ESLOVENIA LIBRE 
Glasilo Slovencev v Argentini 
Leto LXXX  | 11. novembra 2021 - Buenos Aires, Argentina  |  Št. 13 
www.svobodnaslovenija.com.ar 

Svobodna Slovenija 




“CAS JE ZREL ZA BISTVENO” 
65. OBLETNICA NAŠEGA DOMA IN 66. SLOVENSKI DAN 
In napocil je tisti dolgo zaželeni trenutek… Ceprav je bilo vreme oblacno, je v naših srcih žuborelo veselje! Po tako dolgem obdobju ka­rantene smo se ponovno srecali v živo ob pri­liki praznovanja 66. Slovenskega dne in 65-le­tnice Našega doma. Zbiranje narodnih noš, predstavnikov bratskih domov, obisk visokih gostov iz Slovenije, stisk rok med rojaki... vse je dišalo po necem lepem, slovesnem! Po živahnem razgovoru pred cerkvijo smo se osvestili, da nas Bog caka. Njemu se moramo najprej priporociti in se mu zahvaliti za vse mi-losti in darove, ki jih je trosil med nami. 
Praznovanje smo priceli s slovesno sveto mašo v naši Sanhuški stolnici. Daroval jo je prelat dr. Jure Rode. Mogocno petje MPZSJ­-a, pod vodstvom dirigentke Andrejke Selan Vombergar je v nas prebudilo obcutek, da smo res ena sama družina. Ko so v sprevodu pred oltar prihajali mladi in starejši v naro­dnih nošah ter so vihrale slovenska, argentin-ska ter zastava Evropske Unije, smo v sebi za-cutili ponos. Še vedno smo živ ud slovenskega naroda, ki se zaveda svojih korenin! 
Berila in psalm so prebrali g. Jure Komar, ga. Irena Poglajen in g. Marjan Godec. Med pridi-go nam je g. prelat v razmislek nakazal nekaj tock povezanih z današnjim geslom: »Cas je zrel za bistveno«. Premislimo, kaj je bistve-no osebno, v družini, pri delu. Vse pa naj bo usmerjeno v vecnost, v bistveni cilj - v Boga, ki je LJUBEZEN. Prosimo torej za modro, razum-no srce in zdravo pamet, da bomo znali to v svojem življenju odkriti in udejanjiti. 
Pri sveti maši smo se spomnili živih in rajnih clanov Našega doma, posebno tistih, ki so se v teku karantene poslovili od nas... Ob zakljuc­ku svete maše smo se zbrali pri oltarju Marije Pomagaj, da smo se njej zahvalili in priporocili z otroškim zaupanjem. Z Marijino pesmijo V vecnem žaru se blesteca, ki je blažilno zvene-la v naši notranjosti, smo odhajali iz svetega prostora z zavestjo, da živimo na božji dlani. 
Pomladni vetric in veselo rapoloženje sta privedla rojake do praga Našega doma. Tu smo se držali zdravstvenega protokola zaradi koronavirusa in se prisrcno nasmejali morebi­tnim hudomušnim neprilikam... Na dvorišcu so obiskovalce cakale prikupno pogrnjene mize, katere so gostje hitro zasedali. Spredaj je bil postavljen primerno velik oder z ekra­nom, kjer nas je pozdravljalo geslo današnje­ga srecanja. Vhodne stene pa so bile polepša­ne z bogato razstavo fotografij delovanja naše ustanove. 
Sledil je pozdrav napovedovalcev vsem pri­sotnim, ki sta ga imela na skrbi Tatjana Ma-lovrh in Luka Trpin. Povabila sta nas k spošlji­vemu poklonu zastavam, ki so predsedovale temu slavju: argentinski, ki predstavlja drža­vo v kateri poteka naše vsakdanje življenje; slovenski, država od koder izhajajo naše ko­renine; in zastavi Evropske Unije, ki je prvic predsedovala našemu prazniku. Ozadje odra so ovencale narodne noše, ki so dodale zasta­vam še posebno slovesen okvir. 




»Cas je dozorel za bistveno!« Ponovno bo odkrivanje vrednot kot so potreba trdne vere, povezanost v družini, vrednost cloveške bliži­ne, veljavnost prijateljskih vezi, pomembnost slovenske skupnosti. Skratka, vse, kar clove­ka s Stvarnikom navezuje in s clovekom po­vezuje. S temi besedami, sta napovedovalca pozdravila visoke goste, ki so se nahajali med nami. In ti so bili: ministrica Republike Slove­nije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch; g. veleposlanik Republike Slovenije v Argentini g. Alain Brian Bergant; ga. Urška Ucakar, svetovalka na Veleposlani­štvu; predsednik krovnega društva organizira­ne skupnosti v Argentini, Zedinjena Slovenija, inženir Jure Komar. Izrekla sta tudi hvaležen pozdrav prelatu dr. Juretu Rodetu, za darova-no sv. mašo, ceprav je bil odsoten na slavju zaradi dušnopastirskih obveznosti. Nato sta zaželela dobrodošlico predsednikom bratskih ustanov, predstavnikom vseh ostalih organi­zacij in uciteljicam slovenskih šol. Prav pose-ben pozdrav pa sta namenila Balanticevi šoli ob visokem jubileju, saj letos slavi 70-letnico obstoja; ravno tako sta izrekla cestitke Meša­nemu pevskemu zboru San Justo ob 50. oble­tnici, in mladinskima organizacijama Našega doma, ki letos praznujeta 60-letnico. Prisrcno sta pozdravila tudi vse navzoce. 
Zatem sta povabila na oder predsednika Na-šega doma San Justo, Marjana Godca, in ga prosila za pozdravne besede. Te objavljamo v celoti. 

Spoštovana ministrica Vlade Republike Slo­venije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, Spoštovani Veleposlanik Republike Slovenije, g. Alain Brian Bergant, spoštovani predsednik Zedinjene Slovenije, 
g. Jure Komar, spoštovani dušni pastir prelat 
msgr. dr. Jure Rode. 
Spoštovani Predsedniki in zastopniki domov ter organizacij. 
Spoštovani clani, družine in prijatelji. 
Dobrodošli na praznovanje 65. obletnice Našega doma in 66. Slovenskega dne! 
Veseli smo, da se po vec kot letu in pol zopet srecamo v prostorih Našega doma za tako pomembni dogodek. Pandemija COVID-19 nas je hudo presenetila in zaradi tega smo vsi morali ostati doma. Tudi življenje v domu se je nenadoma ukinilo. V tem casu so nas veckrat obvladali obcutki negotovosti. 
Kljub temu smo dobili nacin, da smo ostali 
povezani med seboj. Povezovale so nas svete 
maše preko youtuba, srecanja in seje preko zoom-a, prireditve preko spleta. Ceprav nam je “virtualnost” omogocila, da smo lahko bili povezani med seboj, sem preprican, da je to samo le eno “orodje”- sredstvo. Clovek je po naravi družabno bitje in potrebujemo drug dugega za osebno rast. Tudi dom potrebuje nas, da še naprej živi. 

Dom, prostor, ki so ga pred 65. leti zgradili 
z velikim trudom naši stari starši in starši, da 
bi se pocutili kot doma. Kjer so lahko delili vrednote, vzdrževali slovenski jezik in kulturo 
ter ohranili vero v Boga. 
Ceprav se casi spreminjajo, kot tudi osebni 
cilji sedanjih in novih generacij, ne smemo 
pozabiti na bistvene temelje, ki so jih naši predniki zaceli graditi. Tako mocno je bilo nji­hovo prepricanje, da danes že tretja in tudi cetrta generacija cuti ljubezen do Slovenije, 
in še naprej hrani iste vrednote in vero. Rad bi se zahvalil vsem, ki neutrudno delate 
v prid Našega doma in slovenski skupnosti. Naj vam dobri Bog poplaca za ves trud in vso 
dobro delo! 
Prav tako tudi želim vsem, da bi lepo pre­živeli današnje praznovanje in imeli prijeten dan! 
Bog vas živi! 
Napolnili smo si dušo, poskrbeti je bilo tre­ba tudi za telo. Zadišalo je po topli mlecni kavici in po argentinskih “medialunas” – ki­felckih. Seveda nismo pozabili na zahvalo Bogu. Med zajtrkom, ki ga je postregla pri­dna mladina, so vsi prisotni pokramljali v pri­jetni družbi. 

AKADEMIJA 
Po kratkem premoru se je pricelo osrednje slavje, posveceno tako slovenskemu dnevu kot obletnici Našega doma. Navzoce je na­govoril predsednik krovne organizacije Slo­vencev, Zedinjene Slovenije, g. Jure Komar. “Pandemija nam je odvzela število rojakov in nam pokazala, kaj je bistveno v življenju. Izziv rojakov, ki so prevzeli odgovornost v vodstvu skupnosti zasluži vso pohvalo in zahvalo. 30 let je preteklo odkar ima Slovenija lastno dr­žavo. Zanjo moramo skrbeti saj smo kot nje­ni clani deležni pravic, pa tudi odgovornosti. Delati moramo še naprej za spravo na osnovi vrednot.” Zatem je v priznanje poklonil plake-to voditeljici, ge. Ireni Poglajen, ob 70-letnici obstoja Balanticeve šole; ter pevovodkinji, ge. 



65. OBLETNICA NAŠEGA DOMA IN 66. SLOVENSKI DAN 

Andrejki Selan Vombergar ob 50-letnici delo­vanja MPZSJ-ja. 
Sledila je predstavitev zbornika “Zdaj gre za Slovenijo!”. Z njim Slovenci v Argentini želijo nazdraviti Sloveniji ob 30-letnici osamosvoji­tve. Mariana Poznic, urednica lista Svobodna Slovenija, je povedala, da zbornik vsebuje bogato zgodovinsko gradivo, ki obeležuje dogodke leta 1991, ko si je Slovenija gradila svojo neodvisno državo. Slovenci zunaj ma­ticne domovine, ki jim je Argentina druga domovina, so aktivno pripomogli, da je ta postala suverena clanica v zboru narodov. Zbornik vkljucuje izbor govorov, publikacij, dokumentov iz arhivov Zedinjene Slovenije in razmišljanja. Zahvalila se je vsem, ki so pri tem delu sodelovali: Gregorju Batagelju, Jerneju Dobovšku, Andreju Finku, Jožetu Le­narcicu, Martinu Sušniku in že pokojnemu dr. Marku Kremžarju. Za to izredno delo je pre­jela priznanje, ki ga ji je izrekel g. Jure Komar. Ravno tako je prejela zahvalo tudi Mirjam Oblak za enourni posnetek z naslovom “Slo­venija, zapojmo ti!”. Ta vsebuje dokument bogatega življenja skupnosti v Argentini skozi sedem desetletij. Z velikim zanimanjem smo si ga ogledali na ekranu, saj smo ob njem obujali prijetne spomine na prehojeno pot... 
Nato so v dar prejeli zbornik predstavniki sledecih ustanov: Društvo Slovenska Pri­stava, predsednik Bine Magister; Društvo Slovenska vas, podpredsednica Kristina Gr-bec; Naš dom San Justo, predsednik Marjan Godec; Slomškov dom, predsednik Marko Selan; Slovenski dom Carapachay, podpred­sednik Martin Jeretina; Slovenski dom San Martin, predsednik Marko Škulj; predstavni-ca Zveze slovenskih mater in žena ter pred­stavnika Mladinskih organizacij. 

