44 Nataša Litrop: Šolska knjižnica OŠ Franceta Prešerna Črenšovci v projektu bralne pismenosti stroka in praksa Šolska knji`nica OŠ Franceta Prešerna ^renšovci v projektu bralne pismenosti School library at France Prešeren Primary School Črenšovci in the reading literacy project > Nataša Litrop Izvleček OŠ Franceta Prešerna Črenšovci se je s šolskim letom 2011/2012 vključila v projekt Opolnomo- čenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Kot prioritetni nalogi smo si v operativnem načrtu projekta zastavili sistematično razvijanje bralne pismenosti otrok/učencev in zvišanje interesa za branje med otroki/učenci. V projekt bralne pismenosti pa se s svojo dejav- nostjo ter z uvajanjem različnih bralnih (učnih) strategij aktivno vključuje tudi šolska knjižnica. Ključne besede bralna pismenost, šolske knjižnice, osnovna šola, bralna motivacija, bralne strategije, bralna značka, vrednotenje UDK 028.5:027.8(497.4Črenšovci) Abstract France Prešeren Primary School Črenšovci has in the school year 2011/12 entered theproject Em- powering pupils through improvement of reading literacy and access to knowledge. A priority task in the operational plan was the systematic development of pupils’ reading literacy and increase in their reading motivation. The school library has also been actively included in this project through its activities and introduction of various reading (learning) strategies. Keywords reading literacy, school libraries, primary school, reading motivation, reading strategies, reading badge, evaluation Namesto uvoda Dobra šolska knjižnica ni zgolj lep, moderen prostor, z dobrim knjižničarjem, temveč je okolje, v svojih prizadevanjih usmerjeno v to, da bi učenci bolje brali, učinkoviteje raziskovali, odkrivali nove ideje, da bi izvedeli več in izboljšali lastne dosežke. Merila o tem, kakšna je dobra šolska knjižnica, se med posamezniki po pomembnosti zelo razlikujejo in so močno odvisna od različnih dejavnikov (okolja, vizije šole, narav - nanosti vodstva, ozaveščenosti strokovnih delavcev …). Značilnosti dobre šolske knjižnice so (Todd, 2012): – ima usposobljenega knjižničarja: spodbuja učne aktivnosti učencev v skladu z uč- nim načrtom in vizijo šole, s poudarkom na doseganju učnih rezultatov učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi; – dejavno podpira vizijo šole in načrt šole za izboljšavo stanja: zagotavlja ustrez- ne vire, uresničuje cilje medpredmetnega učnega načrta KIZ, ki temeljijo na dejavnosti šolske knjižnice in medpredmetnem pouku v sodelovanju s predmet- nimi učitelji; – zagotavlja individualne in skupinske pristope v razvoju informacijske in kritične pismenosti uporabnikov ŠK (strokovnih delavcev in učencev); – deluje v skladu s programom bralne pismenosti, ki naj učencem omogoča dose- ganje dobrih učnih rezultatov, zagotavlja osebni užitek in osebnostno bogatitev/ rast; Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 1, 44–51 45 stroka in praksa – sodeluje z drugimi knjižnicami in javnimi institucijami v širši skupnosti; – zagotavlja celovito in bogato okolje, ustrezno informacijsko tehnologijo za podporo poučevanju in učenju (knjižnica mora delovati v skladu s tehnološkim napredkom); – zagotavlja usposabljanje učencev in zaposlenih (uporabnikov) pri uporabi elek- tronskih virov in vključevanju informacijske tehnologije v pouk