PoStnlnn plafnna f gotovini. DoSlo '18. VI. 1930 krat,.- Prilog- Cena Din 1*— Izhaja vsak dan tjutraj razveo v ponedeljkih fn dnevih po prašnikih. — Posamezna številka Din 1'—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 30*—. llredniStvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St.‘28. Telelon ured-DiStva 30 70, 80-60 tn 30 71. Jugoslovan Rokopisi se ne vračajo, — Oglati po tarifi in dogovoru. — Uprava / Ljubljani, GradiSče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostan* ska ulica St. 4. St. 14 Ljubljana, dne 18. junija 1930. Leto L Težave sovjetov se kopičijo Rečno brodovje prevozilo komaj desetino tega, kar bi moralo - Setev gre slabo - V Sibiriji posejano le 35 odstotkov zemlje Varšava, 17. junija. Sovjetski listi so polni vznemirljivih vesti o popolnem neuspehu sovjetskega rečnega brodovja, ki je mnogo premalo prevzelo transportov, zlasti žita in lesa. Tako piše »Ekonomičeskaja žizn«, da so po vseh rekah v mesecu juniju prevzele ladje samo 6-9%, ki bi ga morale prevesti po junijskem načrtu. V nekaterih krajih pa je še slabše. Tako je bilo n. pr. v Povolžju prevezenih samo 6-5% in ravno tako v severozapadnem okraju. »Ekonomičeskaja žizn« piše zato v posebnem članku tole: »Prevoz tovorov po vodnih potih se vrši slabo. Brodovja se izkoriščajo neracijonalno. Tovori se ne javljajo o pravem času. Posledica tega je, da je bil majski načrt še dosežen na polovico, za časa plovidhe pa je padel transport na 9'9%. Delavci pri rečnem brodovju delajo nemarno in ne poročajo pravočasno cen- trali o poteku transportov. Zlasti slabo se dela na Amuru in srednjeazijskih rekah. Brodovja na teh rekah sistematično odklanjajo vsake informacije o transportih. Tudi Povolžje ne daje informacij in temu slabemu vzgledu sledi tudi severna uprava rečnega prodovja. Vse to daje povod za resno skrb. Centralni komite je dolžan napraviti red in ne sme dopuščati, da bi se uprava brodov z birokratskimi izgovori oproščala dolžnosti, temveč mora dajati točne informacije o poteku nakladanja žita. Prav tako slabo gre nakladanje lesa in kakor piše »Izve-stija« iz Minska, se je naložilo samo 50% lesa od tega, kar je bilo predpisano. V Belorusiji pa je ta odstotek še nižji in se je doseglo komaj 25% tega, kakor pa bi se moralo po načrtu. V pristaniščih se je nagromadilo na tisoče kubičnih metrov lesa, ki se ne izvaža. Resna nevarnost ob- stoja, da bodo tako velika industrijska središča, kakor Gomelj in Borisov, ostala na zimo brez losa. Čim bolj se je približeval šestnajsti kongres komunistične stranke, tem bolj se je v sovjetskih listih poročalo o zboljšanju stanja setve. Kljub temu pa ne morejo sovjetski listi prikriti, da je uspeh vse setvene akcije nezadovoljiv. Kljub največjemu pritisku in kljub silni propagandi v kolhozih (kolektivnih gospodarstvih), se je v Rusiji doseglo samo 75% tega, kar se je nameravalo, v nekaterih krajih celo mnogo manj, in sicer tudi v žitorodnih krajih. Tako je v Sibiriji posejano samo 32% tega, ker bi se moralo posejati po načrtu. Dal-njevostočni kraj je dal samo 35%; najboljši uspeh je bil dosežen v U. S. S. R. (Ukrajini), kjer se je doseglo 98-80%, najslabši pa v Korelski oblasti, kjer je samo 18%. V poročilih iz Narkomzema (narodni komisarijat za zemljedelstvo), bilten št. 12, je tudi podrobno navedena razdelitev zemlje, ki pripada kolektivnemu gospodarstvu in posameznikom. Tako je v Ukrajini 8970 kolektivnih gospodarstev, posameznih pa 7298. V Rusiji je skoraj povsod število posameznih gospodarstev znatno večje, kot število kolektivnih gospodarstev. Izjemo tvorijo le Nižnjevolški kraj, kjer je razmerje 2738 proti 1333, Severokavkaški kraj (5541 : 2030) in Kazakstan (2020 : 1130). Če se upošteva, da so vse te številke preračunjene na bližnji komunistični kongres, ki naj navduši komunistične pristaše, potem je sigurno, da je bil dejanski uspeh setve mnogo slabši, kakor pa je navedeno v teh poročilih. Poročila listov jasno dokazujejo, da je kmet proti sovjetom in da je zlasti v Sibiriji odpor velik. Zato je tudi bogata Sibirija posejala najmanj. Major Pabst o svojem delovanju v Avstriji Njegova akcija in prejšnje vlade - Osemstotisoč oboroženih kmetov in dijakov? Benetke, 17. junija. Major Pabst in njegova soproga bosta ostala nekaj dni v Benetkah, če se že ne bosta tu za stalno nastanila. Novinarje, ki so takoj posetili majorja Pabsta, je Pabst tudi sprejel in jim dal daljše izjave o poslednjih dogodkih. Rekel je, da se je v nemški vojski boril do poloma centralnih sil. Takoj po premirju je očitno nastopil za nacijonalno stvar in se je z vsemi silami boril proti socija-lizmu v Berlinu in Dresdenu. Leta 1920 se je preselil v Innsbruck, kjer je organiziral društvo Heimwehr. Spomnil je novinarje na to, da se mu je skupno s prija-teljima Steidlejem in pokojnim polkovnikom Bauerjem posrečilo uničiti destruktivno delo levičarskih strank. Nadalje je dejal, da je zavzemala akcija Heimwehra postopoma vedno bolj močan značaj in da je 15. julija 1927 Heimwehr s pomočjo policije, kateri je načeloval sam dr. Scho-ber, v kali zadušil socijalistično komunistično revolucijo na Dunaju. Zatrdil je, da so heimvvehrovci vedno in povsod pokazali svojo moč, posebno pa ob priliki, ko so v zvezi z dijaki z orožjem hoteli osvoboditi Koroško. Major Pabst je nadalje izjavil, da se je takoj po Kappovi vstaji odločil, da se posveti organizaciji naeijonalistov v Avstriji, ki je najbolj izpostavljeni del nemškega ozemlja. Naglašal je, da ta njegova akcija ni bila otežkočena s strani avstrijske vlade, marveč celo podpirana in da sta bili tako vojska kakor tudi policija vedno naklonjeni heimwchrovskcmu pokretu. Organizacija Heimwehra ima namen podpirati meščanske stranke. V Heimwohru je dobro organiziranih in oboroženih 800.000 ljudi, največ kmetov in dijakov. Heimwehr bo morala sedaj skrbeti za to, da si pribori čim večji politični vpliv v Avstriji. Danes mora Heimwehr uveljaviti svojo politiko tudi v parlamentu. Radi tega bo treba ustvariti nov program, ker je s spremembo v Avstriji nastopila nova politična doba. — Dr. Schober je z namenom, da doseže svoj cilj, ublažil svoj prvotni načrt o avstrijski ustavni reformi, s katero namerava napraviti konec komunizmu in čim več ško- dovati socijalizmu. Dr. Schober je izbral slednjo pot, da na tak način izbegne notranjim nemirom. Heimwehr bo šel po svoji poti cilju nasproti. Ob koncu svoje izjave je major Pabst opozoril novinarje na to, da je treba smatrati njegov izgon iz Avstrije kot potezo Schobrove politike. Ni dvoma, je še dejal, da bodo heimwehrovci napravili vse, da pospešijo notranjo obnovitev Avstrije. — Uveljaviti morajo svojo taktiko povsem v skladu z razvojem dogodkov. On sam pa namerava pustiti aktivno politiko. Aretacija občinskega načelnika Dunaj, 17. junija. Orožniki so v stanovanju občinskega načelnika v Schwechatu in narodnega poslanca v spodnji avstrijski zbornici \Veinhoferja zaplenili 40 revolverjev in 4000 krogelj. Zaplemba tega orožja se ni mogla izvesti, preden je ni dovolila spodnje-avstrijska