Zatem smo prisluhnili besedam slovenske­ga veleposlanika v Buenos Airesu. Gospod Alain Bergant je cestital Našemu domu ob obletnici in poudaril cilje in želje ustanove, ki so se uresnicile: ohranitev zvestobe slo­venstvu, slovenskemu jeziku, kulturi, tradi­ciji in obicajem, globoki veri in ljubezni do svobode. Uresnicilo se je tudi Balanticevo geslo »Dobil sem svoj dom na tujem«, saj je ustanova postala otok sredi argentinske pampe. Mladi so to geslo dopolnili z novim »Združeni v bodoci rod«, saj še vedno želijo ohranjati te vrednote. Nato je omenil obisk RASTi v Sloveniji in pomembnost teh vrste srecanj. Vesel je bil ustanovitve Slovensko--argentinske gospodarske zbornice v tesnem sodelovanju z veleposlaništvom. Povedal je, da so ob praznovanju 30-letnice državnosti napravili virtualno proslavo, kjer so se srecali castni konzuli latinske Amerike. Letos Slove­nija predseduje Evropski Uniji in se bo zavze-la za marsikatere projekte, v katerih bodo razpravljali o prihodnosti Evrope. Predstavil je nastudi svojo delovno skupino in zakljucil govor z besedami »Srce je majceno, a bi-stveno ...molimo, da bi bilo vedno življenje bistveno.« 
Dalec, blizu... danes so ti pojmi zelo rela­tivni. Razdalje so samo številke, bližina se pa nosi v srcu. Za ambon je stopila naša gostja iz Slovenije, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Jaklitsch, ki nam je s polnim elanom vlila sveženj mladostne in spodbu­jajoce energije. Ministrica se zahvalila vsem rojakom za vzgled zvestobe slovenstvu, in za­želela, da bi tako ostalo tudi v bodoce. »Že-lim si, da bi tudi v prihodnje ohranjali pove­zanost med seboj, pa tudi z domovino vaših prednikov. Za nas, ki živimo v Sloveniji, ste neodtujljiv del našega naroda. Brez vas slo­venski narod ni popoln,« je poudarila mini-strica. Zahvalila se je tudi za prispevek argen­tinskih rojakov ob priznavanju samostojnosti Slovenije. Ob tej priložnosti je tudi podelila priznanja ustanovam, ki so v letošnjem in lanskem letu obhajale pomembne obletnice delovanja. Podelila jo je Slomškovemu domu Ramos Mejia za 60. obletnico, Slovenskemu domu Carapachay za 60. obletnico delova­nja, ki jo je obhajal lansko leto, Slovenskemu domu San Martin za 60. obletnico delovanja, ki jo je prav tako obhajal lansko leto, Slo­venski osnovni šoli Franceta Balantica za 70. obletnico, Slovenski mladinski organizaciji Slovenska dekliška organizacija (SDO) in Slo­venska fantovska zveza (SFZ) za 60. obletnico in mešanemu pevskemu zboru San Justo za 
50. obletnico delovanja. 



KULTURNI PROGRAM 
»Cas je zrel za bistveno. Vera, prijateljstvo, vrednote, kultura, tradicije, pripadnost, pe­sem, razvedrilo... vse to se v našem progra-mu prepleta«, sta povedala napovedovalca. Na odru se je nato odvil izredno lep in prisr-cen kulturni program, kjer smo lahko uživali ob pesmi, ob živahnem plesu z dežniki in ob cudovito globokih verzih slovenske besede. Ko se beseda dotakne nežnih oci, v cloveku zraste poet. Ko beseda poboža srce, se duša prešerno nasmeje. Prisluhnili smo nastopu dijakov Rasti 50, ki so letos zakljucili srednje­šolski tecaj Marka Bajuka. Zborovsko, dina-micno in ritmicno izvajanje prelepih verzov o slovenski besedi ter estetski premiki na odru so osvojili poslušalce. Izbrano slikovno ozad­je, ki se je odvijalo na ekranu je polepšalo vso predstavo. Recitacijski nastop so popestrile pesmi, ki so jih zapeli zbor Ex Corde, Meša­ni Pevski zbor San Justo, pa tudi najmlajši pevcki Balanticeve šole. Za konec so vsi na­stopajoci zapeli pesem o svobodi. Skupina mladih solistov - Niko Oblak, Lucka Marincic, Saši Smrdelj, Mikaela Malovrh, Damjan Ma­rincic - nas je presenetila s svojim dovršenim petjem, ki je povabilo vse obcinstvo, da jih spremlja: »Svobodno sonce, naj sije spet na to deželo in na ves svet. Svobodna pesem za vse ljudi... naj se glasi.« 



ZAHVALE 
Ob koncu prireditve so nastopajoci želi mo­can in dolg aplavz. V srcih vseh navzocih je geslo »Cas je zrel za bistveno« dobilo pra­vo razsežnost! Ponovno snidenje, slovenska beseda, hrepenenja, pesem, izguba dragih, družina, stisk rok, domotožje… Vse je privre-lo na dan. Obcutki so se prepletali: nasmeh in solze. Pa tudi ponos, saj se vrednote naro­dne pripadnosti še vedno prelivajo iz roda v rod.  Korenine so še žive! 
Sledila je prisrcna zahvala vsem, ki so sode­lovali pri oblikovanju tega tako lepega prazni­ka: za zamisel in režijo, Ivani Tekavec; RASTi 50, ki se je prvic predstavila s svojim cudovi­tim programom slovenski skupnosti v Argen­tini in ga ponesla tudi v Slovenijo. Zahvalo je prejala folklorna skupina, ki je vodila ga. Metka Markovic, saj je vedno pripravljena, da poživi s svojim nastopom naše prireditve; ravno tako so se zahvalili pevskima zboroma Ex Corde (zborovodja, prof. Diego Pérez) in Mešanemu pevskemu zboru San Justo (diri­gentka, prof. Andrejka Selan Vombergar) ter solistom, in otroškemu zboru šole Franceta Balantica, ki ga vodita Lucka Marincic in Ceci­lija Urbancic; za predstavitev in izbiro slikov­ne podlage na ekranu, ki je spremljala posa­mezne tocke, Maksiju in Tatjani Malovrh; za oblikovanje plakata in oglasa ge. Veroniki Kr-žišnik Modic; za bogato fotografsko razstavo “S pogledom v prihodnost”, Mirjam Oblak in Toniju Oblaku; Lucki Bergant in skupini Luc in zvok San Justo za ozvocenje in osvetlitev prostora. Posebno pohvalo in zahvalo pa so izrekli kuharicam in mojstrom ražnja, ki so imeli na skrbi, da so potešili našo lakoto; ter vsem skritim sodelavcem, ki so omogocili, da je slavje potekalo mirno in brez zapletov. 
Predsednik Našega doma, Marjan Godec je nato v podelil ministrici plaketo v spomin na obisk in v zahvalo za prijazen in skrben pri-stop k slovenski skupnosti. Preimenovali so jo v “ministrico src”. 
Za zakljucek so vsi prisotni ganjeni in s po­nosom zapeli izseljensko himno “Slovenija v svetu”, spominjajoc se na avtorja, dr. Marka Kremžarja, velikega moža, ki se je letos pos­lovil in odšel k Bogu po vecno placilo. On je in bo za vedno ostal steber vsej slovenski skupnosti. 
Po tako bogatem programu so gostje pose-deli ob mizah in prijetno razpoloženi nada­ljevali klepet ob okusnem kosilu, dobri vin-ski kapljici in ob sladkih dobrotah, ki so jih postregli pridni mladi kelnarji. 



POPOLDANSKE URE 
V popoldanskem casu se je ministrica sre-cala s predsednikom in odborniki Zedinjene Slovenije. Razgovor je tekel o raznih temah. Odborniki so predstavili svoje dejavnosti in skrbi s katerimi se soocajo. Ministrica se jim je zahvalila za delo, ki ga opravljajo za ohra­njanje slovenske identitete. Poudarila je, da se rešitev najde, ce držijo skupaj in so po­vezani. Zagotovila jim je, da sta urad in Slo­venija vedno na razpolago za podporo in v pomoc. 


SRECANJE Z MLADINO 
Popoldan se je ministrica ustavila v druž-bi mladih. Razgovor je potekal sprošceno, prisrcno in se raztegnil prav do vecernih ur. V naslednjih stavkih nam Jana Urbancic opi­suje to, nadvse zanimivo in spodbujajoce srecanje: 
“V popoldanskih urah se nas je lepo šte­vilo mladih iz vseh okrajev velikega Buenos Airesa - našteli smo jih okoli sedemdeset! -zbralo v gornji dvorani Našega doma. Prip­ravili smo razgovor z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Heleno Jaklitsch. 
Srecanje smo priceli z glasbenim uvodom.Ariana Žigart je za toplo dobrodošlico zai­grala na klavir »Bailecito«, delo priznanega argentinskega skladatelja Carlosa Guastavi­na. Nato smo prisluhnili še skladbi »Milonga de mis amores«, delo izjemnega bandoneo­nista, dirigenta in skladatelja argentinskega tanga Petra Láurenza. V veselem pricakova­nju smo sprejeli gospo ministrico; velepo­slanika Republike Slovenije v Argentini, g. Alaina Briana Berganta; drugo sekretarko na veleposlaništvu, gospo Urško Ucakar ter mladinska duhovna vodja g. Francija Cukjati­ja in g. Tonija Burja. 
Irina Podržaj in Niko Oblak sta povezovala celoten program. Najprej sta predstavila mi-nistrico, dr. Heleno, nato pa delovanje osre­dnje Mladinske organizacije SDO (Sloven-ska dekliška organizacija) in SFZ (Slovenska fantovska zveza). Paula Urbancic in Natalija Smole sta s predstavniki krajevnih domov predstavili mladinsko delovanje po okrajih. Spregovorili so nam o celoletnem kultur­nem, verskem, športnem in družabnem mla­dinskem delovanju. 
Da bi visoko gostjo malo bolj spoznali smo ji mladi stavili vec vprašanj. Ministrica nam je zanimivo pripovedovala o svoji družinski zgodbi in kako jo je tudi ta spodbudila k štu­diju zgodovine ter sociologije. V njeni dok­torski tezi je podrobno opisala delo Sloven-cev v taborišcih v Avstriji in Italiji. Bili smo zelo preseneceni, ko smo izvedeli, da se na 




65. OBLETNICA NAŠEGA DOMA IN 66. SLOVENSKI DAN 
-Iz strani 2 
fakulteti ni nikdar omenilo beguncev, ki so morali po drugi svetovni vojni oditi v Argen­tino. 
Njene prisrcne besede so v nas še bolj utr­dile misel, da ne smemo pozabiti naših slo­venskih korenin, saj so se naši predniki z lju­beznijo borili za vero, narod in jezik. 
Navdušila nas je, da bi se še vnaprej pot-rudili pri delovanju v slovenskih domovih v prid slovenskih vrednot in kulture. Od nas je odvisno, da ostanemo Slovenci in da se slovenstvo še naprej razvija na argentinskih tleh. 
Ob koncu smo mladi v zahvalo in spomin na srecanje izrocili Ministrici rocno pobar-van krožnik s slovenskim motivom, delo naše umetnice Regine Truden Leber, in alfahorje. Ariana nam je za konec zaigrala na harmo­niko še vencek narodnih pesmi. Ob lepo pogrnjenih mizah in dobrotah smo še dolgo nadaljevali klepet v prijetni družbi. 
Zahvaljujemo se Ministrici za vse spodbud­ne besede in da si je ob obisku pod “Južnim križem” vzela cas tudi za našo mladinsko organizacijo. Upamo, da bomo v prihodnje imeli možnost, da se ponovno srecamo.” 