in učenje. Šolska knjižnica je osrednji knjižnični informacijski prostor, kjer uporabniki na različne načine (preko različnih metod in oblik dela, z različnimi strategijami) pridobivajo in ustvarjajo nova znanja, razvijajo kritično mišljenje, vrednotijo in sklepajo, raziskujejo ter tudi sodelujejo z drugimi in so inovativni. Šolska knjižnica mora biti prostor znanja, ne le mesto informacij. Rezultat delovanja šolske knjižnice pa mora biti razvoj novega znanja. Obenem mora biti podporno okolje pri osveščanju o nujnosti šolske knjižnice pri razvoju bralne pismenosti v vrtcu in šoli. 1 Bralna pismenost na OŠ Franceta Prešerna Črešnovci Posnetek stanja: – na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci že dalj časa spremljamo delo na področju bralne pismenosti preko raznih aktivnosti v okviru pouka in izven le-tega. Ugotovljene težave: – na področju usvajanja tehnike branja, razumevanja prebranega, izpisovanja bistva, povzemanja, kritičnega razmišljanja, vrednotenja, branja daljših besedil, težave na področju tvorbnih nalog; učenci premalo berejo, nimajo bogatega besednega zaklada, težave jim dela tekoče in pravilno izražanje (v slovenskem knjižnem jeziku). Načrtovani cilji: – da bi učenci več brali za zabavo,za osebno zadovoljstvo, zaradi motivacije po znanju; da bi si pridobili strategije, s katerimi bi obvladovali daljša besedila – bi si znali izpisovati; da bi si pridobili trajnejša znanja za življenje in učenje. To bo možno doseči zgolj ob kompleksnem sodelovanju vseh udeležencev na različnih (vseh) področjih vzgojno-izobraževalnega procesa. 2 Pomen šolske knjižnice za doseganje ciljev programa bralne pismenosti na OŠ Črešnovci 2.1 Dejavnosti šolske knjižnice za spodbujanje branja Šolska knjižnica ob poglobljenih ustaljenih dejavnostih (izposoja, interno strokovno delo, pouk KIZ, delo z viri in mediji za potrebe pouka …) vzporedno izvaja tudi dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj bralne pismenosti učencev vseh starostnih skupin. 2.1.1 Bralna značka (upoštevanje bralnih interesov učencev in dopuščanje možnosti izbire, raznolikost bralnega gradiva) Bralna značka nekoliko drugače v sedanji obliki poteka v dveh fazah, katerima skupni cilj je bil razvijanje bralne pismenosti. Prva faza je v minulem šolskem letu potekala pod motom BEREMO ZA ZABAVO, s t. i. podciljem učence navdušiti, motivi- rati za branje za zabavo. Pri bralcih na razredni stopnji smo dali poudarek razvijanju govorne zmožnosti, zato so o prebranem pripovedovali ter prebrano kritično vredno- tili; učenci predmetne stopnje, pri katerih je bilo opazno pomanjkanje na področju 46 Nataša Litrop: Šolska knjižnica OŠ Franceta Prešerna Črenšovci v projektu bralne pismenosti stroka in praksa pisalne zmožnosti, so o prebranem pisali, in sicer prilagojeno obliko razlagalnega spisa, ki je učence hkrati spodbujal h kritičnemu presojanju prebranega. Tovrstne dejavnosti so tako od mlajših kot tudi od starejših bralcev zahtevale poglobljeno pripravo na bralno značko, več ‚naporov‘, posledično pa je (bil) končni rezultat kako- vostnejše druženje mladih s knjigo. Da je branje lahko nekaj prijetnega, nekaj, kar imamo radi, je ‚sladko‘, nas lahko razveseli ali nam polepša življenje – smo z geslom Sladko leto branja želeli dokazati učencem ter jih na ta način motivirati za branje. V ta namen smo zaključno