zbornica. Weinhofer je bil aretiran. Grof Bedilem \ Londonu Colj njegovega obiska je novo posojilo London, 17. junija. Nocoj se bo grof Bethlen sestal z Mac Donaldom in Hen-dersonom. »Daily Telegraph« pravi, da se bo na tem sestanku nedvomno razmotri-valo vprašanje madjarskega posojila 12 bilijonov funtov, da pa bržkone ne bo prišlo tudi do razprave o političnih vprašajih. Nadalje list ne veruje, da je madjar-ska vlada že ob tej priliki načela vprašani« vzpostavitve habsburške dinastije na madjarskem prestolu, ker bi bil za to čas neprimeren, in to tem bolj, ker so evropske velesile proti vzpostavitvi Habsbur-govcev na Madjarskem. Ideja avstrijsko-madjarsko bavarske monarhije je propadla, ker je nemogoče, da bi se v sedanjem času Bavarska odcepila od Nemčije. Istotako jo nemogoča madjarsko-romunska unija radi nasprotstva, ki vlada v tem pogledu na obeh straneh. V zvezi z Bethlenovim prihodom v London je delavska poslanka miss Wilkinson v »Daily Heraldu« napisala članek, v katerem navaja želje britanskega naroda glede Madjarske. Posebno meni, da bi bil že skrajni čas, da izpusti madjarska vlada na svobodo politične kaznjence. London, 17. junija. V madjarskem poslaništvu je bil snoči prirejen banket na čast Bethlenu. Banketa sta se v imenu angleške vlade udeležila tudi Mac Donald in Snovvden, katerega je spremljala soproga. Večerje so se udeležili tudi vsi poslaniki v Londonu. Danes opoldne je Mac Do- Delokrogi poljskih konzulatov Beograd, 17. junija. A A. Poslaništvo poljske republike v naši državi je obvestilo naše gospodarske kroge, da je na podlagi odloka poljskega ministrstva za zunanje zadeve izvršena nova porazdelitev delokroga poljskih predstavništev v Jugoslaviji. Odslej spadajo v pristojnost: konzularnega oddelka poslaništva poljske republike v Beogradu zetska, donavska, moravska, vardarska banovin in mesta Beograd, Zemun in Pančevo; poljskega generalnega konzulata v Zagrebu: dravska, savska, primorska in drin-ska banovina; častnega konzulata poljske republike v Banjaluki pa vrbaska banovina. nald priredil kosilo na čast Bethlenu. — Popoldne se je grof Bethlen sestal z lordom Ratherinere-om. London, 17. junija. »Financial New< javlja, da gre zadeva madjarskega posojila h koncu. Emisija madjarskega posojila se bo izvršila bržkone v bližnji bodočnosti. Banka za mednarod. plačila Pariz, 17. junija. AA. Havas poroča iz Basla, da je generalni direktor banke za mednarodna plačila Que§nai po včerajšnji seji upravnega odbora te banke sprejel novinarje in jim izjavil, da bo upravni odbor pozval narodne banke Avstrije in Madžarske, Poljske, Romunije ,Grčije, Češkoslovaške, Jugoslavije, svobodnega mesta Gdansk, Danske in Portugalske, naj sodelujejo pri vpisu glavnice banke za mednarodna plačila. Nov sestanek Grandi-Schober Dunaj, 17. junija. Italijanski zunanji minister Grandi se je snoči ponovno sestal z dr. Schobrom. Danes se je g. Grandi privatno mudil še ves dan v mestu, zvečer pa se je povrnil v Rim. Grški list o uspehih vlade generala Zivkoviča Solun, 17. junija. AA. List »Indčpendan-ce« prinaša danes uvodni članek, ki ga je napisal bivši minister Kofinofor, sedanji predsednik grško-jugoslovanske lige v Atenah, o sijajnih uspehih vlade generala Zivkoviča Petra na administrativnem, gospodarskem in socijalnem polju. Posebno naglasa delo ministra trgovine in industrije Jurija Demetroviča, ki da je osnoval balkanski institut v Beogradu. List poziva vse ostale balkanske narode, da korakajo istim potom, ker vodi ta pot do carinske unije in konfederacije balkanskih držav. Japonske simpatije za Francijo Pariz, 17. junija. A A. Novo imenovani japonski poslanik Yoshizawa je po prihodu v Pariz izjavil novinarjem, da občuduje plemeniti francoski narod, ki ga odlikuje velika civilizacija, vroča ljubezen do miru, pravice in lepote in ki ljubi urejeno delo. Japonski poslanik je naglašal, da je Francija zibelka Društva narodov in Briando-vega pakta o zaščiti miru. Mednarodna konferenca dela Ženeva, 17. junija. AA. Na mednarodni konferenci za delo je bila otvorjena razprava o poročilu ravnatelja mednarodnega urada za delo Alberta Thomasa o razvoju socijalne zakondaje v posameznih državah. Delegati »o posebno pozorno poslušali poročilo indijskega odposlanca, ki je očrtal sedanje socijalne razmere v Indiji ter prosil za mednarodno zaščito in intervencijo. Agrarni odnošaji v Dalmaciji Beograd, 17. junija. AA. V nuuistrstvu poljedelstva sestavljajo načrt zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev na področju kraljevine Dalmacije. Včeraj popoldne je bila v kabinetu za poljedelstvo posebna konferenca ministrov o tem zakonskem načrtu. Konferenci so prisostvovali dr. Šibenik, Uzunovič, dr. Srskič, dr. Drinkovič, dr. Shvegel in dr. Frangeš. Prisotni so razpravljali o tem zakonskem načrtu iz načelnih vidikov. Ministrstvo je zastopal kot referent načelnik Turina. Priprave za kronanje Karla II. Bukarešta, 17. junija. AA. Vlada je sklenila povabiti državne šefe k svečanostim kronanja runuinskega kralja Karola, ki bo oktobra meseca. Slovenska prestolica Kadar se govori o elektrifikaciji Slovenije, misli vedno vsak Slovenec le na to, kako bi elektrifikacija čim bolj koristila vsej Sloveniji. Nikdar pa nihče ne misli na elektrifikacijo zato, da bi z njo škodoval katerikoli slovenski občini ali kateremukoli slovenskemu podjetju. Tako tudi pred vojno ni imel pok. dr. Lampe niti najmanje namena, da bi z elektrifikacijo Krapjske Škodoval Ljubljani. Mnogo preveč pozitivna misel je elektrifikacija dežele, ko da bi mogla tako silno negativne misli imeti v njej mesta. Taka negativna misel bi ne bila nič drugega, ko najbolj pristna kranjska fovšija, ki je pa ustvarjajoči dun ne pozna. In Lampe je bil ustvarjajoči duh. Ce so se kljub temu razvili vsled Lam-petovega načrta najostrejši politični boji, potem se je to zgodilo zlasti vsled tega, ker »liberalna« Ljubljana ni hotela sodelovati s »klerikalnim« deželnim odborom. To trajno nasprotje je ko pri vseh drugih vprašanjih, tako tudi pri elektrifikaciji, razdelilo Slovenijo v dva tabora ln »liberalci« so bili proti Završnici že vsled tega, ker so bili za Završnico »klerikalci«. Bil pa je še neki globlji vzrok, da ni prišlo do sodelovanja niti v tako gospodarsko važnem vprašanju, kakor je bila elektrifikacija dežele. Bilo Je to med Slovenci le umetno ustvarjeno nasprotje med deželo in mestom. To nasprotje ni v nobenem oziru izviralo Iz kakšnih gospodarskih vzrokov, temveč je izhajalo iz one malomeščanske miselnosti, ki je rodila tudi krilatico o ljudeh ob široki cesti. Bila je to miselnost, ki je lastna ljudem, ki so šele vstopili v meščanski krog in ki so se zato smatrali za silno višje od kmetskega ljudstva, pa čeprav so vsi po vrsti naravnost izhajali iz tega ljudstva. Ta miselnost pa je bila ne samo za slovenski narod skrajno škodljiva in napačna, temveč tudi za Ljubljano samo. Zlasti pod Avstrijo smo bili Slovenci dolžni, da ohranimo enotnost med mestom in deželo, da tako zberemo vse svoje sile. Jasno pa je tudi pokazala ruska revolucija, kako