ZAKLJUCEK 
Vsaka obletnica je praznik druženja in prijet­nega snidenja, obenem pa zahvala Vsemo-gocnemu. On nas spremlja ob tem utrujajo-cem in težkem delu, a nam omogoca, da se ob pogledu na prehojeno pot cutimo veseli in zadovoljni. 
»TEBE V POZDRAV, DOMOVINA 
PESEM NAJ ZAPOJEM, 
GLEJ V NAROCJU TVOJEM 
RAD ZA VEDNO BOM OSTAL 
PESEM BUDI V PRSIH SKRITO, 
TIHO HREPENENJE, 
ZATE VSE ŽIVLJENJE 
MOJE NAJ GORI SRCE«. 
Nazdravimo Sloveniji in Slovencem po sve­tu! Da bi se ta srecanja vrstila še na mnoga leta! 

-ca/-rh 
Slike: Matjaž Godec 




Spoštovani predsednik Zedinjene Sloveni­je, gospod Jure Komar Spoštovani predsednik Našega doma San Justo, gospod Marjan Godec Spoštovani predsedniki domov, Dragi rojaki, dragi prijatelji 
v izjemno veselje mi je, da smem skupaj z vami praznovati 66. Slovenski dan, še posebej, ker ga lahko praznujem skupaj z vami tu, v Buenos Airesu. Vem, da sta za vami dve naporni leti, ko se je zaradi pandemije prakticno ustavilo življenje v vaših domovih in se niste mogli osebno srecevati; predstavljam si, da je bilo sil-no nenavadno, ko nenadoma ob koncu tedna niste usedli v avto in se sami ali z družino odpeljali v dom, kot ste to delali vi, vaši starši in stari starši že desetletjapred vami. Še danes, ko se že nekoliko rahljajo ukrepi in smo našli nacin, kako se ob še vedno priostrenih zdravstvenih raz­merah vendarle, kolikor je to le mogoce varno srecevati, ostaja strah pred okužbo, zaradi cesar si nekateri starejši clani še ne upajo priti na skupna srecanja ali do-godke. Prav tako bo po letu in pol gotovo naporno ponovno zagnati vse projekte, ki so bili še pred nekaj meseci tako samo­umevni. Sama sem prepricana, da boste, ceprav je cas naporen in za vse nas zah-

Lepo pozdravljam ministrico dr. Heleno Jaklitsch, Veleposlanika RS Alaina Briana Berganta, predsednike domov in ostalih organizacij. 
Dragi rojaki. 

Zbrani smo na tej 65. obletnici Našega doma San Justo in 66. Slovenskemu dne­vu, pod geslom »Cas je zrel za bistveno« 
Po dveh letih se lahko zopet srecamo v živo in nas lahko obišcejo visoki gostje iz Slovenije. 
Ti meseci karantene zaradi pandemije so nam vsem pokazali na hitro in brez upo­števanja kaj je bistveno v našem življenju. V osebnem in tudi skupnem življenju. Kar teven, našli nacine, kako zopet v polnos-ti zaživeti življenje slovenske skupnosti, ki jo v Slovenij poznamo kot argentinski cudež, vi pa še kako dobro veste, da se za tem cudežem skrivajo tisoce in tisoce ur prostovoljnega dela, žrtvovanega casa, talentov in znanja – vse zato, da bi osta­li Slovenci, da bi ohranili dedišcino vaših 
dedov in pradedov, da bi na mlade rodo­ve prenesli ljubezen do slovenske domo-vine, do slovenske besede in molitve. 
Naj bo torej to današnje srecanje, Slo­venski dan, priložnost, da se vam v svo­jem imenu, v imenu Urada Vlade Repu­blike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter tudi v imenu predsednika Vlade RS zahvalim za vaš vzgled zvestobe slovenstvu, duhovni tradiciji naroda, ki v sebi nosi tisocletno zgodovino, zgodovi-no naroda, ki je narod svobodnjakov rod,ki si kneze voli sam. Želim si, da bi tudi v prihodnje ohranjali povezanost med se­boj, pa tudi z domovino vaših prednikov. Za nas, ki živimo v Sloveniji, ste neodtuj­ljiv del našega naroda. Brez vas slovenski narod ni popoln. V zavedanju, da kako težko je živeti slovenstvo tisoce kilome­trov stran, še posebej sedaj, ko se svet tako zelo spreminja, vas spodbujam, da tudi z okrepljenim sodelovanjem s Slo­venijo krepimo to vez. Stojimo vam ob strani, samo povejte nam, kaj moramo storiti. Odprto, kot je to navada v družini. 
Naj bo to tudi priložnost, da se vam zahvalim za vaš izjemen prispevek pred 30 leti, ko je Slovenija stopila na pot sa­mostojnosti in neodvisnosti. Takrat ste napeli vse sile, uporabili vse zveze, da bi tudi Argentina, ki je v teh desetletjih postala vaš dom, priznala mlado državo Slovenijo. Pred ocmi imam slike vaših manifestacij tu, v glavnem mestu, ko ste s transparenti in v narodnih nošah pozivali takratno vlado in vse, ki so imeli pomem-
v kratkem casu je vsak preživel osebne iz­kušnje ki se pred casom ni sploh predsta­vljal. Svet okoli nas se je cisto spremenil. Vsak je zacel misliti, kaj je bistveno in kaj je odvec v osebnem, družinskem in soci­alnem življenju. 
To se tudi godi v naši slovenski skupnos-ti, pandemija nam je odvzela število ro­jakov, posledice pandemije in karantene so peljale rojake nazaj v Slovenijo ali dru­gam. To je situacija danes, Izziv rojakov, ki so prevzeli odgovornost voditi krovno organizacijo in posamezna društva, je po­sodobiti organizacije, da služijo skupnosti v današnjih razmerah. Podpreti stebre skupnosti: jezik, vero in navade. Posvetiti vec pozornosti mladini in mlajšim rodo­vom, ki so bodocnost skupnosti. 
Vse to v letu praznovanja 30-letnice sa­mostojne Republike Slovenije, katera je društvu Zedinjena Slovenija podelila Sre­brni red za zasluge »za pomembno vlogo pri slovenskem osamosvajanju in medna­rodnem priznanju Republike Slovenije ter za 70 let dragocenega ohranjanja sloven-stva med Slovenci v Argentini«. 
In kakor sem povedal pri zahvali: 
Vsa cast in hvala vsem Slovencem, ki so v tem casu vodili in sodelovali v naši skupnost pri tem podvigu, njim pripada to odlikovanje. 
Imamo našo državo, našo domovino, zanjo je treba skrbeti kot najdragocenej­ben glas pri priznanju Slovenije, da to na­redijo cim prej in brez omahovanja. Toda zahvala vam, dragi rojaki, ko pomislimo na našo samostojno državo, sega še dlje. Sega v tisti cas, ko se o ideji samostojne 

Slovenije v domovini ni smelo ne sanja-
ti, ne misliti, še manj pa o tem govoriti. Takrat je ta misel klila in se razvijala pri vas, pri rojakih po svetu. V vaših mislih in besedah je zorela in nato konec osemde­setih let dozorela in se na nepozaben dan tistega junija leta 1991 uresnicila. Ko smo letos na Trgu republike sredi Ljubljane praznovali naših trideset let, ste bili tudi vi tam. Ne samo osebno, temvec tudi v naših mislih. Ganljiv je bil tudi trenutek, ko je predsednik republike gospod Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge Ze­dinjeni Sloveniji in se na tak nacin, prek Zedinjene Slovenije kot krovne organiza­cije, vsem vam v imenu slovenske države zahvalil za vse vaše plemenito delo. 
Dragi rojaki, dragi prijatelji. 

Slovenija moj dom brez mej, ki nosim te seboj. Kjer rod je tvoj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija, je zapisal gospod Marko Kremžar, velik in zaveden Slovenec, clan slovenske skupnosti v Argentini, ki se je letos poslovil od nas. Res, kjerkoli bije slovensko srce, kjerkoli se sliši slovenska beseda, slovenska molitev, tam je Slove­nija. 


šo pridobitev, kot Slovenci imamo pravi­ce a tudi obveznosti. V pravnem smislu je poteklo trideset let, a kot narod imamo dolgo zgodovino in ta ima poglavja, ki še niso jasna in povzrocajo nemir.
 Slovenija in vsi Slovenci v domovini in po svetu potrebujemo priti do sprave, da bo naša mlada država živela še na mnoga leta. 
To je naš izziv v teh casih, v katerih je pandemija v svetu marsikaj spremenila. A osnovati se moramo na naših vrednotah, ki bodo kažipot, da dosežemo cilj sobi­vanja med brati in sestrami slovenskega rodu. 
Za konec bi se kot predsednik Zedinje­ne Slovenije zahvalil vsem odbornikom in voditeljem slovenske skupnosti za delo in trud v tem casu. 
Posebno pa cestital vsem clanom Naše­ga doma San Justo za ta novi rojstni dan. 
Hvala in Bog vas živi!! 