prire- ditev bralne značke ozaljšali s številnimi podobami slaščic, ki same po sebi pri otrocih zbujajo prijetne občutke in slo po več, bralni značkarji pa so ob priznanjih prejeli še slaščico. Sicer pa nam je kot izhodišče kulturnega programa služila pesniška zbirka Sladko leto (B. G. Gorenc). V bralni sezoni 2011/12 smo le še poudarjali in utrjevali pomen govorjene in pisane besede, zato smo bralni aktivno- sti nadeli slogan Verba volant, skripta manet. - Izgovorjene besede se izgubijo, zapisane ostanejo. Bralno značko smo učinkovito povezali s projektom »Knjiga – od včeraj za jutri«, v okviru katerega so učenci spoznavali nastanek, razvoj ter zgo- dovino knjige in knjižnic. V srednjeveškem duhu smo številnim bralcem podelili plakete za osvojeno bralno značko, razglasili pa smo tudi naj bralne oddelčne skupnosti. S ponosom smo ugotovili, da je bralno značko osvojilo 141 učencev (od 171), kar je dobrih dvaj- set odstotkov več kot v bralni sezoni leto poprej. Z doslednimi spodbudami, s sprotnim preverjanjem stanja (bralni kazalniki v vsakem razredu), z moti- vacijo s strani razrednikov, s številnimi aktivnostmi (odprtostjo za sodelovanje ter načrtovanjem dejavnosti) šolske knjižnice nam je uspelo doseči zavidljiv končni rezultat. Sodelovanje vseh na šoli v bralni dejavnosti ter močna podpora vodstva sta pomembno vplivala na doseganje omenjenega cilja. V drugi fazi BEREMO ZA ZNANJE bralce spodbuja- mo, da posegajo po – poučni literaturi (branje grafov, tabel, diagramov, receptov …) ter da sodelujejo v – bralnem klubu. Ob predpostavki, da so učenci v prvi fazi za branje (za zabavo) že motivirani, smo jih želeli spodbuditi, da zabavo povežejo z znanjem, torej da se lahko zabavajo in se ob tem še marsičesa naučijo oz. svo- ja znanja še dodatno poglobijo. V poljubni poučni literaturi tako lahko preiskujejo, kritično vrednotijo informacije in jih znajo interpretirati, o čemer lahko poročajo v bralnem klubu, kjer z drugimi bralci razpravljajo o prebranem. Pri tem urijo strategije po- stavljanja vprašanj, povzemanja, se izpopolnjujejo v komunikaciji ter javnem nastopanju. Slika 1: Bralna značka v projektu bralne pismenosti Slika 2: Bralna sezona 2010/11 – Sladko leto branja Slika 3: Plakete za mlade bralce Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 1, 44–51 47 stroka in praksa 2.1.2 Šolsko novinarstvo (priprava člankov za spletno stran, radijske ure, urejanje šolskih časopisov AUČ in RAUČ ter spominske knjige) Letno izide ena (temat- ska) številka šolskega Aktualno ustvarjalnega časopisa (AUČ-a), zad- nja je bila posvečena branju; vanjo pišejo šolski novinarji, zbi- rajo prispevke drugih učencev, krajše članke objavljajo tudi strokovni delavci. Romski AUČ iz- haja običajno ob dnevu Romov in je dvojezičen, saj vsebuje prispevke učencev Romov in romskega mentorja, bodisi v romščini ali slovenščini. Spominska knjiga izide vsako leto ob koncu šolskega leta; šolska novinarska ekipa ter skupina nadarjenih učencev ob pomoči mentorice uredita prispevke posameznih oddelčnih skupnosti, v katerih učenci na ustvarjalen način prikažejo prerez svojih celoletnih dejavnosti. 