katastrofalne posledice zadenejo narod, če nastane prepad med mestom in deželo, med inteligenco in narodom. Vse ljudsko na-obraževalno delo sloni na sodelovanju inteligence z narodom, vsa denarna sila zadružništva sloni na tem istem temelju in brezpomemben narod, ki ne vzdrži niti ene generacije, postanemo maloštevilni Slovenci, če dopustimo, da nastane med inteligenco in narodom nepremostljiv prepad. Vsa sila našega naroda je baš v tem, da sta inteligenca in ljudstvo eno. Ze celo pa mora odkloniti ono miselnost, da mora vladati med mestom in deželo boj — slovenska prestolica. Iz naroda in ljudstva črpa prestolica svoje sile in čim bolj napreduje narod, tem bolj napreduje tudi njegova prestolica. Viden znak narodnega napredka je prestolica in zato narod svojo prestolico ljubi, zato je na njo ponosen. Prav posebno pa je ponosen na svojo prestolico slovenski narod, saj je bila Ljubljana ves čas narodnega življenja pravo središče in zbirališče vseh narodnih sil, pravo srce naroda. V Ljubljano so se iztekale vse sile iz naroda, iz Ljubljane pa so zopet prihajale vse vzpodbude, ves podnet za novo delo, da je bilo narodno življenje vedno živo, da je venomer rastla slovenska kultura. Samo v sodelovanju mesta z deželo je napredek naroda, samo v tem sodelovanju je napredek pre-stoNce. Noben corpus separatum za|p ne sme postati slovenska prestolica, temveč zlita z narodom v eno celoto za napredek dežele, ker je s tem tudi na delu za svoj napredek. Dolžnost slovenske prestolice je zato, da razume vsako gibanje, ki nastane na deželi, da najde vsako svoj potreben odmev ,y njej in da se vrne po tem na deželo, predelano tako, da bo v korist celote. Prav tako pa mora najti tudi vsako prizadevanje za materijalen napredek dežele svoj odmev v prestolici, ker tudi vsako tako prizadevanje gre v korist prestolice. Zato je bila dolžnost Ljubljane, ko se je pričela akcija za elektrifikacijo Slovenije, da z vsemi svojimi močmi podpre to akcijo, da bo ta čim preje postala resnica. 2e celo pa je bila dolžnost Ljubljane, da to stori, ker je bil namen te akcije, da zasigura Slovencem gospodarsko neodvisnost od tujca. Kdo pa je bil bolj intere-siran, da se ta neodvisnost doseže, ko slovenska prestolica, ki je morala v «voji sredi prenašati intrige tuje manjšine le zato, ker ni bila slovenska gospodarska Nj. Vel. kralj ica Marija na razstavi vezenin Bcogr&d, 17. junija. AA. Davi ob 10. sta Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica v spremstvu maršala dvora generala Dimitrijeviea, dvorske dame ge. Eleonore Švrljugove, generala Stojanoviča, odjutanta Nj. Vel. kraljice podpolkovnika Pogačnika in polkovnika Krstiča posetil v domu Kolo srbskih sester razstavo narodnih vezenin in tkanin. Razstavo je priredil Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v ministrstvu za trgovino in industrijo s sodelovanjem Kola srbskih sester in g. Bergerja, ravnatelja etnografskega muzeja v Zagrebu. — V imenu ministrstva za trgovino in industrijo ‘so sprejeli visoke goste načelnik dr. Steinmetz, dr. Tomšič, Grgaševič in Berger. Minister za trgovino in industrijo ni bil navzoč pri sprejemu, ker je obolel. V imenu Kola srbskih sester je Veličanstvi sprejel glavni odbor s predsednico Gru-jičko. Beograjsko žensko društvo je zastopala ga. Olga Barlovac. Pri vhodu je ga. Grujička izročila Nj. Vel. kraljici šopek rož, ki ni bil povit z vrvico, marveč z lepo starinsko pečo iz zbirke ge. Mogan. Veličanstvi sta si z velikim zanimanjem ogledali razstavljene vezenine in tkanine ter sledili tolmačenjem zastopnikov ministrstva za trgovino in industrijo. Naloga te razstave je pospešiti ljubezen za domačo umetnost in za vezenine sploh, ki so zbudile tudi v inozemstvu veliko pozornost. Nj. Vel. kralj se je laskavo izrazil o razstavi in pozval izdelovalce, naj se še z večjo voljo posvečajo tem izdelkom, tako da bodo postali visokoumetniški. Nj. Vel. kralj se je zanimal za to vrsto proizvodnje v posameznih krajih, o načinu prodaje doma in v inozemstvu. Nj. Vel kralj in kraljica sta si vsak oddelek ogledala dvakrat. Visoki gosti so tekoin ogleda izbrali in kupili večje število razstavljenih predmetov. Mora brezposelnosti v Angliji Ustanovi se poseben odbor zn ta vprašanje - LIoyd George za liberalno delavsko zvezo London, 17. junija. AA. Listi se ponovno obširno bavijo z vprašanjem brezposelnosti. Parlament, ki se sestane nocoj, bo razpravljal o tej zadevi na jutrišnji seji. Debata bo zelo obširna in kakor poročajo »Times«, bo ministrski predsednik pozvan, naj precizira delokrog novega prvega varuha pečata Vernona Hartshorna. Njegov prednik J. H. Thomas je prevzel danes svoje novo mesto. London, 17. junija. AA. Danes je govoril ministrski predsednik Maodonald na konferenci lokalnih oblasti o vprašanju brezposelnosti. Macdonald je dejal, da želi skupno s svojimi tovariši pospešiti Izvedbo kraljevih načrtov in obnoviti napore za tako zvani narodni razvoj. Končno je Macdo-nld naglasil, da želi pridobiti aktivne in socijalno misleče zastopnike mož in žena za skupno delo za rešitev vprašanja brezposelnosti in za gospodarsko okrepitev vse države. Njihov cilj mora biti normalna industrija in primerna organizacija. »Daily Herald« objavlja razgovor z Lloy-dom Georgeem, ki je izjavil, da bo liberalna stranka glasovala za izredno zasedanje parlamenta, ki bo razpravljalo o vprašanju brezposelnosti in o zasilnih ukrepih, ki bodo veljali za dobo petih let. Lloyd George je končno izjavil, da se strinja s predlogom ministrskega predsednika, naj se ustanovi posvetovalni odbor za vlado po vzorcu odbora za imperijalno obrambo. London, 17. junija. >Daily Herald« poroča o razgovoru svojega urednika z Lloyd Georgom, v katerem je Lloyd George izjavil, da se je i ozirom na mišljenje liberalne stranke odločil la liberalno - socialistično zvezo, da se reši vprašanje brezposelnosti. On je pripravljen, da v tem prav-cu podpre delavsko vlado in meni, da se da to vprašanje rešit na ta način, če vlada da delavcem možnost za delo. On je proti stališču Ba!dwina, ki hoče na umeten način znižati cene pšenici ter tako olajšati delavsko bedo, pa je tudi proti temu, da se uvoz monopolizira, kakor to predlaga delavska stranka. Niti od daleč ne namerava staviti kake pogoje za svojo pomoč, vendar pa se nadeja, da bo delavska stranka vzela v obzir predloge liberalcev v zadevi novega volilnega zakona, po katerem bi, kot izgleda, liberalci izgubili mnogo glasov. »Daily Herald« tolmači to senzacijonalno izjavo Lloyda Georga precej nezaupno. Pristavlja pa, da mora naziranje Lloyda Georga glede na ljudsko stisko naleteti na resno upoštevanje; in če bi mogel Lloyd George staviti praktične predloge, bi jih vlada gotovo z največjim zanimanjem in z največjo nepristranostjo proučila. Vprašanje pa je, ali more Lloyd George res priti s kakimi praktičnimi načrti, ki jih ne bi bila že vlada sama napravila. Močno vznemirjenje halije zaradi novih ameriških carin Rim, 17. junija, n. »Giornale d' Italia« piše v svojem uvodnem članku povodom novega carinskega