POGOVOR Z MINISTRICO ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU 

Dr. Helena Jaklitsch 
Ena zadnjih dejavnosti ministrice Jaklitsch v 10-dnevnem obisku rojakov v Argentini je bil intervju z uredniki Svobodne Slovenije. Pogo-varjali smo se o obisku v Argentini, o njenem delu, o naši bodocnosti... 
OBISK V ARGENTINI 
. Obisk v Argentini je zdaj pri koncu. Bil je kratek po casu, vsekakor pa zaradi tega pro­gram ni bil nic manj pester. Kakšna je vaša bi-lanca ob zakljucku? 
Res je, obisk je bil zelo intenziven, deset dni resnicno polnih od jutra do vecera in mo-ram reci, da je bilo tako tudi po lastni krivdi, ker je bil prvotni program vsebinsko nekoliko krajši, vseboval je nekoliko manj predlogov, a sem tudi sama izrazila željo, da bi med svojim obiskom v Argentini srecala res cim vec naših rojakov, cim vec Slovencev. To se mi je zdelo zelo pomembno, še posebno v sedanjih oko­lišcinah, ko so zaradi covida bila društva, oz. domovi celi dve leti manj aktivni, pravzaprav vecino casa kar zaprti. Zato se mi je zdelo prav, da pridem in da morda s svojim obiskom na novo spodbudim navdušenje, ustvarjalno ve­selje, da se zopet povežemo, da domovi na novo zacnejo s svojim delom. Prepricana sem, da bo k temu pripomogla tudi pozornost, ki jo lahko doprinese Slovenija, oziroma moj obisk kot predstavnica slovenske države. 
Imam obcutek, da je bilo vseh teh 10 dni zelo prijetnih, zelo živih, povsod sem se cutila zelo lepo sprejeta in se mi je tudi zdelo, da je mogo-ce en kancek temu novemu zagonu, ki ga vidim med vami, dal tudi ta obisk. 
. Zdi se, da ste v teh 10 dneh srecali vec Slo­vencev kot marsikdo v desetletjih… Kakšne prošnje ali predloge ste dobili v skupnostih, ki ste obiskali? 
Najprvo moram povedati, da me je bolj kot predlogi presenetilo to, da so me ljudje kar po vrsti vprašali: Kaj pa mi lahko še naredi-mo za Slovenijo? Tega nisem tako navajena, ko se srecujem z ljudmi v Sloveniji ali kod drugod. To vprašanje je bilo zame res nekaj neverjetnega, da ob vseh težavah, stiskah in izzivih, ki jih imate v Argentini, vedno mislite tudi na to, kaj bi lahko vi še naredili za našo skupno državo. 
Velik poudarek je bil na skrbi, skoraj bojazni, kako bo s skupnostjo zaradi duhovne oskr-be, da tudi vam primanjkuje duhovnikov, ki so tako zelo potrebni, da slovenska skupnost ostaja živa, da se srecuje. To je vprašanje ali težava, ki jo imamo tudi drugod po svetu: tam kjer je duhovnik, tam so skupnosti še žive, tam se slovenska identiteta ohranja na druga-cen nacin, veliko globlje, bi rekla. Veliko skrb sem videla tudi pri ohranjanju slovenskega jezika. V tem oziru je slovenska skupnost v Ar-gentini drugacna od drugih po svetu, namrec, ohranili ste slovenski jezik, vašim prednikom, staršem in starim staršem je uspelo, da so ga prenesli tudi na mlajše generacije. A to po­staja vedno težje in pojavlja se vprašanje, kaj je potrebno sedaj narediti, na kakšen nacin bi še naprej ohranjali slovenski jezik za cetrto in peto generacijo.  
Prejela sem tudi nekaj predlogov in prošenj povezanih z gospodarskimi razmerami in sta­njem v Argentini, ker marsikdo gleda proti Sloveniji in želi urediti slovensko državljanstvo, tudi zato, da bo morda lažje razmišljal o prese­litvi. To so bili glavni poudarki, ki sem jih med vami srecala in slišala. 
. Opazili smo, da ste veliko pozornosti posve­tili tudi osebam, posameznikom, se z vsakim pogovorili in jih poslušali… 
Moram priznati, da mi je kar malo pobožalo srce, ko mi je v San Justu na slovenskem dnevu predsednik Našega doma rekel, da bi mi lahko rekli “ministrica srca”. Lepo je cloveku, ko vidi, da je njegov trud, njegovo delo, opaženo, to mu da še nove energije, novega elana, novega zagona. 
Osebni stik se mi je pa že od nekdaj zdel zelo pomemben. To, da minister ne nastopa z nekega odra, oddaljen od svojih rojakov ampak da je skupaj z njimi, da se z njimi po­govarja, da pokaže, da mu je mar cisto vsakposameznik. Želela sem pokazati, da mene osebno zanima, kako vsak od vas živi, kako se pocuti. Casa za dober pogovor je bilo prema-lo, a želela sem, da vsak v tistih nekaj stavkih zacuti, da je res zanimanje naše države Slo­venije res pristno. 
. Kaj vas je na obisku v Argentini najbolj nav­dušilo? 
Saj veste, prvi odgovor mora biti: asado. Ar-gentinski asado mi je že od nekdaj res dobra stvar, zato tega Slovencem v Argentini ni tre­ba posebej reci. Drugace pa ta odprtost naših Slovencev v Argentini, kako pristopite, kako se pogovarjate, cutila sem se res sprejeto. Seveda navdušuje tudi vsakega, ki pride iz Slovenije, to domoljubje, ki ga je zacutiti med vami, ta naro­dni cut, odnos do slovenstva, do slovenskega naroda, do slovenskega jezika, do slovenske kulture. To je nekaj, kar mene vsakic znova, ko pridem sem -zdaj sem cetrtic v Argentini- sili v samospraševanje o mojem lastnem odnosu do narodnih vrednot. In hkrati želim to po­nesti tudi v Slovenijo. Še ena stvar, ki me je navdušila, je bilo zagotovo srecanje z mladimi na Slovenskem dnevu. Moram reci, da sem pricakovala zgolj nekaj mladih, mogoce 10 ali 15 mladih, in tam jih je bilo, tako so mi rekli, okoli 70. To me je navdušilo. Pa tudi pogovor z njimi -govorimo o najstnikih- da jim je mar za slovensko skupnost, da jim je mar za to, kar jim starši in stari starši želijo predati. Premalo se vcasih zavedamo, to je res nekaj takega zelo 
lepega. 
. Nabrali ste veliko pozitivnih odtisov, pa morda tudi katerega, ki ni bil tako pozitiven? 
Ta hip mi pravzaprav pravzaprav ne pride na misel prav noben vtis, ki bi mu rekla, da je bil negativen, dalec od tega. Morda bo to prišlo za mano, ko bom teh deset dni z distanco pogle­dala. Negativnega ni bilo, prav res ne, povsod sem bila lepo sprejeta, pogovor je bil zelo od­prt. 
. Vemo, da dobro poznate našo skupnost, saj ste jo skozi dolgo casa na razlicne nacine spremljali. Mnogokrat se zgodi, da razda­lja omogoci boljšo perspektivo, ki je nima, kdor je potopljen v vsakdan. Katere stvari ste opazili, da skupnost dela dobro, katere spremembe bi morali upoštevati in cesa ne bi smeli storiti? 
To je pa res zelo zahtevno vprašanje, in bi res želela imeti dobre odgovore nanj, a jih ni-mam. Zagotovo skupnost dobro dela s tem, da se srecuje, da ima tako bogat program, da lahko vsaka generacija najde nekaj zase. Tudi to, da je ob vsakem vašem srecanju misel ali molitev namenjena hvaležnosti argentin-ski državi, pa tudi slovenski državi,, sloven-skemu narodu in identiteti. To je nekaj, kar utrjuje in poglablja odnos do slovenstva, do naše skupne domovine, do domovine vaših prednikov. 
Katere spremembe bi bilo treba upoštevati? Dejstvo je, da število clanov slovenske skup­nosti pada, da jih je manj, da je bilo v tistih 50 ali 60 letih drugace, kot je danes. In zato je potrebno premisliti, katere so tiste pomembne stvari, ki jih je dobro ohraniti, katere so pa tis-te druge, ki morda zahtevajo prevec energije in casa, tako posameznikov kot skupnosti kot take in bi jih veljalo mogoce opustiti, malo razredciti, da se tisti najbolj aktivni clani skup­nosti ne izcrpajo in ne pregorijo. To bi bila ve­lika škoda. Potrebno bo res pogledati, kaj naj ostane nespremenjeno in katere stvari bi bilo treba spremeniti. Dejstvo je tudi, da španšcina vedno bolj postaja pogovorni jezik v slovenski skupnosti. Slepiti se, da temu ni tako in da se to v prihodnosti ne bo še okrepilo bi bilo škoda, ker ce si priznaš, kako stvari stoji­jo je potem veliko lažje nacrtovati, veliko lažje pripraviti ustrezne ukrepe, kako ravnati v pri­hodnje. 
Cesa ne bi smeli storiti? To pa vam kar takoj povem: vsekakor je treba upreti cisto vse na-pore, da ohranite slovenski jezik. To je nekaj, kar vam polagam na srce. Slovenski jezik je na neki nacin tista srcika slovenske identitete, ki ti omogoca, da resnicno najgloblje cutiš, do-živiš in pa razumeš svoj narod, ne glede na to, da si 12000 kilometrov stran, da si že tretja, cetrta ali peta generacija. Ce želite slovenstvo res pristno živeti in cutiti, je treba vložiti vse napore, da se slovenski jezik med vami še nap-rej ohrani. 
. Ali bo vse to, kar ste tu videli in doživeli, tudi vplivalo na vaše bodoce delovne priori-tete? (in lahko pricakujemo, da ne glede na osebe, kaj od tega ostane za naprej?) 
Absolutno. V to sem prepricana že zato, ker ko od blizu gledaš bolje prepoznaš potrebe, ki jih ima skupnost. Veš, ali pa mogoce bolj ozavešceno veš, kaj je treba narediti. In vse to se bo ohranilo tudi znotraj Urada, da bodo tudi moji nasledniki vedeli, katere so potrebe Slovencev v Argentini. Zagotovo vse to, kar si videl in doživel vpliva na to, kako delaš v pri­hodnje. 
DELO NA URADU 
. Kako je biti minister v vladi, ki je dejansko nastopila za dopolnitev polovice mandata, se pravi za kratko obdobje? 
Ne samo, da smo nastopili na polovici man-data, to še niti ni tako težko. Je pa meni in ver­jetno tudi drugim ministrom bilo veliko težje to, da je covid tako mocno zaznamoval ti dve leti našega mandata. To je vplivalo na nacrto­vanje, te omejitve, ki jih spremljamo po celem svetu, tudi v naših slovenskih skupnostih posvetu. To je kar zelo naporno. Še bolj naporna je pa ta negotovost, ki jo ustvarja prav tisti del opozicije, ki je pravzaprav marca lanskega leto vrgel puško v koruzo, ki je tik pred tem, ko je bilo najhuje odšel in pustil drugemu, da stvari rešuje. To, da ta del opozicije ves cas napada in niti za en trenutek ni poskusil razumeti, v kakšni hudi situaciji smo in da bi strnili vrste. Ta negotovost mandata, ko ne veš, ali bo vla­da obstala ali ne. To je bilo tudi zelo zahtev-no. Težko je delati neke dolgorocne nacrte in spremembe, za katere veš, da so potrebni, a pri tem tudi veš, da ce se jih lotiš pa jih potem nimaš možnosti dokoncati in utrditi lahko na­rediš vec škode kot koristi. Za take sistemske spremembe je potreben cas in gotovost, da jih bo mogoce izvesti. 
. Vam je kdaj bilo žal, da ste vstopili na po­liticno areno? Kateri so vaši izzivi ali nacrti v prihodnje? 
Zagotovo mi ni žal, da sem sprejela povabi-lo, da postanem ministrica za Slovence v za­mejstvu in po svetu. Funkcije same sicer ne doživljam kot vstop v politicno areno. Seveda si res del vlade, ampak na nek drugacen na-cin, nisi v tistem smislu v politicni areni, kjerbi obracunavali s tvojim podrocjem. Že vseh 30 let velja v Sloveniji soglasje vseh politicnih strank in vseh, ki so v zakonodajni in izvršni ob-lasti, da je to prostor, kjer se ne greš nekega dnevnega politicnega boja, zato je moje delo na neki nacin lažje kot delo drugih ministrov. Ni mi žal, ker cutim, da sem morda le nekaj malega dodala v vecje ozavešcanje o tem, kaj vse delajo naši Slovenci po svetu. Za to smo se zelo veliko trudili na Uradu, v teh mesecih sem želela pokazati našim rojakom po svetu, da res cutim z njimi, da jih doživljam kot del našega skupnega slovenskega narodnega telesa. Zato moram reci, da mi niti ni bilo težko ob dveh zjutraj priti na Urad, da sem se v živo poveza-la z našimi rojaki v Avstraliji ali Novi Zelandiji zato, da sem jih nagovorila, ker se mi je zdelo, da pošiljati samo posnetek ni dovolj, da res cu­tijo, da sem tukaj zanje, da mi je mar zanje. In to je tisto, kar zdaj delam z vsemi talenti kar jih imam, z znanjem, z izkušnjami ki jih imam. Se-veda marsikje kaj naredim tudi narobe, ampak upam, da mi bo oprošceno. In moram reci, da ta hip ne razmišljam, kaj bo v prihodnosti. Ta hip res se v polnosti posvecam delu ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu in priho­dnost bo pac prinesla, kar bo prinesla. Do tak-rat, ko se bo mandat iztekel, bom usmerjena v to, kar je moje poslanstvo. 
. Kako je pandemija vplivala na vaše delo, morda cesa zaradi karantene niste mogli iz­vesti? 
Že prej sem rekla, da je pandemija bistveno zaznamovala moj mandat. ko sem prišla 13. marca 2020 na Urad niti sodelavcev ni bilo tam. Prišla sem v prazno hišo, ker je bilo tak-rat že odrejeno delo od doma in so sodelavci svoje delo tako opravljali kar nekaj mesecev, kar pomeni, da se nismo niti mogli srecevati v živo.To vpliva na dinamiko dela, na nacrte, kako delati. Prav tako je zagotovo pandemi­ja vplivala tudi v tem, da Slovenci po svetu niso imeli nobene aktivnosti, kar pomeni, da ni bilo obiskov, da sem morala poiskati, kako priti na drugacen nacin v stik z našimi rojaki po svetu. Tako smo se srecavali preko sple­ta, zoom konferenc, vsako priložnost sem tudi izkoristila za obisk naših Slovencev v zamejstvu. Želela sem na ta nacin vplivati. In to je bilo v casu pandemije težko in drugace, ker vsi vemo, da so osebni stiki najbolj drago­ceni. Predvsem pa sem opazovala, kako so se rojakom spremenile življenske navade, ko se niso mogli vec družiti. Moja vedno vecja skrb je bila, ali bodo zopet zaživeli, ali bodo spet prišli nazaj, ko bo to možno. Kako ponovno te skupnosti zagnati v živo, da se bodo vrni­le v tisto stopnjo povezanosti, ki so jo imele pred pandemijo. 
. V zadnjih dveh desetletjih se povezava naše skupnosti z Uradom stopnjuje in skup-no delo bolje poteka. Kaj lahko še iz obeh strani naredimo, da bo to sodelovanje v bo­doce še bolj uspešno? 
To je tocno to, kar sem na zacetku pogovo­ra omenila. Vprašanje, kaj vsi lahko naredi-mo. To je lepa misel, da se to povezovanje še pospeši Sama vidim in sem vesela, da se to povezovanje v zadnjih letih krepi tudi s slovensko povojno skupnostjo, ki je bila v preteklem režimu hudo zaznamovana: z nadzori, tukaj se je o politicni emigraciji go-vorilo najgrše in najslabše. Še danes je to ponekod prisotno, vendar kot država pocasi zorimo v tem odnosu, ko od bližje spozna­vamo naše rojake, kako so ohranili slovenski jezik, ljubezen do domovine, kako je v bistvu tam tlela ideja o slovenski državi. Predsodki, ki je nosil ta politicni svet, pocasi v mlajših generacijah izvenevajo. 
Kaj lahko naredite? Ostanimo povezani. Vi nas obvešcajte, kaj vse delate, povabite nas na dogodke, danes spletna povezava omo­goca hitrejše in boljše povezovanje. Ko pri­hajate v Slovenijo nas obišcite na Uradu, da se srecate s sodelavci, da se srecate z drugi-mi ljudmi, da je teh stikov veliko in cim vec. 
Kaj pa mi lahko naredimo? Da tudi mi po­zorno spremljamo na Uradu, kaj pocnete, da vas podpiramo v teh dejavnostih. Ne le financno, tudi moralno, tudi s tem, da z za­nimanjem spremljamo, kaj pocnete. Da o vaših dejavnostih in odnosih do slovenstva prenašamo v naše šole, da tudi naše mlajše generacije poznajo svet slovenske skupnosti po svetu. Tukaj lahko krepimo medsebojno sodelovanje. 