2.1.3 Kritične predstavitve/ocene prebranih del (kritična presoja različnih gradiv, možnosti za razvijanje govora in rabe knjižnega jezika 2.1.4 Knjižni kvizi in nagradne uganke 2.1.5 Pomoč učencev pri urejanju knjižničnega gradiva Tako mlajši kot starejši učenci v prostem času (v prostih učnih urah, pred in po pouku) radi ponudijo pomoč pri urejanju knjižnice: pospravljajo knjižne police, zlagajo periodično gradivo, pomagajo pri pripravi oz. postavitvi razstav, skrbijo za dekoracijo knjižnice in čitalnice … Občasno tudi opremljajo knjižno gradivo (ovijajo knjige, lepijo nalepke, pečatijo …). Kritično izločajo poškodovano knjižno gradivo, ‚mu nudijo prvo pomoč‘ (ga popravljajo) ter druge uporabnike osveščajo o primernem rokovanju s knjižničnim gradivom ter posledično s knjižničnim redom. 2.1.6 (Med)vrstniško svetovanje učencev To, da prijatelj priporoča knjigo v branje prijatelju, ugo- tavljamo, ima med bralci močan učinek. Bralci tako v knjižnici na večji plakat zapisujejo kdo, katero knjigo in zakaj priporoča drugim v branje. Pri tem gre za zapis zgolj ključnih besed. Med učenci je priljubljen tudi t. i. grafiti zid (plakat), na katerega v obliki grafita zapišejo naslov ‚must have‘ oz. ‚must read‘ knjige. V manjših skupinah bralci na manjše lističe zapišejo ime avtorja in naslov knjige, za katero menijo, da bi jo morali prebrati tudi drugi bralci, listič s ščipalkami pritrdijo na vrvico v čitalnici. V bralnem klubu bralci pri predstavitvi svoje knjige vselej povedo tudi razlog, zakaj je vredno prebrati njihovo izbra- no knjigo. Slika 5: Prva pomoč knjigam Slika 4: AUČ, RAUČ in spominska knjiga Slika 6: Priporočamo v branje 48 Nataša Litrop: Šolska knjižnica OŠ Franceta Prešerna Črenšovci v projektu bralne pismenosti stroka in praksa 2.1.7 Vodenje in priprava bralne dejavnosti za mlajše učence Jutranje branje starejših učencev v oddelkih razredne stopnje in v šolskem oddelku vrtca je v mesecu šolske knjižnice naletelo na izredno pozitiven odziv. Učenke, ki so izvajale tovrstno branje, so se nanj dobro pripravile, saj so izbrale zanimive knjige, otroke motivirale za poslušanje tudi s pomočjo lutk, preprostih dramatizacij itd., dožive- to prebirale zgodbe ter poslušalce miselno aktivirale s preprostimi vprašanji, kratkimi kvizi ali drugimi oblikami za povzemanje slišanega. Mlajši otroci na tak način nav- dušeno sprejemajo starejše prijatelje, starejši učenci pa preko tovrstnih aktivnosti pridobivajo na komunikacijskih veščinah, veščinah javnega nastopanja, rabi knjižnega je- zika, tehniki branja ter predvsem na socialnem področju. Preko omenjenih oblik medvrstniškega sodelovanja pa se učenci srečujejo tudi s t. i. drugačnostmi, npr. branje s slepo učenko z ostankom vida ali z romskimi učenci, ki je za mlajše učence drugačna, vendar zelo pozitivna izkušnja. 2.1.8 Nacionalni (bralni/knjižni) projekti Učence na različne načine spodbujamo, da v ožjem okolju v čim večji meri izkoristijo možnosti, ki se jim ponujajo v zvezi s širjenjem bralne kulture oz. poglabljanjem bralne pismenosti, zato v sodelovanju z vaško knjižnico organi- ziramo različne dejavnosti, ne le za učence, temveč tudi starše, družine in druge občane. Medse vabimo tudi zunanje sodelavce, ki z izkušnjami iz okolja pomembno doprinesejo k širjenju bralne zavesti in spodbujanju bralne pismenosti med mladimi. Tako v okviru nacionalnega pro- jekta za sedmošolce organiziramo srečanje s knjižničarko v sodobno opremljeni vaški knjižnici, s čimer učence (ter njihove družinske člane) spodbudimo k obisku le-te. 2.1.9 Delo s socialno ranljivimi skupinami