tarifa, ki ga je uvedla ameriška vlada za zaščito ameriške gospodarske proizvodnje, da 'se more Italija podvizati, da prepreči težke posledice novih carin, spričo katerih sc bo italijanski izvoz poljedelskih in industrijskih izdelkov v Ameriko zelo znižal. Italijansko gospodarstvo jo ogroženo, ker je dosedanji izvoz v Ameriko predstavljal eno najvišjih postavk italijanske trgovinske bilance. Z ozirom na to, da je že sedaj bil italijanski izvoz v Ameriko tako po količini kot po vrednosti mnogo manjši od ameriškega izvoza v Italijo, pravi list, bo odslej italijanska pasivnost še mnogo večja in bo treba vsled tega še prav posebej misliti na novo organizacijo italijanskih trgov v inozemstvu. »Giornale d’ Italia« meni, da bo italijanska vla- neodvisnost izvedena. Če bi bila ta izvedena, bi tuja manjšina čez noč izginila, kakor je izginila, ko je prišla politična neodvisnost. Pa že zaradi svojega lastnega blagostanja bi morala slovenska prestolica podpirati elektrifikacijo dežele. Čisto nekaj drugega je prestolica neelektrificirane dežele, ko pa prestolica elektrificirane. Ze zaradi tega bi morala Ljubljana pomagati izvesti elektrifikacijo in zato naj bo prizadevanje Ljubljane v tem, da gre roko v roki z deželo, da si z delom za celoto še pomnoži ljubezen, ki jo že uživa v narodu in da bo prestolica, na katero bomo vsi vedno ponosni. Prestolica, ki razume na-, rod, da more narod razumeti njo! da morala za obrambo italijanskega gospodarstva pod vzeti naslednje mere: italijanska gospodarska produkcija se mora tehnično izpopolniti, tako da se bodo stroški proizvodnje zmanjšali najmanj za toliko, kolikor so se sedaj zvišali ameriški carinski tarifi, da bo italijanski uvoz v ameriško državo ohranil svoj položaj. Italijanski trg se bo moral osvoboditi ameriškega vpliva in nadomestiti ameriške proizvode s svojimi ali pa s proizvodi drugih držav, ki pa bi bile pripravljene favorizirati italijansko blago na svojih trgih. V tem pogledu pridejo v prvi vrsti v poštev azijski in južno-ameriški, za tem pa angleški, francoski in nemški trgi. »Giornale d’ Italia« se nadeja, da bodo italijanski industrijci s podporo države mogli rešiti ta težka vprašanja. List h koncu ponovno pribija, da bo imela Italija vsled novih ameriških carinskih tarifov veliko zgubo, če se ne pobriga takoj za svoj izvoz. Minister Grandi na Dunaju Dunaj, 17. junija, d. Italijanski zunanji minister Grandi je še vedno na Dunaju, Na kolodvoru so ga, kakor znano, sprejeli zastopniki vlade. Tudi je imel Grandi že dvakrat daljša posvetovanja z dr. Srhobrom in z voditeljem avstrijskega zunanjega urada Petrom. Prirejene so bile tudi zakuske in kosila njemu v čast. In tudi napitnice so se izmenjavale. Končno se je danes Grandi udeležil tudi slovesne zaprisege vojaških novincev dunajske garnizije in garnizij sosednih krajev. Bil je tudi pri defi-liranju čet. Po uvedbi nove carine v Ameriki Pariz, 17. junija. AA. Iz Newyorka poročajo, da je došlo na tainošnji borzi do tako hudega padca tečajev, ki ga ne pomnijo tekom letošnjeg leta. Tečaji važnejših vrednostnih papirjev so padli kar za 20 točk. Ta padec pripisujejo obči depresiji in negotovosti v gospodarskih krogih in pa nezaupanju napram novm carinskim ukrepom. Newyork, 17. junija. AA. Hoover je iz-javil, da si pridržuje pravico nadziranja nad izvajanjem nove carinske tarife. New York, 17. junija, n. Ameriško gospodarstvo preživlja težko krizo in je vprašanje, ali se bo ta kriza do konca leta mogla rešiti. Danes je bil na borzi spet velik polom. Računa se, da se je ameriška narodna imovina z devalvacijo vrednostnih papirjev zmanjšala za 5 milijard dolarjev. Mnogi papirji so izgubili tudi po 22 točk. Srednja izguba je znašala 4 in pol odstotka. Preko 300 vrednostnih papirjev je padlo na svojo naj nižjo točko. Na blagovni borzi je dosegla rž tako nizko ceno, kakršne ni imela od leta 1900. Oves je padel na ceno iz leta 1913. Značil-no je, da se je kositer dvignil Smrt Ljube Stojanoviča Beograd, 17. junija, n. V Pragi je danes umrl Ljuba Stojanovič, član akademije znanosti, bivši predsednik vlade in minister. Bil je v Parizu, kjer si je zdravil raka. V poslednjem času pa se je preselil v neki praški sanatorij, kjer so ga zdravniki zdravili z radijem. Radi visoke starosti, imel je 70 let, in slabosti srca pa tega zdravljenja ni mogel prenesti. Minister Stojanovič je bil odličen učenjak in si Je - -oje znanje pridobil v Beogradu ter ra vseučiliščih na Dunaju, v Petrogradu, Berlinu in Leipzigu. Svoja dela je objavil v »Starinah«, »Glasniku« »Znanstvenega društva« in v »Spomeniku«. Izdal je tudi nekaj knjig. Bavil se je z aktivno politiko in je bil opetovano minister prosvete, ministrski predsednik in minister notranjih zadev. Bil je narodni poslanec in je celih 7 let načeloval stranki samostojnih radikalov. Po ujedinjenju je bil predsednik republikanske stranke. Zadnjikrat se je pojavil v javnosti s svojim neobičajnim stališčem o nacijonalizmu, državi in jugoslovanskem edinstvu. Pripravljanje novih zakonov Beograd, 17. junija, n. V ministrstvu za šu- • me in rudnike se pripravlja nov zakonski načrt, kateri je bil sedaj poslan ministrstvu notranjih poslov v pregled, ker so v njem tudi nekatere odločbe upravnega značaja. Ministrstvo za socijalno politiko pa se bavi s socijalno zakonodajo z namero, da se ta zakonodaja unificira. Povodom tega je prispela v Beograd depu-tacija zavoda za zavarovanje privatnih nameščencev iz Ljubljane, katera je posetila merodajne faktorje in jim poročala o svojem stališču glede načrta novega zakona. Pokojninski zavod privatnih nameščencev predstavlja danes veliko organizacijo z znatnim kapitalom. Brzojavke predsedniku vlade Beograd, 17. junija. AA. Povodom imenovanja novega reis ul uleme je sprejel predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev sledeče brzojavke: od odbora Gajreta v Zenici, od muslimanov sreza Srebrenica in Zavidoviči, od vakuvskega poverjeništva v Bje-lini, od muslimanov sreza Fojnica, Kladnjca ter od odborov Gajreta v Zvorniku, Zenici in Zavidovičih. Sprava med kraljem Karlom in Jeleno Bukarešta, 17. junija. Poučeni krogi do-znavajo, da bo v kratkem dosežena sprava med kraljico Jeleno in rumunskim kraljem Karolom. Železniška nesreča Bruselj, 17. junija. AA. V bližini postaje Midi je zadelo več vozov D-vlaka, ki je zavozil na napačne tračnice, ob pariški ekspres. Poškodovana sta bila restavracijski in osebni voz. Ranjenih je bilo 10 oseb. Razmere v madjarskih ječah Budimpešta, 17. Junija, n. »DaiJy Herald« prinaša članek Brumbvja Horradina o inndjar-skih razmerah. Člankar pravi, da vladajo v madjarskih ječah strašne razmere in da so ječe podobne pravim grobnicam. Posebno brutalno postopajo madjarske oblasti s političnimi kaznjenci, llorradin poziva madjarsko vlado, da »zbriše to sramoto s svetlega imena madjnr-skega naroda«, 322 leial za bombardiranje Washiagtou, 17. junija. AA. .Mornariška de-partement je naročil 322 letal za bombardiranje. Letala bodo stala približno milijon dolarjev. Fuzija tržaških ladjedelnic Trst, 17. junija. AA. Glavna skupščina lad-jedelniške družbe »Cantiere navale tri osti ne« je odobrita fuzijo z ladjedeloižkima družbama »Slabilirnento tecnico triestino« in »Can-tiere San Roccoc. Nova družba se bo imenovala »Canlieri iriunrti delto Adriaticu Mnn-faleone, Trieste e Vernem*. DruEiba bo ruz-polagala z glavnico 150 milijonov lir. Vprašanje elektrarne na Ljubljanici Elektriiikacijski načrt bivšega deželnega odbora - Zgodovina boja za elektrarno na Ljubljanici KVčeraj ponoči so eksplodirali štirje peklenski stroji, ki pa niso napravili posebne škode. — Ena oseba ubita, tri pa ranjene.