-Iz strani 4 
NEKATERA BOLJ “OSEBNA VPRAŠANJA”.... 
. Ljudje se sprašujejo... 
• 
kakšne diete se držite, ali kje je skrivnost, da imate toliko energije?

  • 
kako naredite, da se srecate s tolikimi ljud-mi in ste vedno nasmejani? 


(kratek smeh) Kakšne diete se držim? Ener­gijo mi dajete vi sami. Ko se srecam z ljudmi dobre volje, ko vidim vas, vaše starše in stare starše in ves njihov napor in trud. Ko so prišli so morali zaceti iz nic, pa so vendar poleg dru­žine in službe vlagali ogromne napore tudi za slovensko skupnost. In tako so napredovali. To mi daje tisto moc, energijo in odgovornost, da pac moram delat. Malo imam tudi sreco, da imam take gene, da ne znam mirovati in ved-no nekaj delam. Da sem vedno nasmejana?Meni srecanje z ljudmi daje energijo. Želim si, da ob srecanju z mano zacutijo, da me za­nimajo. Moja utrujenost pac ni stvar cloveka, ki ga srecam. Njemu moram posvetiti vso po­zornost in mu dati spodbudo. Ko pridem med Slovence po svetu predstavljam Slovensko dr­žavo in jim hocem pokazati, da jih imamo radi, da so naši, in to pokažeš s tem, da z veseljem stopiš do njih. 
IN ZA KONEC 
. Naslov predavanja, ki ste ga imeli a okvi­ru SKA, je bil “Slovenci po svetu, danes in v prihodnosti”. Za nas, Slovence v Argentini, je prihodnost v vseh pogledih velik izziv in vse­kakor tudi neznanka. Kako vi gledate na to? 
Bo držalo, lahko samo prikimam, da je res. Mislim, da je prihodnost v vseh pogledih velik izziv in je neznanka, pa ne samo za Slovence v Argentini ampak za Slovence po vsem svetu. Tudi zato, ker se svet res hitro spreminja in tempo življenja postaja vsak dan hitrejši. Covid nas je sicer nekoliko us-tavil, a veliko stvari se spreminja. Spreminja se nacin življenja. Tudi povezovanje. Ljud­je postajajo veliko bolj individualni, v vase zaverovani, kar pomeni, da je tudi življenje v skupnosti vedno težje. Tudi delavniki lju­di so taki, da je potem težko konec tedna nameniti Slovencem, svojim rojakom, svoji skupnosti. 
Je prelomen cas, ki pa mi vseeno vzbuja upanje. Nisem pesimisticna v smislu tega, da bo ta sled slovenskega rodu med Sloven-ci po svetu izginila. To vseeno ostaja. Gle-dam ZDA, kamor so Slovenci množicno odšli konec 19. stoletja. Marsikdaj je izgledalo, da se bodo izgubili v tej množici ameriške kulture, pa se to ne zgodilo. Ko sem bila septembra v Indianapolisu sem tam sreca­la skupnost, ki je na novo zaživela. Ko se je predsednik društva predstavljal je povedal, da so leta 2000 razmišljali, da bi dom zapr­li, ker ni bilo vec posebnega interesa med rojaki A so se odlocili, da bodo vztrajali, ker se jim je zdelo pomembno to, da so v ne-cem drugacni. Si drugacen kot Slovenec, kot potomec Slovencev, si slovenskega rodu, to ti daje neko drugo dimenzijo. In to so žele­li prenesti tudi mlajšim in otrokom, in tako ima ta skupnost danes zopet nove clane, je živa, je prijetna. Ko sem jih gledala sem si rekla, da resnicno ni izgubljeno. 

Treba je krepiti povezanost s Slovenijo kot maticno domovino, da jo obišceš, da bo tudi peta in šesta generacija vedela, kaj pomeni biti Slovenec, kaj so te korenine. 
Ostane neznanka, imate prav, in je izziv. 

Vse, kar vam lahko položim na srce je, da ne bi omagali pri tem izzivu, da se ne navelicate, da ne recete “ne gremo se vec tega”. To bi bil najslabši odgovor na te izzive, ki jih pac prina­ša prihodnost. Upam, da boste res po svojih moceh in zmožnostih, tudi v obupu casovne dimenzije, kot je to možno, to živeli naprej. 
Hvaležni smo ministrici srca za tako obse­žen intervju in spodbudne besede. Hvala, da ste nas obiskali in prisluhnili našim izzivom in potrebam. Vaš obisk bo gotovo slovenski skupnosti dal nov zagon pri ohranjanju slo­venske besede, identitete in kulture. 
Z ministrico sta se pogovarjala Mariana Poznic in Jože Jan. 


OBISK DR. HELENE JAKLITSCH 
San Martín 
V soboto, 9. oktobra, z veliko zamudo zaradi prometnih problemov, je dr. Helena Jaklitsch obiskala Slovenski dom San Martín. Spremlja­li so jo veleposlanik RS v Argentini, Alain Brian 
Bergant in tajnici. 
Obiskovalce je sprejel predsednik Doma,Marko Škulj. Prvo se je ministrica srecala sclanicami Zveze Slovenskih Mater in Žena. Tega srecanja si je še posebej želela, saj je Ar­gentina edina država na svetu, ki ima takšno organizacijo. 
Zaradi odsotnosti predsednice Zveze so ministrico sprejele podpredsednica, gospa Metka Tomazin, predsednica odseka San Ju­sto, gospa Nežka Kržisnik in predsednica od­seka San Martín, gospa Polona Makek. Vecina ostalih gospe so bile iz našega okraja. 
Ministrico je zanimalo kulturno in socialno delo organizacije. Sporocile so ji, da dajejo mesecne denarne podpore potrebnim ro­jakom in dvakrat letno, pozimi in ob božicu, podarijo poleg denarja tudi pakete s hrano. Vprašala je, od kod dobijo denar za socialne podpore, koliko je slovenskih rojakov v potre-bi in kakšne potrebe imajo. 
Bila je prijetno presenecena, ko je izvedela, da ves denar, ki ga prejemajo, prihaja iz pro-stovoljnih prispevkov slovenskih rojakov. 
Ministrica si je vzela cas za pogovor z vsako gospo in za vsako izkazala zanimanje. 
Med razgovorom so postregle caj in pecivo. Ob koncu so si izmenjale darila in naredile skupno sliko za spomin. 
Sledil je sestanek z odborom Doma s pozdra­vom predsednika, nato je Lucka Makek, tajni-ca, ministrici izrocila šopek rož za dobrodošli-co v imenu celega odbora. 
Tudi na tem srecanju je pokazala zanimanje za vse potrebe doma, ki so ji bile prikazane in razložene. Zato je narocila predsedniku, naj ji cim prej pošlje na njeno ministrstvo pismo z vsemi podrobnostmi in proracuni, da lahko pomaga pri reševanju težav. 
Voditeljica šole, gospa Nina Pristovnik Díaz, je povedala, da so vedno vecji problemi glede slovenskega jezika, ker je vedno vec mešanih zakonov in ker uciteljice nimajo primernega gradiva. Obljubila je, da bo poskrbela za ustre­zne ucbenike in ponudila možnost, da bi pos­lala uciteljice iz Slovenije za tecaj slovenšcine in pedagogije za naše vzgojiteljice. 