Posebno pozornost namenjamo delu z romski učenci in otroki v vrtcu (ter njihovimi starši), saj menimo, da kot vzgojno-izobraževalna ustanova lahko v največji možni meri vplivamo na razvoj bralne pismenosti v kulturno, so- cialno in ekonomsko specifičnem okolju, ki se v zadnjem času vse bolj učinkovito integrira v lokalno skupnost. V okviru pravljičnih ur ter včlanitve otrok v šolsko knjižnico, organiziranih knjižnih/bralnih dejavnosti v romskem na- selju, romske otroke in starše opolnomočamo za čim bolj učinkovito vključevanje v širše družbeno okolje (opismen- jevanje, branje – z razumevanjem, govorjenje v knjižnem jeziku …). Še posebej ob praznikih ali v okviru različnih projektov pripravljamo pravljične ure, dramske in lutkov- ne igrice, igralne ure s knjigo, obisk šolske knjižnice …, ki so s strani Romov vsakokrat bolje obiskane. 2.1.10 Branje za zaposlene Bodi vzor je načelo, za katerega menimo, da je pri vzgoji za branje in spodbujanje bralne pismenosti ključnega pomena. Tako smo uvedli bralno značko za zaposlene, Slika 8: V vaški knjižnici ‚Rastem s knjigo‘. Slika 7: Medvrstniško ali ‚drugačno‘ branje (branje pravljice slepe učenke z ostankom vida) Slika 9: Romski otroci na igralni urici s knjigo v šolski knjižnici Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 1, 44–51 49 stroka in praksa pri čemer bralci pis- no ali ustno (v bral- nem klubu) poročajo o štirih poljubno prebranih knjigah. ‚Naša knjiga branja‘ je zbirka pisnih pred- stavitev prebranih knjig značkarjev in bo v obliki publikaci- je izšla ob zaključku, ‚Pomladno pesni- kovanje‘, v okviru katerega bodo značkarji recitirali poljubno izbrano poezijo, bo literarna prireditev ob zaključku bralne značke za odrasle; javna podelitev priznanj odraslim sodelujočim bo na šolski prireditvi ob zaključku bralne značke. 2.2 Bralne učne strategije pri pouku knjižnično informacijskega znanja Pouk knjižnično informacijskega znanja (v nadaljevanju KIZ) je usmerjen v razvijanje bralne zmožnosti, prilagojene starostni stopnji uporabnikov: pripravi na branje, urjenju bralne spretnosti, branju za učenje ter uporabi različnih bralnih strategij, pre- sojanje prebranega z različnih zornih kotov, refleksiji ter konstrukciji lastnega znan- ja. Bralne strategije se razlikujejo glede na namen in čas. V nadaljevanju bo najprej predstavljenih nekaj strategij ponavljanja, uporabljenih pri mlajših učencih ter nekaj strategij, ki jih prepletamo skozi dejavnosti pri pouku KIZ s starejšimi učenci. 2.2.1 Strategije ponavljanja Učenci prisluhnejo eko- pravljici. S pomočjo kocke obnovijo slišano (vsebino). Na kocki so upodobljeni ključni liki (ključni pojmi); pri starejših učencih bi slike lahko zamenjale besede, ki jih poiščemo in na kocko zapišemo skupaj z učenci. Učenci sedijo v krogu; posameznik vrže kocko in obnovi, povzame del zgodbe, kjer nastopa izbrani lik (pojem). Učence motiviramo, da jim bomo tokrat prebrali prav posebno knjigo/zgodbo npr. o sidru. Pozornost učencev pritegnemo s tem, da odpremo slikanico, obračamo strani in ‚beremo‘ brez besed. Na koncu učence prosimo, da na kratko obnovijo, kar so ‚izvedeli‘. Nato jih razdelimo v skupine, vsaka skupina se seznani z delom knjige (eno ilustracijo). V obliki miselnega vzorca skupina sestavi zgodbo o ilustraciji, pripiše naslov; nato skupina svoj miselni vzorec upovedi – ga predstavi