« Meni se ta stilizacija ne zdi nič prav. En človek ubit, nekaj ranjenih — kaj se na to res laliko reče: nič posebne škode? Seveda, take stvari se lahko končajo še vse bolj strašno, poderejo se lahko še velike, trdno zidane zgradbe, toda najvažnejše je vendarle eno samo: človek, zaradi človeka je na svetu vse, kar je. Dandanes pa je menda duh časa ali kaj, da je ostal človek čisto pozabljen, samo nekaj brezpomembnega, postranskega je še zraven, na vseh koncih in krajih se ženo in pehajo in skrbe za vse mogoče — mrtve stvari, — samo človek je nekaj potisnjen ob stran in nihče ga več ne vzame v misel. ‘‘ Nekemu stoletju pravijo ljudje stoletje otroka — jaz ne vem zakaj, saj se je otrokom najbrž vedno približno enako godilo. To bi bilo pa vendar treba skrbeti, da bo kdaj tudi človek prišel na vrsto. Sezona raa ‘Biled.u Letošnje toplo poletje je privabilo na Bled že jako lepo število tujcev, zlasti iz Nemčije, pa tuck iz Jugoslavije. Blejski hoteli in penzijoni so že precej dobro zasedeni, po privatnih vilah pa se še vedno lahko dobe sobe. Cene sobam pa so znatno nižje kakor so n. pr. v Crikvenici ali pa v Baški. V tem oziru se je razvila na Bledu že jako zdrava konkurenca, kar je za dotok tujcev velike vrednosti. Zdravo konkurenco je omogočila predvsem zadnja živahna gradbena sezona. — Čez zimo so zgradili mnogo novih stavb. Park-hotel so popolnoma preuredili, tako da je sedaj to najlepša stavba na Bledu, sezidali so pa tudi več novih vil in pen-zijonov, tako da letos, kakor vse kaže, stanovanj ne bo primanjkovalo. Grajsko kopel so znatno razširili, tako da je to kopališče po obsežnosti gotovo eno največjih v Jugoslaviji. Zaradi gradnje in izpopolnitve kopališča so preložili tudi cesto ob jezeru pod Gradom nekaj višje, tako da se šetalcem nudi z vzvišene ceste krasen pogled na jezero. To cesto bi morali pravzaprav zapreti za tovorni pro- Spomladanske kazaške dirke v Mariboru Maribor, 17. junija. Za veliki derby-meeting na Teznu pri Mariboru dne 19. in 22. junija se je do zaključka prijavilo za Maribor rekordno število 45 konj iz Jugoslavije in tujine. Tako so od drugod med drugimi prijavili svoje konje posestniki večjih vzgajališč dirkalnih konjev iz Gradca, Dunaja, Lipnice in Arnovža, iz Jugoslavije pa posestniki iz Zagreba, Ljubljane, Celja, Ptuja, Maribora, Šoštanja, Ljutomera itd. Med najvažnejšimi naj navedemo le nekaj imen prijavljenih konjev-dirkačev, in sicer: Jon (rekord v letu 1929.), Kolar (rekord v letu 1926.), Freund Hans (rekord v letu 1929.), Anfangerin (rekord v letu 1925.), Blanka (rekord v letu 1930.) in Salome (rekord v letu 1930.), ki dajejo pač dovolj jamstva, da bo pri taki konkurenci izid v Mariboru že priljubljenih dirk Karla Bach-nerja športna senzacija prve vrste. Kakor je nadalje iz prijav razvidno, bodo razen že omenjenih nastopili tudi novi konji prvovrstnega plemena in mnogo obetajočih sil. Opozarjamo posebno na dobro razvite triletnike, med katerimi so brez dvoma zmagovalci bodočnosti. Iz ljutomerskega okraja bo sodelovalo 12 konj, ki imajo z ozirom na silo in zmožnosti, ki so jih že pokazali na letošnjem spomladanskem meetingu v Ljutomeru, mnogo izgleda na uspeh. Od že znanih veličin ljutomerske reje se posebno imenujejo Polda, Koketa, Finiša, Felčika in Elza, ki so istotako pri letošnjem meetingu v Ljutomeru večkrat zmagale. Glavna točka spomladanskega meetinga bo vsekakor jugoslovanski derby z nagrado 20.000 Din, pri katerem bodo nastopili sami najboljši 4 letni konji-dirkači iz Jugoslavije. Če tudi število teh ne bo veliko, bo vendar dirka zelo napeta, ker so vsi za derby prijavljeni dirkači skoro enaki vredni in ker vsak posestnik svojega der-by-tekača pred javnostjo neče imenovati. Razen kasaških dirk bo tokrat tako 19. in tudi 22. junija prirejeno nagradno skakanje čez številne prepone, v katerem bodo konkurirali najboljši jahači iz mariborske, čakovske in slovensko-bistriške garnizije, kakor tudi dame in gospodje iz Zagreba, Gledališče Pohujšanje v dolini šentflorjanski Komponist Matija Bravničar je iz Carkar-jeve istoimenske farse naredil operno farso. Nedavno sem prebiral Grabbe-evo farso »Šala, ironija, satira in globlji pomen«, ki na podoben način obravnava tedanje nemške umetnostne in družabne prilike kakor Cankar v »Pohujšanju« moralo šentflorjanske doline. Grabbe-jevi farsi so priznali kritiki marsikaj dobrega, le globljega pomena ne. V »Pohujšanju« je pa zlasti globlji pomen temeljito povdarjen. V Cankarjevem namreč, v Bravni-čarjevem ne. Kajti R. Strauss pri komponiranju Zarathustrovih naukov ni dodal, temveč odvzel, istega mnenja sem pri Salomi (kot operi) in seveda tudi pri »Pohujšanju«. Bravničar je komponiral, t. j. ilustriral le vnanji potek dogodkov, notranje miselnosti pa ni mogel in bi je tudi noben komponist sveta ne mogel. Vsaj kongenijalno ne. Bravničarjeva glasba je ilustracija v impresionističnem zmislu, vsekakor dovolj originalna, negira formo in daljšo linijo, je akordična in je njeno težišče v koloritu, t. j. v iustrumen-taciji. Pevski glasovi so pastorki, pozavne in ostala trobila mačehe. Žalibog se izgubi vsled tega mnogo besedila, ki v orkestru utone in je to isto kot bi besedila ne bilo. Ta minus sem čutil zlasti v drugem ter deloma v tretjem dejanju. V ostalem je pa glasba tudi za razvajeno uho zanimiva, mestoma povsem nova. Izvjajoči so storili vse, da so pripomogli k uspehu, škoda je Jacinte (Stotterjeva), ki jo met, da bi ostala le kot promenadna cesta ob jezeru. Za avtomobile je pa itak določena druga cesta. S cestami je na Bledu sploh križ. Takrat, ko še ni bilo avtomobilov, ampak so po cestah le še kašljali mršavi konji, so tedanje ceste pač zadostovale. Danes pa je treba preurediti ves cestni promet in ga modernizirati. Do neke mere gre tudi že to. Cesto Lesce (kolodvor) — Bled sedaj asfaltirajo. Delo zaenkrat sicer zelo ovira promet, ampak enkrat bo vsaj cesta nekaj pomenila. Poleg ceste bi se pa dala narediti tudi še lepa pot za pešce, ki bi bila krasno sprehajališče in bi gotovo privabila marsikaterega turista. Od novega mostu dalje do Bleda vodi pa že itak stara pot skozi senčnat gozd, tako nazvana »bližnjica«, ki bi jo pa morali pač nekoliko popraviti. Ob cesti sami pa bi bilo dobro nasaditi odporna drevesa, ker je lanski mraz uničil mnogo tod nasajenih orehov. Goličave so pa neprijazne. Kolikor lepša bo blejska okolica, tolik) večjo privlačnost bo imel tudi sam Bled. Ljubljane, Celja in Šoštanja, ki bodo s svojimi prvovrstnimi konji gotovo vzbujali splošno zanimanje. 