Prosili so jo tudi, ce lahko posreduje pri slo­venski škofiji, da pošlje še enega duhovnika, saj imamo samo dva za vso skupnost. 
Dr. Helena Jaklitsch je za zakljucek srecanje izrocila darila za naš dom. 
Obisk se je nadaljeval s predstavitvijo raznih prostorov doma: pevske sobe, šolskih prosto­rov (obnovljeni in stari del), pisarne, obeh dvo-ran in dvorišca. Pokazali so ji tudi novi modu­larni oder, ki so ga nabavili s pomocjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. 
Bila je zelo presenecena, ko so ji povedali, da veliko clanov doma vloži veliko brezplacnih ur za prid in vzdrževanje Doma. 
Srecanje smo zakljucili z zakusko. Postregli smo dobre domace “empanade” in tradicional­ne “alfajorcitos” iz maicene z “dulce de leche” in kavo. 
Naslednji dan, na Slovenskem dnevu v Našem domu San Justo, je dr. Helena Jaklitsch pred­sedniku slovenskega doma San Martín izrocila priznanje ob 60. obletnici delovanja doma, ki smo jo obeležili leta 2020 med pandemijo in slovensko zastavo, vse to v imenu predsednika Republike Slovenije. 
Dr. Helena Jaklitsch: HVALA za vaš obisk in pri­znanje! 
Regina Truden Leber in Lucka Makek 

ŠOLSKI IZLET 

Kakšno veselje! Po dveh letih smo si lahko privošcili šolski izlet. Res smo se ja nestrpno pricakovali pa ne samo otroci, se razume... ucitelji tudi uživamo v naravi, z otroki izven ucilnice in na prostem brez urnikom. Nedo-cakana sobota 30. oktobra je kocno prišla na 
vrsto. 
Na žalost nas niso morali spremljati iz Jeg­liceve in Rožmanove šoli. Otrok je kar nekaj bilo iz Slomškove šole 37 otrok, iz Prešerno­ve šole 24, iz Balanticeve šole 25 in iz Bara­gove 19, pa spremljevalci, ki so na žaru pekli. Malo cez polenajsto so strune kitare nas umirile, da bi imeli sveto mašo. Daroval jo je g. Franci Cukjati, ki nam je lepo govoril o 
veselju v naravi. Tudi o naši sreci da lahko pripadamo in imamo v naših srcih dve kul­turi, dva jezika in jih moramo paziti, ker sta naš zaklad, posebno slovenšcina, ki je tako majhna deželica na svetu. Tudi je spregovoril besede prvoobhajancem, da morajo ostati vedno Jezusovi prijatelji kot prvi dan. 
Po maši je prišla na vrsto skupna slika in ta­koj vsi za žogo, igranjem ali kakšen prigrizek. 
Imeli smo krasno vreme, vroce je bilo in zato so sladoledi hitro prišli na vrsto. Po ko­silu so se najbolj korajžni tudi malo polivali. Drugi igrali »Twister«, stegovali desne noge, leve roke, levo nogo navzkriž in takrat mno­gi izgubili ravnotežje. Nekateri, ki niso bili za nogomet so se pa odlocili za odbojko na miv­ki. Potem pa malo posedeli in pocivali kajti je sonce mocno pripekal. Najmlajši so malo risali ali barvali. Zopet je bil na vrsti sladoled. Za ucitelje pa kavica s pecivom in jagodami, pa seveda kakšen pogovor tudi vmes. 



Igranja ni bilo konca. Na vrsto je prišla vrvi-ca in male žogice, ki so otroci morali skozi luknjice metati, da bi zadeli v strelo. 
Prav prisrcno je gledati male obrake, ki so že utrujeni ampak prav tako kot je uciteljski glas pocasi zacel klicati otroke za pospravla­nje odpadkov, igrac in osebnih receh... takrat se vedno sliši jamranje, da si nobeden ne želi domov. Vsi bi radi še malo casa ostali. Starej­ši si zamenjavajo Instagram-e, spletno prija­teljstvo in zacnejo z všeckom deliti smešnice s pricakovanjem, da bi se zopet kje srecali. 
Ko se vrnemo domov je vedno na avtobusu kakšna zapana glavica, ki mora v narocju se peljati domov. Takrat pa res moci odnehajo... 
Ceprav je izleta konec si res želimo ponov-no srecanje! 
LvS 


SLOVENSKI FILM NA OTVORITVI FESTIVALA 
V Buenos Airesu je tokrat potekal že osem­najsti festival evropskega filma v Argentini (XVIII edición del Encuentro de Cine Europeo en Argentina). Ceprav si je bilo možno ogle-dati vse sodelujoce filme samo po medmrež­ju, je bil otvoritveni vecer »v živo«, v lepem okolju terase kulturnega centra v Recoleti. 
Z razdaljo med sedeži je bilo pripravlje-no zelo v redu, veliki ekran je kazal odlicno sliko, vidno kljub še svetli vecerni uri. Tudi zvok je bil odlicen. 
Z nekaj zamude je stopil pred mikrofon veleposlanik Evropske Unije g. Amador Sanchez Rico in predstavil dogodek, nakar je podal besedo slovenskemu veleposlaniku Bergantu, da je nagovoril obcinstvo. Priso­tna je tudi bila namestnica veleposlanika ga. Urška Ucakar. Njo smo vprašali, kako je prišlo do tega, da je otvoritveni film bil ravno slovenski Inventura. Kot je pojasnila, Delegacija Evropske unije v Argentini že 18. leto organizira filmski festival Encuentro del cine europeo. Zaradi pandemije letošnja izvedba poteka skoraj v celoti virtualno, za edino projekcijo v živo pa je bil izbran slo­venski film Inventura, prvenec režiserja Dar-ka Sinka. Izbor filma je povezan z odmevno premiero na filmskem festivalu v San Sebas­tianu v Španiji septembra letos in prejemom vec nagrad že v prvih tednih od premiere, vkljucno z nagrado Vesna za najboljšo reži­jo. Gre za najnovejši film v izboru filmov, ki sodelujejo na festivalu. Vsekakor pa je k od-locitvi botrovalo tudi dejstvo, da Slovenija trenutno predseduje Svetu EU. 


Go. Ucakar smo vprašali tudi o drugih do-godkih, ki jih v casu slovenskega predsedo­vanja Svetu Evropske Unije prireja Velepo­slaništvo. 
U. Ucakar: »Veleposlaništvo se v teh dneh posveca še dvema drugima kulturnima pro-jektoma in sicer razstavi Prihodnost bivanja ter projektu Knjižnica pod krošnjami. Razsta­va kreativnega industrijskega oblikovanja Pri­hodnost bivanja poteka med 4. novembrom in 2. decembrom v Metropolitanskem centru oblikovanja. Gre za razstavo, ki jo je pripravil Center za kreativnost in je posvecena zgod­bam majhnih blagovnih znamk, ki izražajo funkcionalnost, strast do življenja in narave, inovativne nacine uporabe lokalnih materia­lov, zlasti lesa, in nove tehnike proizvodnje, ki se opirajo na regionalno obrtništvo in napre­dne tehnike trajnostne proizvodnje. 
Projekt Knjižnica pod krošnjami je vklju-cujoc projekt, pri katerem v okviru EUNIC projekta Europe Readr sodelujemo z vrsto evropskih držav in inštitutov ter Nacional-no knjižnico. Cilj projekta je promocija di­gitalne knjižne platforme Europe Readr, ki je plod dela slovenskega predsedovanja. Tu bi posebej izpostavila, da kulturne projekte predsedovanja vodi Sektor za javno diplo­macijo in mednarodno sodelovanje v kulturi pod vodstvom Petre Kežman, ki jo slovenska skupnost v Argentini dobro pozna. 


Prepricana sem, da številni bralci poznajo tudi tradicionalne knjižnice pod krošnjami, ki se vsako leto izvajajo v slovenskih mestih in ki smo jih letos v okviru predsedovanja in za promocijo projekta Europe Readr želeli pripeljati tudi v Buenos Aires. Veleposlani­štvo tako organizira tritedensko knjižnico pod krošnjami na Trgu bralca ob Nacionalni knjižnici, v okviru katere bodo bralci lahko našli dela evropskih avtorjev v španskem je­ziku. Projekt spremljajo tudi številni dogod­ki v organizaciji Slovenije in drugih držav, zato vabim bralce, da spremljajo družbena omrežja, na katerih bomo objavljali infor­macije o dogodkih.« 
Film režiserja Darka Sinka, ki je napisal tudi scenarij, je bil nagrajen še za glavno in stran­sko vlogo, glasbo itd., zato je vreden ogleda. Napetost drži do konca, ki je nepricakovan tako kot še vec trenutkov cez cel film. Tudi fotografija in glasbeni vložki, ki primerno pospremijo zgodbo, so odlicni. 
Rok Fink Lektoriranje Tjaša Lorbek 
MARTIN SUŠNIK PREDAVAL V SLOVENIJI 
zavracanje napredka; prav tako istovetnosti cas? Zakaj imamo tako malo prostega casa? pripisujejo to, da bi v odnosu do drugega in Na vsa ta vprašanja je odgovoril s pogle­drugacnega vodila ne le do nepremostljive di velikih filozofov Ericha Fromma in Josefa oddaljenosti, temvec v izkljucujoce naspro-Piepperja. Sodobni clovek je suženj potro-
TO NOC SEM JO VIDEL NA ODRU V MARIBORU 

Imel sem priložnost prisostvovati premieri dramske priredbe Jancarjeve To noc sem jo videl z naslovom Scenska balada v treh slikah. Roman, preveden v vec jezikov, je doživel tudi kastiljsko oz. argentinsko razlicico v prevodu Florencie Ferre (gl. Svobodna Slovenija, LXXX, 
št. 12). 
To ni prvo Jancarjevo delo, ki je doživelo pre­obrazbo (spomnimo se npr. filma Zvenenje v glavi). V odrski priredbi Janeza Pipana je bilo predstavljeno v Mariboru 21. septembra t. 
l. Ker je koprodukcija Drame SNG Maribor, Burgteatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Lju­bljana, bo gostovalo tudi v Ljubljani, na Dunaju 
in v Beogradu. 
V tem porocilu ne gre za kritiko, bi pa omenil, da me je mocno spominjalo na knjigo, kot da bi jo bil znova bral, in Nataša Matjašec Rošker je bila prava Veronika Zarnik, takšna, kot sem si jo predstavljal ob branju. Ali so imeli tudi drugi gledalci podoben vtis, pa ne vem. 
In lik Srba je igral Srb v srbšcini, oficirja Wehr-machta pa Nemec, seveda v nemšcini. Oba vec kot prepricljivo. Vse to je bilo prevedeno na za­slonih ob straneh odra (dokaj težko za slediti, saj je vse potekalo precej hitro). 
Dolgo delo, z dvema odmoroma, se lepo od­vije do konca. Priporocam ga vsakemu, ki ga bo imel priložnost videti. 
Rok Fink Lektoriranje Tjaša Lorbek 


DAN DOBROTE NABIRKA ZA POTREBNE ROJAKE 
Carapachay  $ 4.300.- 
Lanus  $ 7.500.- 
Pristava  $ 7.050.- 
Slomškov dom  $ 22.130.­ 
San Martin  $20.200.­ 
San Justo  $50.000.­ 

