Jz službenih ozirov!" Skoro se nam trese pero, zakaj do danes smo bili mnenja, da ni sile na svetu, ki bi v znamenju pravice zatirala resnico. In vendar, čudne reči se gode po s?etu! S. L. S. si hoče učiteljstvo izbrati za predmet, s katerega pleč bi izrezala in si urezala jermene, da z njimi tem trdneje poveže svoje politiške izdelke, da ue razpadejo. In en del učiteljstva je klonil svdj že itak suženski hrbet, da z njim podpre klerikalno stavbo in ji da trdnejšega fundamenta. Blagor jim, ki se ne zavedajo svoje kulturne misije, ker oni so nedolžni! Nedolžni so, kakor je to nedolžen nož, ki ga je posodila naša slavna c. kr. vlada klerikaleem, da z njim reže jermeue z učiteljskih pleč. So pač slepo orodje. ki ostaja tam, kamor se ga položi Pač težko je ustreči vsem, zato se na željo, ki nam jo je pokazala zadnjič naša slavna deželna vlada s konfiskacijo, ne moramo ozirati in moramo povedati iu razlagati še nadalje svoje odkritosreno in resničuo mnenje. Oe bi bila naša slavna c. kr. vlada resnična zaščitnica in prijateljiea ueiteljstva, potem bi dala učiteljstvu v dež. šol. svetu kot zastopnika učiteljstva učitelja iz vrst učiteljstva. Danes pa sedita v deželnem šolskem svetu dva zastopnika učiteljstva, ki n i s t a zastopnika učiteljstva ! Tako daDes niraa učiteljstvo zastopnikov, ki bi razjasnjevali krivice iz zastopali pravico in resnični interes iu koristi učiteljstva in šolstva. Eesnični zastopniki ljudskošolskega učiteljstva v dež. šol. svetu so lahko le ljudskošolski učitelji, ki j'h pošlje v zastopstvo učiteljstvo aamo, ne pa razni šolski svetniki in oni, ki menijo, da bodo 8 pomočjo kritiziranja napredaega učiteljstva še postali žolski svetniki. In s tem, da naša vlada ne postavlja kot zastopnike učiteljstva v dež. «šol. avetu može, ki bi se v resnici zavzemali za interese učiteljstva in šolstva, je storila uad šolstvom iia Kranjskem velik greh. Posledice tega greha se na eni strani že kažejo, da iia Kranjskem kmalu ne bo več dobiti moških učiteljskih oseb. Zakaj število iijih, ki se posrečajo temu stanu, rapidno pada in bo še padalo, kar je plod te vladno-klerikalue gonje nad učiteljstvom. Na drugi strani bomo imeli pa kraalu zažnamovati očividno nazadovanje uspehov iu splošno Ijudskega šolstva na Kraajskem, kar bo sad razmer, ki jih je pustila naša vlada uprizoriti klerikalcem. če bi imeli mi svojega zastopnika v dež. šol. svetu, tedaj bi bila zloraba premeščanj iz službenih ozirov nemogoča, ker bi naš zastopnik osvetil takoj politiško ozadje takih slučajev. Nemoralnosti, ki se dogajajo danes v tem oziru, bi bile nemogoče! In kjer se ne daje korporacijam zakonitih mest, kjer bi in po katerih se bi zastopalo lastne interese — tu prejenja zaupljivost. Početnu bi bili mi bolj vladni nego je vlada sama! Počemu bi bili mi bolj pravični nego je pravica sama! Počemn bi bili mi bolj patriotični nego je patriotizem sam. . . Zakaj baron Schvvarz nasvetuje za zastopnike učiteljstva v dež. šol. svetu bolj vladne može nego je on sam, to on dobro ve. Zato, ker če bi postavil on resničnega zastopnika učiteljstva, bi dotični v zadnji seji dež. šol. sveta pri tof-ki premeščenja tov. Grmka niz službenih ozirov" vstal in govoril sledeče: Gospoda moja! Moja dolžnost je, da se pri tej točki odločno in pravično zavzamem za interese šolstva in svojih stanovskih tovarišev. Zatorej si dovoljujem staviti vljudno vprašanje na g. dež. predsednika kot predsednika dež. šol. sveta, kakšni ia kateri so ti nslužbeui oziri", ki vodijo našo slavno deželno vlado do tega, da podpira predlog premešeenja tov. Grmka iz Komende?... (Baron Schwarz molči.) Ker rsi na moja vprašanja upravičenega in uvaževaDJa vrednega vzroka, zato mi bodi dovoljeno, da sam navedem glavni vzrok pre- meščenja: ,,Bilo je tedaj, ko ,je dež. in drž. poslanec, dubovuik, prof. teol. in demokrat dr. Krek skuhal famozni zakon glede zavarovanj poslov. Mislil je, da se mu kot gospodarju dežele ne bo upal nihče upreti, pa so prišli napredni učitelji, ki so mu podrli njegove zlate gradove v oblakih. Da, celo v njegovem okraju so bili taki in celo tam, ker ,je on hotel o tem kmetom govoriti — in to je bilo y Komendi. Pomislite, taka predrznost! Ali ne kriči to po maščevanju ? In ko je imel dr. Krek shod v Komendi, kaj mu je ta strela Grmek naredil ? Nahujskal mu je kmete, da so mu prišli rjovet na shod; zato pa je dr. Krek takoj rekel ljudem: nPovejte Grraeku, da naj prične pokat!" In ko je dr. Krek prišel v Ljubljano, je rekel svojim ljudem pri dež. šol. sretu: rGrmek mora iz Komende!'- In tedaj so pričeli iskati pri vladi, v klubu S. L. S. in po nSlom. Zv." informacij in kje bi našli kak vzrok za premeščenje. Prevesten mož je — pa saj so tu premeščenja n\z službenik ozirov", ki se nič ne utemeljujejo ali pa s par frazami! Gospoda moja! Najodločneje moramo protestirati proti takerau postopanju, ker služi to postopaDJe v demoralizacijo učiteljstva in ker je to na kvar šolstvu. V drugem oziru panioramo protestirati zaradi tega, ker se ga hoče prernestiti samega in to postopanje je nemoralno ! Tretjič rnoramo protestirati, da se šolske zadeve rešujejo pod vplivom politiškib motivacij! Oetrtič moramo protestirati proti temu tudi s tega stališča, ker se hoče na ta način odvzeti učitelju nekaj državljanskih in politiških pravic, ki so zajamčene vsem državljanom in se na ta način krši dr. osn. zakou." Tega se boji baron Schwarz, ker potem bi moral postopati pravično in proti volji dr. Šušteršiča — ,,wegen eines Lehrers! . . ."