sošolcem. Vse skupine sestavijo smiselno celoto – ilustracije si sledijo v smiselnem zaporedju. Slika 11: Pravljična kocka Slika 10: Bralni klub Slika 12: Ilustracija pripoveduje zgodbo Slika 13: Sprehod po pravljici 50 Nataša Litrop: Šolska knjižnica OŠ Franceta Prešerna Črenšovci v projektu bralne pismenosti stroka in praksa Učenci prisluhnejo knjižnemu besedilu (iz berila). Besedilo obnovimo na ta način, da na večjo polo papirja narišemo pot ter ob njej v smiselnem zaporedju vrišemo ključne pojme. Prostovoljec se nato sprehodi po poti ter ob pomoči ključnih pojmov obnovi zgodbo ter sam doda še kakšno podrobnost iz zgodbe. Ostali učenci pozorno spremljajo pripovedovanje sošolca ter na prava mesta vrisujejo še druge pojme. 2.2.2 Kompleksne bralne strategije Temo obravnavamo ob podpori IKT; slednja je med učenci dobro spreje- ta, a kljub temu velja, da je učno okolje potrebno prila- goditi učencem različnih zaznavnih tipov, zato IKT dopolnjujejo tudi praktične naloge, ki jih po potrebi in- dividualiziramo ali diferen- ciramo. Pot od avtorja do bralca je za učence sicer ne nepopolna neznanka, vendar poznajo zgolj nekaj splošnih pojmov, kar običajno zapišejo pod KAJ ŽE VEŠ o temi. O tem, kaj bi ŽELELI znati, običajno pišejo skopo, vendar bolj konkretno. Ob koncu ure, ko reflektirajo pridobljena znanja, o tem, česa so se NAUČILI, pišejo obširneje ter se med seboj po potrebi dopolnjujejo. Preiskovanje gradiva, delo z viri oz. različnimi knjižničnimi gradivi je za učence velik izziv. Glede na to, da so jim (spletne) informacije na dosegu roke, brskanje po ob- sežnih knjižnih virih pa je mučno in dolgotrajno, se učenci radi zabavajo s slovarji (v papirnati obliki). Branje je tukaj v funkciji učenja. Posebno pozornost namenjamo učnemu pogovoru – pomenu vprašanj (zaporedju in strategijam spraševanja). Na ta način poglabljamo razumevanje, povezovanje znanj, dopolnjevanje, usmerjamo pozornost na bistvene informacije. Predznanje učencev ugotavljamo z možgansko nevihto. Pojme kategoriziramo v pojmovne mreže. Učenci preko predhodnega poznavanja različnih spletnih orodij urijo strategije povezovanja novih znanj s predznanjem; (grafično) urejajo bistvene informacije, ključne pojme, s pomočjo katerih dosežejo cilj – si pridobijo potrebne podatke. S pomočjo strategije PV3P (kompleksna učna strategija, ki ima pet stopenj) učenci preletijo gradivo, na- povejo, o čem bo v njem govora, pozorni so na strukturo platforme, pozorni so na njeno grafično podobo; nato se sprašujejo oz. napovedujejo, kaj jih v zvezi s temo zanima; nato natančno pregledajo najbolj uporabno stran, manj pomembne strani le preletijo; pri ponovnem pregledu so osredotočeni na ključne pojme/podatke; na koncu poročajo o ugotovitvah, spoznanjih, na novo pridobljenem znanju, odgovarjajo na vprašanja sošolcev, knjižničarja. Namesto pisanja povzetka se učenci preizkusijo v praktičnem v iskanju informacij. 