Dar ga. Pavci Eiletz  $20.000.-
Vsem darovalcem najlepša hvala! 
ZSMŽ 

Rojak slovenske skupnosti v Argentini, filo­zof Martin Sušnik je v mesecu oktobru pre­daval v Sloveniji. 
Prvo predavanje je imel v sklopu simpozi­ja »Identiteta vceraj, danes in jutri«, ki ga je organiziralo Kulturno-umetniško društvo KUD KDO s sodelovanjem založbe Družina. Na celodnevnem simpoziju so – poleg Mar­tina – predavali zamejski in zdomski misle­ci Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Erika Jazbar,Igor Škamperle, Marijan Kravos in JernejŠcek. 
Tednik Družina je o predavanju Martina Sušnika objavil: »Argentinski rojak, filozof Martin Sušnik je spregovoril o vzrokih za to, da identiteta za sodobnega cloveka posta­ja ne le nepotrebna, temvec je celo ovira in nepotrebni balast pri uresnicevanju drugih vrednot, ki so zanj pomembnejše, zlasti vre­dnot, kot so svoboda, napredek (torej spre­minjanje) in odprtost (dialoškost, multikul­turnost). Od kod takšno obcutenje? Pojem istovetnosti je v tesni povezavi z bistvom in nacinom posameznikove biti, ki ima seveda svoje meje – sodobni clovek pa svobodo razume kot odsotnost kakršnih koli meja; istovetnost pomeni stalnost in stabilnost, mnogi jo zato obcutijo kot staticnost, zavra-canje kakršnih koli sprememb in tako tudi 

tovanje ali celo nasilje. 
Toda takšna pojmovanja izhajajo iz na­pacnih predpostavk. Zavracanje identitete v imenu neomejene svobode vodi ravno v svoje nasprotje. Svoboda namrec deluje prek odlocitev, vsaka odlocitev pa je hkrati locitev in dolocitev, s tem torej tudi omeji­tev. Ko hoce sodobni clovek izbrati vse, da ne bi cesa zamudil, in se noce odpovedati nobeni možnosti, dejansko v globini ne izbe-re nobene možnosti in se ne odloci za noben cilj. Tako postaja neodlocen in negotov ter dovzeten za zunanje manipulacije. 
Podobno velja za priseganja na napredek: stalno predrugacenje, ki v utekocinjeni so-dobnosti tece v vse smeri, ne prinaša res-nicnega napredka: na zunaj se sicer kaže kot neprestana dinamika, v jedru pa gre za sto­picanje v to in ono smer, ki ne pelje nikamor. Resnicni napredek pomeni rast, razvijanje, to pa vkljucuje zvestobo, izrocilo, istovet­nost. 
In še vrednota odprtosti do drugih: kdor ni na svojem, ni nikjer, je temeljito spoznanje, ki ga je Sušnik navajal po zgledu filozofa dr. Milana Komarja. Globoki odnosi so namrec mogoci le med globinami; ce nekdo ni sam sebi svoj, se drugemu ne more odpreti in podariti, temvec vse ostaja na ravni post-moderne tolerance, ki pa ni nic drugega kot brezbrižnost. Pot, ki jo sodobnemu cloveku – tudi slovenskemu iskalcu istovetnosti – predlaga Sušnik, je zato pot uresnicevanja lastnega bistva, rast lastnih možnosti prek pravih izbir.” 
V torek, 26. oktobra je Martin Sušnik imel predavanje »Prosti cas in svoboda. Filozof-ski pogled na ocium«. Predavanje je zacel z vprašanji: Kaj je prosti cas? Uživamo prosti šništva. Tudi v prostem casu smo pasivni po­trošniki. V prostem casu res delam, kar mi ugaja? Uporabim prosti cas, da se poglobim vase, ali me aktivnosti ki imam v prostem casu oddaljujejo od samega sebe? Se bo­jimo biti pristno »v miru«, moramo vedno nekaj delati? Kdaj poslušamo glas intimnega jaza? 
Za osvojitev prostega casa predlaga vrniti se k ociumu. Ocium ni razpršitev, ni pocitek ali pavza. Je cilj, trenutek srecanja s samim seboj, v katerem spoznam svoje bitje, svo­jo eksistenco. Je trenutek gojenja samega sebe. Ocium veže kontemplacijo, ljubezen, svobodo, kulturo, kult in religioznost. Brez kulta ni kulture. Morali bi uporabiti prosti cas, da rastemo kot ljudje, da presežemo cloveško naravo. 
Po predavanju je Martin odgovarjal na vprašanja poslušalcev, za tem pa se je še dolgo v noc pogovarjal s prijatelji in znanci, med katerimi je bilo kar nekaj (ce ne vecina) argentinskih Slovencev. 
Jože Jan 


OkrOgle OBLETNICE 
Jakob Ukmar (1878 - 1971) 
Pred 50 leti, 2. novembra 1971 je v Šked­nju pri Trstu umrl Jakob Ukmar, slovenski duhovnik, katehet, bogoslovni profesor, govornik, duhovni pisec, teolog, publicist in narodni voditelj. Kljub preganjanjem in tež­kim preizkušnjam je ostal neomajen v svoji veri. V Vatikanu poteka postopek za njegovo beatifikacijo, ki ga je tržaška škofija leta 2009 uspešno koncala, zdaj se pa nadaljuje na Kongregaciji za svetnike. 
Življenje Jakoba Ukmarja 
Jakob Ukmar je bil rojen 13. julija 1878 v skromni železniški cuvajnici na Opcinah nad Trstom. Po osnovni šoli na Opcinah je šel na nemško gimnazijo v Trst, zatem je šel v bogo­slovje v Gorico in bil 14. julija 1901 posvecen v duhovnika. Njegove prve duhovniške posta­je so bile: Bazovica, Rojan, Ricmanje (v casu spora te župnije s tržaško škofijo), pri starem sv. Antonu v Turstu in katehet na nemški gi­mnaziji v Trstu. Do prve svetovne vojne se je posvecal verskemu, prosvetnemu in socialne-mu delu v okviru slovenskega kršcansko-soci­alnega gibanja. Med letoma 1915 in 1917 je na Dunaju študiral pravo in doktoriral iz teo­logije. 
Po vrnitvi v Trst in prikljucitvi Trsta in Gorice Italiji je postal ravnatelj tržaškega semenišca in opravljal druge pomembne škofijske služ-be. Duhovniki so ga cenili in spoštovali, sam pa si je zelo prizadeval, da bi Slovencem in 
Hrvatom vrnili pravico do svojega lastnega 
jezika, ki jim je bila za casa fašizma odvzeta. S svojo pokoncno držo, neustrašnim pridi­govanjem in sestavljanju spomenic o stanju 
slovenske manjšine na Primorskem je postal duhovni referent slovenskih vernikov na Trža­škem in velik delavec za ohranitev slovenske jezikovne in kulturne identitete. 
Leta 1947 je bil imenovan za apostolskega administratorja istrskega dela tržaško-koprske škofije,a zaradi nasilja, ki ga je doživel med birmovanjem v Lanišcu v Istri (nahujskana sodrga je birmovalce pretepla, domacega žu­pnika Bulešica pa umorila), službe ni nastopil. 
Ukmar je od jeseni 1919 bival v škofijski hiši v Škednju, kjer je ves cas pomagal pri sloven-skem dušnem pastirstvu.V pripravi na drugi vatikanski koncil je papežu Janezu XXIII poslal svoje predloge za prenovo Cerkve, ki naj bi imela vec posluha za narodne manjšine. Go-vori, ki jih je imel Jakob Ukmar na tržaškem radiu, so izšli v treh knjigah. Umrl je 2. novem-bra 1971 v Škednju in vstajenja caka na tam-kajšnjem pokopališcu. 
Delovanje Jakoba Ukmarja 
• 
Preganjan in zaprt: Že v casu cesarske Av-strije je bil v jeci zaradi panslavizma. Italijanski fašisti so ga zaprli, ker naj bi bil slovenski naci­onalist. Jugoslovanski komunisti, ki so ga skoraj do smrti pretepli, so ga še ranjenega zaprli, ker naj bi bil fašist. Po mesecu aresta se je vrnil v Trst, a je tudi tam doživel obtožbe s strani tr-žaškega škofa Santina, ki ga je razrešil z vseh škofijskih služb, ker naj bi bil komunist. 

• 
Pomiril uporne farane: Pet let po duhovni­škem posvecenju ga je škof poslal v Ricmanje, kjer so se prebivalci razglasili za grkokatolike inse locili od Vatikana. Župnik je pobegnil, po­roke in pogrebe je opravljal kar župan. Sprva Ukmarju ni bilo lahko: vaški prebivalci so vanj metali kamne, v šoli so med kršcanskim nau­kom nahujskani otroci žvižgali, vstajali iz klopi in stene obmetavali s paradižniki in kosi lesa. A Ukmar je vztrajal. Ob koncu Ukmarjevega služ­bovanja so se razmere predvsem po njegovi zaslugi tako umirile, da je med farani in škofijo prišlo do sprave. 



CRÓNICAS DE ESLOVENIA 
ˇOTRA VEZ SOPA! 
Si bien el clima fresco y la caída de las hojas daría para hablar de la sopa que odiaba Ma-falda, en este caso hablaremos del COVID. Por estos pagos otońales otra vez se dispararon los números de casos positivos entre los te­steados. Desde hace un mes, este número va ascendiendo, pero hacia fines de octubre el porcentaje de positivos pasó el 30%, encon­trándose actualmente por encima del 40%. 
Neros preocupantes. El viernes, cerca de la medianoche, el Gobierno ofreció una con-ferencia de prensa, en la cual se expusieron las nuevas medidas. Algunas comienzan a te­ner vigencia a partir del lunes 8 de noviemb-re, otras del 15. 
Si bien creíamos que otra vez nos esperaba 
una cuarentena, optaron por incrementar los 
controles de PCT (Preboleli-Cepljeni-Testirani) 
– es decir, corroborar a la entrada de super-mercados, locales, centros de medicina y ofi­cinas que todos posean certificado de vacu­nación, estén testeados, o se hayan repuesto de la enfermedad, confirmando su identidad con un documento. Implementaron, además, otras medidas no muy extremas: modificaron la edad mínima para comenzar a hacerse los 
testeos (de 15 bajó a 12 ańos); quedan prohi­bidas los tapabocas de tela, siendo obligato­
rias los quirúrgicos; queda limitada la entrada a los negocios: una persona por cada 10m2. La vida social también se ve afectada, que­dando permitidas sólo las reuniones familia-res en números reducidos. Los espectáculos y actos culturales sólo pueden ser realizados 
si cada espectador cuenta con asiento asig­
nado, reduciéndose la capacidad a la mitad. Restaurantes y bares continuarán abiertos, el servicio es posible entre las 5 y las 22 hs, con-tando también con número máximo de clien­tes. Los pubs y discotecas quedarán cerrados 
por el momento. Las ceremonias religiosas 
están permitidas, debiéndose respetar una distancia de 1.5mts entre los participantes. Obviamente, el uso de barbijo y el ya nombra-do PCT son condiciones obligatorias en todos 
estos puntos. 
ˇPero no nos dejemos deprimir por estas noticias! El paisaje en Eslovenia se puso her-moso gracias al otońo. Tuvimos días de sol y lindas temperaturas, además de mańanas de niebla y lluvia. Todo esto hizo que los árbo­les se tińeran de las más hermosas tonalida­des de amarillo, naranja, rojo y marrón. Los bosques son un sueńo, y la verdad que parece un cuento de hadas cuando atravesás una ar­boleda, y el viento hace caer las hojas … lluvia de oro. 
Que las restricciones no nos quiten las ga­nas de pasear, juntarnos a tomar un café o co-nocer algún lugar nuevo. Galería Cukrarna es un buen inicio. Edificio de tamańo monumen­tal (una altura de 4 pisos y 90 metros de largo) fue construido en 1828 a orillas del Ljubljani-
•Zahteval 
ucenje slovenšcine: V Trstu je leta 1910 postal predstojnik dijaškega semenišca za Slovence in Hrvate. V imenu jezikovne ena­kopravnosti je rektor uporabljal slovenšcino, kar je bilo prevec za italijanske nacionaliste na škofiji, ki so dosegli, da so po treh letih semeni-šce razpustili. Podobno stališce je imel po kon-cu vojne, ko je kot rektor tržaškega bogoslovja kljub policijskim racijam od gojencev zahteval ucenje slovenšcine, hrvašcine in italijanšcine. 

