj bo prepričau, da ta njegov protip o s t a t d i čin ne ostane brez posledic, da bomo gnali strardo s k r a j n o s t i , do najvišjih instane in da s e končno poslužimo tudistaršeT.da tudi ti i z p r e gororeotemsTojo besedol Klieali ste vraga, mi ga vam pokažemo! Struna je napeta preko mere, zato naj — poči! VI. Po § 25. dež. zakona z dne 29. aprila 1873. 1. bi se morala suplentska in provizorna učna mesta vedno razpisati. Toda ni se toliko držati te formalnosti, ker pridejo slučaji, da je nuJDO potrebno nastaviti učno osebo, zato se tudi ne menimo v tem slučaju toliko za razpis in se tudi ne bomo z njirn pečali. Pač pa nas zanima reševanje personalnih zader suplentoT in prov. uč. oseb od strani Maierja, ker to reševanje je nekaj gorostasno krivičnega, je nekaj protizakonitega, in je menda Maier specialiteta v reševanju personalnih zadev na ta način, kakor so se po Maierjevi iniciativi nasilno izvršila dne 4. sep. t. 1. v seji m. š. sv. Ijubljanskega. Maier ni samo krivičoo in nasilno postopal v tem slučaju s prosilci, temveč je tudi direktno preziral šolsko korporacijo in ji je kratil irje zakonodajne pravice in nje avtoriteto, ker si je avtokratsko prilastil neomejeno iu saraovoljno oblast nad njo. 0 tem, da Maier kratkomalo dekretira svojo hčer za otroško vrtnarico in eno za volonterko, niti besede ne rečemo, ker smo ljudje in privoščimo vsakomur mesto, če je zanje kvalifikovan. Ni pa vseeno to, da Maier zaradi kompetenee svoje hčere prezira pri oddaji služb starejše in bolje kvalifikovane učne osebe; posebno krivično je pa to zategedelj, ker Maier prinese pro^njo svoje hčere šele k seji v žepu, je ne da protokolirati iu hoče iti na ta način prt-ko rseh od šolske korporacije protokoliranih prošenj. To j« preziranje šolske korporaeije in protipostavna pot za oddajo služb, kibi s i jo n a i m a n j Bmel dovoliti c. kr. okr. š o I. nadzornik. Taka oddajaslužbjetorejneTeljarna, ker je protiz»k o n i t a! DaDes vlada t Ljubljani lex Maier-Jeglič, to je oni nadučitelj, ki je Dapraril največ protipostavuosti izmed vseh kranjskib nadučiteljev ia Slomškarjer in ki je iobil sedaj zaslombo v c. kr. okr. šol. nadzorniku. Prej je ubijal suplente moraluo Jeglič sam z zlorabo uradue moči, sedaj je stopil t službo k njemu še Maier. Par nobile fratrum. Tudi tega, da je Maier zagotofil suplentu, ki je služil že v Ljubljani, da ostane še na svojem mestu in da ga bo predlagal v seji m. š. sv., kar je pouovil še tri dni pred sejo; da pa je nastopil potem pri eeji proti njemu, ne zamerimo Maierju, ker je to njegova zadeva in zaseboo razpoloženje njegovih možganoT. 0 tem slučaju izpregovorinao posebno besedo! Nemara tudi sodišče! Ni pa oam vseeno, da Maier namenoma prezira kvalifikacijo kompeteuto? za supleutska mesta v Ljubljaui, da se ozira pri tem le ua svoje subjektirne — osebne — simpatije do posameznib kompetentor in da pri tem oamenoma spači ali pa nainenoma prezre kvalifikacijo in kompelente. Položaj je bil sledeči: Za suplenturo t Ljubljani so prosili štirje kompetenti. Od teh so trije že služili r Ljubljani in eden je bil izprašani uč. kandidat, ki je rnaturiral le iz dyeh predmetov, je doTršil maturo skoro z odliko in je vložil prošojo že začetkom argusta. Pri seji ni bila oddaja pro?izornih mest na dnevnem redu, zato Maier spravi to vprašanje na dnevni red — pri slučajnostih. Maier imenuje dva že dosedaj službujoča pom. učitelja še nadalje za ista mesta — kar se sprejme, tretjega pa — odkloni. Na vprašanje, naj poda vzrok odklonitve, Maier molči . . . Pričakovati je bilo, da Maier sedaj predlaga onega edinega prosilca, katerega prošnja je bila vložena že od začetka avgusta na m. š. 8v. in ki je skoro z odličnim uspehom dovršil maturo. Ne! Maier popolnoma — seveda namenoma! — prezre to kompetenco in privleče iz žepa od m. š. sv. n e p r o t o k o 1 i r a n o prošnjo nekega učit. kandidata, ki sta ga par dni pred sejo slučajno ujela z Jegličem na ulici ter ga auimirala za t o m e 8 t o. Na vprašanje o izpričevalu pravi Maier, da ga ni videl! Ne gre nam za osebo, še manj, da bi bili osebni; govorimo resuico in podamo pravo kvalifikacijo tega Maierjevega-Jegličevega kompetenta : Učiteljišče je študiral š e s t let, veselje in veselice so mu bile ideal, nastopa ni izdelal nobenega sam, domaee naloge mu je delal neki profesor (ne z učiteljišča), maturo je komaj in komaj napravil po milosti. Maierjeva pristranost je torej odkriU: zoper snplenta, ki ga je odrinil, ni imel pri inspekcijski konferenei ničesar, tri dui pred sejo je bil še zanj, a kar v momentu ga odklanja; na prosi!ca, ki je vložil prošojo na m. š. sv., ki je skoro z odliko dovršil maturo — se ne ozira; protežira pa popolnoraa nezadostno kvalinkovano konkurenčuo učno osebo, k i 8p1oh prošnje ni vložila! T» služba je oddana protizak«nito.inmora m e s t a i šolski svet imenoTanje razveljaviti! Tako se ubija ljudi, tako se nbija učiteljstvo, tako se od strani e. kr. okr. šol. nadzornika ubija šolstvo! Pa ne sarno to; c. kr. okr. šol. nadzornik, ki bi imel varovati avtoriteto šolske korporacije, jo pred svetom prezira iu d i 8 k r ed i t u j e ; on, ki biimel čavati zakon, ga prezira in dela proti njemu! Za vse krivično, pristrano in protipostafdo postopaoje, ki se je izvršilo od straui e. kr. okr. šol. nadzornika v tej seji, nosi odgovornost edini Maier, zategadelj mu povemo, da še nisino pri koncu! 8 kritiko s m o sicer končali, a sedaj s t o p i m o z dejanji zakorak višje!