2.3 Vrednotenje in knjižnična dejavnost Prizadevanja šolske knjižnice so usmerjena v spodbujanje razvoja kritičnega mišlje- nja: učenci/uporabniki rešujejo razne probleme, o rešitvah poglobljeno razmišljajo Slika 14: IKT pri pouku KIZ – strategija VŽN Slika 16: COBISS/OPAC – Kaj je že to? Slika 15: Delo z viri – Zabava s slovarjem stroka in praksa Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 1, 44–51 51 – jih analizirajo, samoregulirajo (iščejo druge možne rešitve, izboljšave), argumenti- rajo, postavljajo vprašanja, vrednotijo, če je res/prav … - vse to so pomembni koraki v (učnem) procesu, ki postavljajo temelj, na katerem se gradi učenčev uspeh. Kot pravi Loungo-Orlandova (2008), mladi ljudje potrebujejo priložnosti, v katerih lahko spremljajo svoje znanje, usmerjajo svoje napore, merijo kakovost svojega dela in si zastavljajo cilje, ki vodijo k izboljšanju dela. Oblike vrednotenja so raznolike in so odvisne od dejavnosti in starosti uporabnikov (ustno izražanje mnenj, kratek zapis na list, prikaz z roko, zapis na tablo, izbira smeška, zlaganje + in – knjig …). Sklep Bralna pismenost je 'živ organizem'. Unescov Manifest šolskih knjižnic (2009) po- udarja, da šolska knjižnica posreduje informacije in ideje, ki so bistvene za uspešno delovanje v današnji družbi, vedno bolj zasnovane na informacijah in znanju. Šolska knjižnica usposablja učence za doživljenjsko učenje in razvija njihovo duhovnost, ki jim omogoča živeti kot odgovornim državljanom. Idej in načrtov za dvig bralne pismenosti na naši šoli, še posebej pa v šolski knjiž- nici, ne manjka. Pomemben dejavnik pri udejanjanju le-teh je timska naravnanost strokovnih delavcev (tim za bralno pismenost uspešno promovira program, motivira akterje za uresničevanje le-tega), podpora vodstva, odprtost in pogum posameznikov za spremembe, inovativnost in ustvarjalnost ter uspešno prenašanje vsega omen- jenega na učence. Usklajenost dela na področju bralne pismenosti po horizontali in vertikali ter sistematično delo v načrtovanih časovnih intervalih daje dolgoročne rezultate, kar na naši šoli na podlagi analize minulega dela lahko potrdimo. Šolska knjižnica kot eden najpomembnejših promotorjev branja, najučinkovitejšega sredstva za učenje, pomembno vpliva na oblikovanje bralcev kot kompetentnih, izobraženih, splošno poučenih, razgledanih ter oboroženih z vedenji, kako se učiti in spoznavati svet okrog sebe. Če bomo vedno videli, kot smo vedno videli, če bomo vedno takšni, kot smo vedno bili, če bomo vedno delali, kot smo vedno delali, če bomo vedno imeli tisto, kar smo vedno imeli, potem bomo vedno dobili tisto, kar smo vedno dobili. (Avtor neznan) Viri Loungo Orlando, K. (2008). Drugačno preverjanje znanja: predlogi za avtentično spremljanje na - predka. Ljubljana: Rokus Klett. (Učiteljeva orodja). Pečjak, S., Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ. Pečjak, S. in Grosman, M. (2006). Bralne učne strategije v procesu izobraževanja. Pridobljeno 24. 12. 2012 s spletne strani: http://ssu.acs.si/datoteke/TEMA%20MESECA/APRIL/Bralne_ucne_ strategije-program.pdf Poročilo tima za bralno pismenost OŠ Franceta Prešerna Črenšovci: interno gradivo. (2011). Čren- šovci: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Standardi za učenca 21. stoletja. (2011). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Todd, J. R. (2012). School Library Conference: School Libraries: Making them a Class Act. Prido- bljeno 14. 5. 2012 s spletne strani: http://comminfo.rutgers.edu/~rtodd/WA%20School%20 Libraries%20A%20Class%20Act. > Nataša Litrop je šolska knjižničarka na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Naslov: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, Juša Kramarja 10, 9232 Črenšovci Naslov e-pošte: natasa.litrop@guest.arnes.si