•Obsojal 
je fašizem: Leta 1931 je zelo od­meval Ukmarjev govor med šmarnicami, ko je italijanskim vernikom v Škednju argumen­tirano dokazoval, da je fašizem v nasprotju s kršcanstvom. Govor “Kršcansko sožitje med narodi” je v prepisanih kopijah krožil okoli vec let. Leta 1938 je goriški škof Carlo Margotti v semenišcu našel 20 izvodov pridige in jih nemudoma unicil. Poleg pisem in spomenic, poslanih na tržaško škofijo, je sestavil spome­nico papežu Piju XI. (1930), volilnemu zboru kardinalom neitalijanskega porekla (1938), kongregaciji za semenišca in univerze (1939) in vsem italijanskim škofom (1946), v katerih je ostro protestiral zaradi nasilnega poitalijan-cevanja Hrvatov in Slovencev v Italiji. “Sloven-sko in hrvaško ljudstvo se ne cutita odrešeni od italijanske države, kot je v teh deželah za­povedano reci, ampak se cutita podjarmljeni. Prizadeti sta namrec zaradi gospodarske krize in oropani dragocenega zaklada maternega jezika v šolah in uradih,” so besede iz spome-nice papežu iz leta 1930. 


• Abstinenca v politiki: Med drugo svetovno vojno je Ukmar svojim sobratom svetoval, naj se vzdržijo politike. Sam se je tega dosledno držal. Po drugi strani pa je bil dosleden v drži kristjana, ki pomaga: zbiral je pomoc za slo­venske internirance in skrival begunce, ceprav oboroženega boja ni podpiral. 
ca, y albergó, en primer lugar, una refinería de azúcar. Luego del primer incendio en el ańo 1858, y durante casi 200 ańos, fue utilizado para fines muy variados: fábrica de tabaco, 
domicilio de reclutas militares, alojamiento 
transitorio para personas que perdieron sus hogares en el terremoto de 1895 y de traba­jadores sociales y de la construcción después de la Segunda Guerra Mundial. A principios de los ’90 del siglo pasado, la idea era ponerlo en valor y hacer allí un centro comercial, pero la idea nunca avanzó. Apenas mudada lo ví: no podía creer que un edificio tan imponen­te estuviese tan abandonado. Mi alma de 
arquitecta le encontró mil usos y funciones, deseando fervientemente que alguien lo mi-rara como yo e hiciera algo. A fines de septi­embre, abrió sus puertas un espacio público y moderno, pero con su alma e imponencia antiguas intacta. Con una superficie total de 5500m2, el área de espacios de exposición es de 2500m2. La planta baja cuenta con un espacio central de gran altura, en el cuál es posible colocar exhibiciones de hasta 20 me­tros de altura. En el entrepiso hay una librería y una sala de conferencias; en el primer y se­gundo piso salas de exposiciones. El sótano es un espacio dotado con equipos de audio que permiten realizar actuaciones sonoras, además de depósitos y vestuarios. Amantes 
o no del arte o exposiciones modernas, vale 
la pena ponerse el tapaboca e ir a ver esta in-
teresante puesta en valor de un edificio cuya sola presencia narra una parte de la historia de Ljubljana y, a partir de esta inauguración, comienza un nuevo capítulo en su vida. 
Si forman parte de ese grupo de personas 
Pisatelj Alojz Rebula se je z Jakobom Ukmar­jem prvic srecal 26. januarja 1966 in v svoj dnevnik zapisal: “Velik dan, da sem mogel osebno spoznati najvecjega cloveka - intelek­tualca in kristjana - v zamejstvu.” Dva meseca kasneje v Rebulovem dnevniku (njegovi dnev­niški zapiski so izšli v vec knjigah) piše: “V ške­denjski vecer sem odnesel jasen vtis svetosti.” Izbral si ga je za svojega duhovnega voditelja. Ocak Ukmar mu je s svojimi kratkimi nasveti, predvsem pa s svojim življenjem, posredoval nauk, ki ga je zapisal v svoji Mariologiji, knjigi, posveceni Božji Materi: “Bodimo še mi majhni in skriti pred svetom, da bomo resnicno veliki pred Bogom.” 
Pripravil Jože Jan 
Viri: 
Wikipedia Revija Ognjišce Slovenska biografija 
Aleteia 
Primorski dnevnik Vipavska javnost 
a las cuales el fresquito sólo les hace desear una mantita en el sillón y un café, té o cho­colatada en la mano, también hay algo que puede interesarles. Del 10 al 21 de noviemb-re se lleva a cabo el 32. Ljubljanski filmski fe­stival LIFFE (Festival de Cine de Ljubljana). El Festival contiene más de 80 películas, entre las cuáles se encuentran muchas eslovenas. Debido a las medidas contra el COVID, tuvi­eron que sumarse funciones, para que todos aquellos que tenían entradas pudieran ir a ver las películas. Un gran punto a favor es que muchas películas pueden verse desde la comodidad del hogar. La mala noticia es que sólo es posible verlas con un IP esloveno. 
Pero disfruten ustedes de la primavera que comenzó, de los colores de los capullos ab-riéndose y los aromas viajando en la brisa. Desde Ljubljana, con un té en la mano y una manta en los pies, les mando un gran abrazo y prometo seguir teniéndolos al tanto de lo que ocurre por acá, hasta que puedan venir a ver todo con sus propios ojos. 
Nadia Jan 
Ljubljana, 10 de noviembre de 2021 

KOLEDAR

ZA RAZMISLEK IN NASMEH 
“ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” 
” 
13. novembra 
Zakljucek SSTRMB 
19. 20. In 21. novembra 
Martinovanje v Mendozi 
28. novembra 
Obletnica Hladnikovega doma v Slovenski vasi 
8. decembra 
Prvo sveto obhajilo v slovenski hiši 
11. decembra 
Evropski vecer v Slovenskem domu 
Carapachay 
OSEBNE NOVICE 

        DIPLOMA 
Dne 21.oktobra je na Buenosaireški Uni-verzi (UBA) dokoncal študij Matjaž E. Oblak ter diplomiral v Geoloških vedah (Licenciado en Ciencias geologicas). 
PREGOVORI IN CITATI 
CLOVEK IN NARAVA 

V Glasgowu poteka med 31. oktobrom in 12. novembrom  Svetovni vrh voditeljev v okviru podnebne konference Cop26. V dveh tednih se bo srecalo vec kot 120 svetovnih vodite­ljev in okoli 25.000 delegatov, novinarjev in podnebnih aktivistov iz skoraj 200 držav, da bi se dogovorili o tem, kako pospešiti global-no ukrepanje za rešitev podnebne krize. 
Pred 30 leti so Združeni narodi pozvali, naj države clanice podpišejo podnebno konven­cijo, s katero bi se zavezale k zmanjšanju emi­sij toplogrednih plinov. Od takrat so se drža­ve, ki so podpisale konvencijo, sestale vsako leto, da bi razpravljale o napredku in izzivih. COP je »konferenca pogodbenic« (v anglešci­ni: conference of the parties), 26. zasedanje letos gosti Združeno kraljestvo v Glasgowu. Globalno segrevanje povzroca vse vecje spremembe vzorcev padavin, oceanov in vetrov v vseh regijah sveta. Po vsem sve­tu doživljamo pogostejše in intenzivnejše vremenske pojave, kot so vrocinski valovi, 
poplave in gozdni požari. 

Na letošnjem vrhu bodo države pogodbe-nice pregledale napredek pri izpolnjevanju svojih zavez v okviru Pariškega sporazuma, da globalno segrevanje omejijo na 1,5şC v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Vendar svet trenutno ni na dobri poti, da bi to do-segel, saj se svetovne temperature zvišujejo. 
Vse kaže, da zadnje case clovek ni ravno najboljši prijatelj narave… 
Poglejmo, kaj nam o cloveku in naravi govo­rijo pregovori: 
•  
Clovek je trši od kamna, pa krhkejši od jajca. (hrvaški pregovor) 

•
 Ni je živali na svetu, ki bi se je clovek moral bolj bati od cloveka. (Michel Eyquem de Montaigne, francoski humanist, filozof in 


pisatelj) 
•
 Ljudje so kot rastline na polju: ene cveti­jo, druge venejo. (judovski pregovor) 

•
 Clovek je edina žival, ki je, kadar ni lacna in pije, kadar ni žejna. (neznan avtor) 

•
 Ljudje so cvetje zemlje. (vietnamski pre­govor) 


• Clovek je premagal naravo prej, kot se je naucil obvladati samega sebe. (Albert 
Schweitzer, nemški teolog, glasbenik, filozof, 
pisatelj, nobelov nagrajenec) 
•
 Od vse živine je najboljša in najslabša – clovek. (hrvaški pregovor) 

•
 Noben clovek ni od narave dobil pravice, da ukazuje drugim. (Denis Diderot, francoski pisatelj in filozof) 

•
 Clovekova velicina je v njegovih rokah. 


(perzijski pregovor) 
• Clovek je žival, ki se bavi s politiko. 
(Aristotel, starogrški filozof) 
• Clovek si pogosto želi delati stvari, za katere mu je narava odrekla vso zmožnost. 
(Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, filozof, politik in 
znanstvenik) 
•
 Clovek ni žival, že z besedo ga lahko ubi­ješ. (ruski pregovor) 

•
 Clovek je istocasno sramota in ponos narave. (Alexander Pope, angleški pesnik in prevajalec) 


Izbral: Jože Jan 


KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI 
V ponedeljek, 15. novembra 2021 se v okviru #EuropeReadr pricenja projekt »Knjižnica pod krošnjami« slovenskega Predsedovanja Svetu Evropske Unije, ki ga Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu izvaja v sodelovanju s številnimi partnerji, vkljucno Nacionalno knjižnico Mariano Moreno. 
Projekt se zacenja z razpravo o enakosti spolov in literaturi, ki bo potekala v ponedeljek ob 18. uri pri glavnem vhodu v Nacionalno knjižnico in na kateri bo sodelovalo tudi Ministrstvo za ženske, spole in raznolikost Argentinske republike. 
Pridruži se Veleposlaništvu na tej razpravi, 
ki je odprta za publiko in na prostem! 

Javni razpis: financna podpora Slovencem po svetu 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je objavil Javni razpis za razpisno podrocje B v letu 2022: financna podpora Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa je spodbujanje dejavnosti Sloven-cev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko 
Slovenijo. 

Besedilo razpisa in razpisno dokumentacijo najdete na naslednji povezavi: 
ŠTUDIJ V SLOVENIJI 
Te zanima študij v Sloveniji? Ekipa Study in Slovenia bo v sredo, 18. novembra ob 14. uri pripravila spletno predstavitev študija na slo­venskih univerzah, ki je namenjena prav Slovencem v zamejstvu in 
po svetu. 

Predstavili bodo uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji ter prednosti statusa študenta. Udeleženci bodo imeli pri­ložnost, da se prek spleta srecajo s predstavniki slovenskih Univerz. 
Za udeležbo se je potrebno prijaviti prek spletne prijavnice na spodnji povezavi. 


                | Glasilo Slovencev v Argentini  Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan  SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE  
Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija  Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek  Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com  
Predsednik Jure Komar  Oblikovanje:  Leila Erjavec, Sofi Komar  www.svobodnaslovenija.com.ar