19. in 22. junija se bo za posetnike dirk vpeljala avtobusna zveza z dirkališčem na Teznu. Avtobusi bodo vozili od 14. ure naprej izpred Velike kavarne na dirkališče in nazaj. Sisv!ben® gibanje v TrbovSgali Trbovlje, 15. junija. Že nekaj let rudniška uprava brezplačno prepušča rudniškim uslužbencem stavbeni gramoz, katerega izvažajo iz jame; dovoljuje jim popuste tudi pri drugem gradbenem materija-lu. Vsled tega je stavbeno gibanje v Trbovljah zelo oživelo. Bolje situirani, varčni uslužbenci 8i gradijo, oziroma si bodo gradili lastna stanovanja, kar jim bo omogočilo brezskrbnejšo starost in krov v bolezni in v pokoju. Sedaj grade nove hiše poduradniki: Bregar, Kajtna in Marin, drugo leto pa prične graditi večjo stanovanjsko hišo tudi Kajtna Anton, ki ima zemljišče v bližini občinskega kopališča. Lična hišica se gradi tudi blizu hiše gospoda Kaufa vis-a-vis Sokolskega doma. O. Pust je preuredil malo hišico na svojem posestvu za stanovanjske svrhe. Tesarski mojster g. Božič gradi na parceli, ki jo je kupil od gospe Prav-dič, precej veliko poslopje, ki je že pod streho in bo služilo stanovanjskim in obrtnim namenom. Zadruga »Dom in vrt« gradi na bivšem Kmetovem posestvu poleg štirih deloma dogotovljenih hiš zopet nove. Hišica g. Pelka bo kmalu izročena svojemu namenu, O. Raz-berger je zgradil v svoji hiši novo vinsko klet in preuredil ostale prostore v moderne obratne lokale. Pogaja se tudi za koncesijo za re-satvracijo ter namerava drugo leto v ta namen prostore razširiti. Rudar Podbregar si gradi tudi lastno hišico. Na posestvu gospe Rotar, odnosno Vizovišek pripravlja pet strank ma-terijal za nove hiše. Nasproti hiše g. Bošušaka je pričel odkapati zemljo tukajšnji kleparski mojster g. Šporn. Na bivšem zemljišču g. Murna je pričel odkopavati tudi rudar Drnovšek ter bo zgradil večjo stavbo, vkateri bo poleg stanovanja tudi mesnica in vinotoč. V bližini stavbišč »Dom in vrt« bo pričel zidati tudi elektrikar pri rudniku g. Lesičar. Vkljub temu živahnemu stavbenemu delovanju v našem kraju je pomanjkanje stanovanj še vedno občutno; rudnik je ustavil dograditev treh osemnajst-družinskih hiš in zato bodo na novo upokojeni rudarji s številnimi družinami iskali zasebna stanovanja, kar bo stanovanjsko stisko v bodoče vsekakor še povečalo. orkester popolnoma preglasi. Tudi Janko vzlic zelo dobri dispoziciji ni prišel do prave veljave; vloga mu je za to dinamiko prenizko pisana. Kovač kot »cenjeni konkordat« je v tej vlogi prav odličen, tudi igra mu je nenavadno dobra. Manjše partije so zelo hvaležne in jim recitacijski slog ne dela nasilja. Prav vse so bile podane prvovrstno. (Škerlj-Medvedova, Španova, Kogojeva, Balatkova, Beteto, Gostič, Mohorič, Grba in drugi.) Peček je v bagatelni vlogi opozoril nase kot izvrstnega komika, da-si ga kot takega poznamo že iz operete. Dirigiral je Neffat sigurno, orkester je pariral točno. Dinamiko bi trebalo ponekod omiliti. Inscenacija je bila prav »po Carkarjevo«. režija (Cirii Debevec) končno vzorna. Publike in odobravanje mnogo. Slavko Osterc. USasanaginica V nedeljo 15. t. m. je bil v operi peti večer domače produkcije. Izvajali so Šafranek-Ka-vičevo glasbeno dramo Hasanaginica. Snov je vzeta iz narodne epike in jo že poznamo kot dramo. (Milan Ogrizovič).Polek opernega dejanja se bistveno ne razlikuje od poteka drame, sujet je znan in nudi sila napeto dejanje. Zlasti konec drame je v svoji tragiki neizmerno močan. Snov sama po sebi je tipično orijentalska, muslimanska — skoraj bolj turška kot naša. In zanimiva od početka do kraja. Šafranekova glasba je mestoma originalna, mestoma se izdatno naslanja na orijentalski folklor, še pogosteje pa na ustvaritelja nem-ke glasbene drame, Wagnerja. Predvsem mislim tu na Tristana in Izoldo ter na Lohen-grina. Vse hvale vredua je Šafranekova tehni- Hlezgodfe in nesreče Ljubljana, 17. junija. Z mariborskim popoldanskim potniškim vlakom so v Ljubljano pripeljali 54 letno delavko Ivanko Getz iz Hrastnika. Zjutraj je šla na delo v hrastniško steklarno, kjer je že več let zaposlena. Med potjo jo je neznan kolesar na cesti dohitel in podrl na tla. Pri padcu si je Ivanka Getz zlomila levo ključnico. Prvo pomoč ji je nudil domači zdravnik. Brezsrčni kolesar je zdirjal naprej, toda pričakovati je, da se hrastniškim orožnikom posreči izslediti brezvestnega kolesarja, ki je pustil staro delavko kar na cesti. Večja nesreča se je včeraj dopoldne primerila tudi pri Medvodah. Ivan Pusta-vrh, 35 letni posestnik v Topolu pri Medvodah, je dopoldne nakladal hlode. Pri nakladanju so se hlodi zvalili z voza ter ga podse pokopali. Pustavrh je dobil prav težke notranje poškodbe. Bil je prepeljan v ljubljansko javno bolnico. Več manjših in težjih nesreč se je primerilo v ponedeljek. Na delavca Franca Kelca v Kočevju se je med delom vsula večja plast zemlje, ki ga je skoro popolnoma podsula. Kelc je dobil težke notranje poškodbe. Morali so ga včeraj zjutraj prepeljati v Ljubljano. Posestnikov sin 22 letni Jože Jenko na Praprotni polici je včeraj rezal rezanico za živino. Slamoreznica ga je prijela za desno roko ter mu jo popolnoma zmečkala. — Prepeljali so ga včeraj v ljubljansko bolnico. Sporf Ljubljana, 17. junija 1930. Prvak dravske banovine Ilirija je gostovala v nedeljo v Beljaku in premagala večkratnega prvaka Koroške Vilacher Sp. V. sigurno s 6:0 (3 :0). Koroški listi pišejo, da so Jugoslovani pokazali krasno igro. Posebno je ugajal napad, ki je po odmoru predvedel ekshibicijsko igro. Izvrsten je bil tudi srednji krilec Dekleva. Gole so dali Ice ir Doberlet po dva, ter Košak in Pfeifer po enega. V Mariboru se je z otvoritvijo kopališča pričela plavalna sezona. Plavalni bazen je zelo prikladen za tekmovanja, dočim se je premalo upošteval moment namestitve gledalcev. Problem filtracije in temperiranja ni srečno rešen. Organizacija tekmovanja je bila v rokah Ljubljanskega Plivačkega podsaveza, ki pa je v tem pogledu popolnoma odpovedal. Prva tovrstna prireditev v Mariboru bi morala biti vzgledna za poznejše prireditve, no, bila je klaverna. Vse naprave so bile skrajno pomanjkljive, na stolpu ni bilo skakalnih desk, občinstvo se je mešalo med sodnike in tekmovalec , za katere je bilo nezadostno preskrbljeno. Reprezentativni faktorji so pokazali minimalno zanimanje za tekmovanje. Na tak način se plavalni šport absolutno ne propagira. Premalo vestno pripravljene prireditve naj se sploh ne vrše. BASTYA : ILIRIJA. Jutri ob 18. uri igra z Ilirijo madjarsko prof /ijonalno moštvo Bastya, ki ima zelo dober glas. Proti avstrijskemu in madjarske-mu prvaku je Bastya dosegla zmagovit rezultat. V moštvu je več madjarskih reprezenta-tivcev. Ilirija, ki je pokazala v igri z III. okrajem izvrstno formo, bo morala napeti vse sile, da bo dosegla na am renomiranim gostom časten rezultat. Predtekma Ilirija rez. : Grafika ob 1630. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Jugoslovanska reprezentanca za Uruguay je odpotovala v torek zjutraj. Mesto Mihelčiča se je odpeljal čulič (Hajduk). Ekspedicija dospe v Montevideo 8. julija in se udeleži svetovnega prvenstva, ki bo trajal od 13. do 27. julija in se ud ' ži svetovnega prvenstva, ki ka, ki je umel spojiti tako nasprotujoče si glasbeiie domisleke v slog, ki mu moramo priznati enotnost. Ravno v tem je zapopadena vrednota njegovega dela. Sodobnemu človeku ta glasba ne nudi nič novega, vendar pa staro / sprejemljivi formi. V zadnjem dejanju pa ima glasba tako podrejeno vlogo, da jo človek pri mogočnem vživetju v dejanje presliši. Vendar glasba dejanja ne ovira in tudi orkester je pisan tako prozorno, da besedilo radi njega na jasnosti ne izgubi. Hasanaginico so pod Poličevem vodstvom naštudirati vzorno. Menda nobena opere v letošnji sezoni ne tako. Thierryjeva je v naslovni vlogi dala vse, istotako Križaj v vlogi Hasanage. Ribičeva, Španova, Grba, Gostič, Janko, Mohorič in ostali, vsi so bili prav uspešni na svojih mestih. Janko dozoreva v prvovrstnega p«vca in ume narediti tudi iz manjših vlog pomembne kreacije. Gostič je glasovno boljši kot je bil v isti vlogi Vičar, igralsko se pa razvija nekoliko počasneje. Zbori v drugem dejanju, zlasti za odrom, so pa bili nekam megleni. Občinstva je bilo v parterju malo, v ložah razmeroma več, odobravanje prisrčno. Hasanaginica bi zamogla ostati nekoliko sezon na opernem repertoarju. Slavko Ostcre. Ljubljanska opera. Danes v torek, dne 17. t. ni. se poje Hatzeja glasbena drama »Povratek«, ki zavzema v jugoslovanski operni literaturi • najodličnejše mesto veristične smeri. Opero odlikuje piepričevalna dramatična vsebina ter krasna metodična glasba, polna ognja in temperamenti Zasedita je prvovrstna. Iva poje g. Marčec. Jelo — ga. Thierry, Kato — ga. bo trajal od 13. do 27. julija. Povratek je določen na 7. avgust, tako da se igralci vrnejo 25. avgusta v domovino. Državno prvenstvo je radi tega odgedeno do septembra. Gak prvak Štajerske. Z zmago 2:1 (1:1) nad Sturm-om je postal Gak prvak Štajerske. Seltclsivo Župni zlerf celjske SokoBske župe Celjsko sokolstvo je obhajalo v soboto in nedeljo dve važni obletnici: 401etnico celjskega Sokola in 201etnico celjske Sokolske župe. V proslavo teh jubilejev se je vršil župni zlet celjske Sokolske župe, ki je bil mogočna manifestacija sokolske misli. V soboto popoldan in nedeljo dopoldan so se vršile tekme, ki so pokazale lepe uspehe^ V nedeljo dopoldan so se na Glaziji vršile skušnje za popoldanski javni nastop. Okrog poldne se je začel pomikati iz Glazije impozantni sprevod po mestu, ki je bilo vse v zastavah. Na čelu sprevoda je jezdil oddelek Sokolov na konjih, njim so sledili prapori ter godba Sokola I. iz Ljubljane. V sredini sprevoda je svirala celjska železničarska godba, zaključila ga pa je četa vojakov 39. pešpolka v bojni opremi. Mnogobrojno občinstvo, ki je čakalo sprevod na ulicah, je Sokole burno pozdravljalo in jih obsipalo s cvetjem, kjer so pozdravili navzoče Sokole župni starosta brat Smrtnik in celjski župan dr. Goričan. Starešina mariborske župe br. dr. Maks Kovačič je izročil pozdrave Maribora. Zastopnik ljubljanske župe br. Flegar je čestital k jubileju in izročil pozdrave svoje župe. Popoldanskemu javnemu nastopu na Glaziju je prisostvovala velika množica Celjanov in okoličanov. Vaje so bile izvedene dovršeno in so žele mogočen aplavz. Odlikovali so se posebno starejši člani z vajami s kratko palico za letošnji vseso-kolski zlet. Burno pozdravljeni, so nastopili vojaki, katerih vaje s puškami so bile vzorne. Ugajali so zlasti člani in članice z vajami z dolgo palico. Nastopila je tudi de-ca in oboji naraščaj s prostimi vajami. — Vaje na orodju so bile odlične, posebno vaje vzornih vrst. Zaključili so nastop člani s prostimi vajami za vsesokolski zlet v Beogradu. Po javni telovadbi se je razvila živahna ljudske veselica. Zvečer se je vršila še lepa akademija, na kateri so razen Celjanov sodelovala še društva iz Trbovelj, Zagorja in Šoštanja. Župni zlet, ki je bil obenem najboljša priprava za vsesokolski zlet v Beogradu je uspel popolnoma. Delegati fehoslovaške vlade in armade na vsesokolskem zletu v Beogradu. Čehoslovaška vlada pošlje na vsesokolski zlet v Beograd delegacijo z ministrom narodne obrane dr. K. Vi-škovsky-jem na čelu. V delegaciji bodo še dr. Jan Masak. predsednik odbora za telesno vzgojo v ministrstvu zdravja ki bo zastopal tudi ministrstvo šol in ministrstvo prosvete, nadalje general Syrov£ in polkovnik Basi. Na zlet pride posebna delegacija čehoslovaške armade, ki jo bo vodil komandant vojaške telovadne šole podpolkovnik Sedlaček, nadalje oddelek vojnih akademikov in sabljaški oddelek vojaške telovadne šole Zleta se udelež.i tudi komandant 48. pešpolka »Jugoslavija« polkovnik Badura. Čehoslovaški Sokoli na mednarodni tekmi v Luksemburgu. Čehoslovaško tekmovalno vrsto, ki se bo po izbirni tekmi končnoveljavno te dni sestavila, bo vodil v Luksemburgu dr. Mirosl. Klinger, znani mednarodni tekmovalec. Predsedstvo Č. O. S. bosta zastopala br. V. ŠtSpanek in V Miiller Ekspedicijo bo vodil br. Ag. Hel-ler. Kot sodniki so določeni bratje V. Miiller, B. Havel in Fr. Erben. Legitimacije za četrtinsko vožnjo za zlet v Beogradu izdaja Sokolska Matica (Narodni dom, vhod iz Tomanove ulice) v uradnih urah od 8. do 12. ure in od 15 do 16. ure. člani plačajo 1 Din, nečlani 21 Din. Kogojeva, Stanka — g. Grba, Doko je prevzel radi obolelosti g. Rumpla — g. Betetto. Dirigira g. Neffat. Nato sledi Ipavčev »M o ž i Č e k in Zajca »S v a t o v a c«, izvajana po domačem baletnem zboru. Plese in pautomino je naštudiral plesni mojster g. Golovin. Predstava se vrši za abonma D, pri gleboko znižanih cenah od 5 do 30 Din, Opozarjamo vse ljubitelje naših domačih del na predstavo, ki nudi poleg užitka tudi lepo ugodnost v ceni. — Jutri v sredo, dne 18. t. m. se ponovi zadnjič v letošnji sezoni Leo Falla, opereta »Dolarska pricesa«. S to predstavo zaključi opereta. Nastopijo: ga. Poli-čeva, ga. Ribičeva, ga. Balatkova, gdč. Strniša ter gg Gostič, Mohorič, Peček, Po?he in Drenovec. Dirigent g. Svetel Predstava se vrši za abonma B. Mariborsko gledališče Sreda, 18. junija ob 20. uri »Adieu Mimi«. Izven. Poslovilni večer g. A. Harastoviča. Četrtek, 19 junija. Zaprto. Dr. Gavella pride v Ljubljano? V zadnji številki zagrebškega tednika »Slobodna Tribuna« čitamo pod naslovom »Dr. Gavella ide v Ljubljanu« naslednjo beležko: »V naših gledaliških krogih se čuje vest, da bo naš znani režiser g. dr. Branko Gavella začetkom prihodnje sezone nastopil mesto ravnatelja in glavnega režiserja v ljubljanskem gledališču«. Zagrebško gledališče je bilo v potekajoči sezoni nenavadno bogato domačega repertoarja. Uprizorilo je dela sedmih domačih avtorjev: Begoviča, Krleže, Dimoviča, Murad-begoviča, Kulundžiča. Marjanoviča in P. Petroviča. 2)z2evzle vesli — Objave »Službenega lista«. »Službeni list« z dne 14. junija objavlja: 1.) zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Bolgarijo glede likvidacije dvolastninskih posestev; 2.) izpre-membe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva in 3.) razne objave iz »Službenih Novin«. — Iz banskoupravne službe. Postavljen je za banskega svetnika kraljevske banske uprave Dravske banovine v 4. skupini I. kategorije gospod Rajko Mu la ček. — Šolska razstava. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se danes otvori razstava, ki prikazuje kovinsko enojermenično stružnico (brzostružni-ca), izdelano na Strojni delovodski šoli, dalje ročne izdelke kiparske in rezbarske in kerami-ške šole in risbe prostoročnega risanja na arhi-tektonsko-gradbenem odseku. Vstop je prost. Šolska uprava vabi občinstvo, da si ogleda razstavo. Zlasti so vabljeni vsi, ki se zanimajo za strojništvo. — Otvoritev Češke koče. Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Češka koča od nedelje 15. t. m. dalje odprta in oskrbovana. Pota proti Savinjskemu in Mlinarskemu sedlu so mestoma še zasnežena, kar naj turisti vpo-žtevajo. — Sprejem v naše državljanstvo. V naše državljanstvo so bili sprejeti: Avgust Seliger, trgovski poslovodja na Vrhniki z družino vred, Martin Kramer, tesar v DM. v Polju z družino in Marija Orel, usmiljenka v Radečah. Iz našega državljanstva je izstopil Josip Kuhar, usnjarski pomočnik, sedaj bivajoč na Dunaju. — Iz Narodnega gledališča. Za računskega kontrolorja v 2/1 pri odseku računovodstva Narodnega gledališča je postavljen g. Jurij Hočeva r, za blagajnika Narodnega gledališča v 2/III pa Rudol Rakovec. — Vreme. Včeraj je vročina ponehala. Bilo je Ves dan oblačno. Oblačnost je znašala po raznih krajih države od 1 do 10. V dravski banovini je bilo močno oblačno. Barometer je včeraj ob 7. zjutraj kazal: Ljubljana 763-5, Maribor 762-9, Zagreb 762-5, Beograd 760-5, Sarajevo 760-6, Split 757-6, Rab 759 in Vis 757-1. Temperatura je včeraj ob 7. bila: Ljubljana 19, Maribor 18, Zagreb 18, Beograd 17, Sarajevo 17, Split 25, Rab 25 in Vis 20. Deževalo je včeraj v Beogradu, Sarajevu in Skoplju. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 23, a najnižja 17 C. — Tekstilna šola »Hriatskega Radiše«. Dru-Stvo »Hrvatski Radiša« bo preneslo svojo tekstilno šolo prihodnje šolsko leto iz Oroslavja v Zagreb. Poučevati bodo začeli letos že 15. avgusta. šola traja dve leti. V šolo sprejemajo le gojence, ki so izvršili 4 razrede srednje šole in ki še niso več kot 17 let stari. Učence te šole izšolajo za delovodje in preddelavce. Prijave sprejema »Hrvatski Radiša« v Zagrebu do 10. Julija t. 1'. Ejuhljema ■ Program procesij za sv. Rcšnje telo v Ljubljani. Na dan sv. Rešnjega telesa v četrtek dne 19. t. m. se bodo vršile v Ljubljani 3 procesije. Prva ob 6. zjutraj pri Sv. Petru. Procesija bo Sla po glavnih prometnih ulicah šentpeterske župnije. V stolni cerkvi sv. Nikolaja bo najprej °b 7-50 svečana sv. maša. Nato se razvije pro-ce,sija izpred stolnice po Stritarjevi ulici na Manjin trg, kjer bo pred frančiškansko cerkvijo • blagoslov, od tam po Wolfovi ulici na Kongresni trg, kjer bo pred nunsko cerkvijo II. blagoslov, za tem krene procesija po Vegovi in Emonski cesti dalje po Cojzovi cesti pred šentjakobsko cerkvijo, kjer bo III. blagoslov in zadnji IV. blagoslov bo pred magistratom. Procesijo bo vodil pomožni škof dr. G. Rožman. Tretja procesija, bo zjutraj ob 7. v Trnovem. — Prihodnjo nedeljo se boste vršili frančiškanska in šentjakobska procesija. ■ Gostovanje dramske družine »Soča« na Viču. Na Telovo, dne 19. t. m. ob 20. uri gostuje v Sokolskem domu dramska družina »Soča« s Stringbergovo trodejanko »Oče«. Režira Košuta. Predprodaja vstopnic v trgovini Jeločnik v Rožni dolini, telefon štev. 24-11. • Francoska razstava v Narodnem domu bo odprta v sredo do devetih zvečer, s čemer bo °>nogočeno vsakemu pol proste večerne ure po-Bvetiti ogledu dobre umetnosti. Ob osmih bo vodstvo z razlago, ki se bo ponovila tudi na Pfaznik v četrtek ob poldvanajstih. Razstava 0 odprta le še kratek čas. , Petdesetletnico svojega rojstva je te dni na ® ronien način v krogu svojih prijateljev in nancev proslavil uradnik Pokojninskega za- o a g. Tone Čotar, rodom iz Škrbine na Krasu. ko_x0t®r ie til rojen 12. junija 1880. ter je po Qor^'?ni *iudski šoli obiskoval kmetijsko šolo v stv 1CI" ^0Ina v Škrbini se je posvetil kmetij-u, a ves svoj prosti čas je vporabil za organi-MC1J0 taniošnjega Sokola in Bralnega društva, e vojno je mnogo pretrpel in prestal. Bil je Mesecev na 80iiški fronti. Ko je Italija na-vedaia Avstriji vojno, je morala njegova dru-na bežati. Takrat ga je zadela huda nesreča, mrla mu je žena. Po končani vojni je bil Prejet pri Pokojninskem zavodu. V Ljubljani j£" stal zvest sokolski delavec. Pri Sokolu 1. vodi ze dolga leta statistiko in matico članov. Jubilantu še na mnoga leta! . ■ Odpiranje in zapiranje trgovin. S 1. junijem le stopila v veljavo nova naredba o odpiranju ]|i zapiranju trgovskih obratovališč. Mnogi trgovci ne vpoštevajo jasnih in točnih določil nared-pe v pogledu zapiranja trgovskih lokalov. Zato 1« ta mesec bilo policiji predloženih že nad 50 prijav proti trgovcem, ki kršijo to naredbo. Samo včeraj je bilo prijavljenih kar 11 trgovcev. ■ Aretacije. Ljubljanska policija je od ponedeljka do včeraj popoldne zaprla 6 oseb zaradi najrazličnejših deliktov. Neki akademik je bil aretiran zaradi javnega nasilja odnosno zaradi zločina po § 128. novega kazenskega zakona, ker se je uprl aretaciji in stražnika dejansko napadel. Aretirana sta bila tudi dva tatova. ■ Policijske prijave. Policijski upravi so bile včeraj prijavljene Tri manjše tatvine, dalje 3 telesne poškodbe, trpinčenje živali, 6 ponočnjakov zaradi kaljenja nočnega miru in nedostojnega vedenja, ll kršitev uredbe o odpiranju trgovskih lokalov, 7 prekrškov avtopredpisov in 13 prekrškov cestnopolicijskega reda. ■ Ukradeno kolo. Pri stavbeniku Mavriču zaposleni zidarski delavec Bosanec Kendič Šerif je policiji prijavil, da mu je bilo 16. t. m. dopoldne ukradeno iz šupe posestnika Jakoba Dolenca v Švabičevi ulici staro, črnopleskano, močno obrabljeno kolo, vredno 500 Din. Kolo je bilo znamke »Tribuna«. ■ Okraden med krokanjem. V soboto je France G. nekoliko pokrokal. Zašel je tudi v neko kavarno, kjer je bilo prav živahno nočno življenje. Pri neki mizi je sedelo več veseljakov. France G. je pri mizi zaspal. Ko se je prebudil, je napravil prav kisel obraz, ker je zapazil, da mu je nekdo »sunil« pet metuljev. Tat je znan. Celje * Zadnje gostovanje Mariborčanov. Zadnjič smo poročali, da bi bila odpovedana operna predstava »Rigoletto« benefična predstava. To naše poročilo ni bilo povsem točno, kajti benefična predstava v prid »Udruženju gledaliških igralcev« se bo vršila kot zadnje gostovanje Mariborčanov v Celju v bližnjih dneh. Igrali bodo Gerhardt Hauptmannovo komedijo »Bobrov kožuh« z gospo Štefanijo Dragutinovičevo, ki slavi petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Dan predstavo bomo pravočasno javili. * Mariborska Glasbena matica pride v kratkem v Celje in bo tu izvajala slavno Grečani-novo skladbo »Liturgia domestica«. * Podjetniki, pozori Poslužujte se reklamnega stolpa pred kolodvorom. V reklami je uspeh! Naročila v knjigarni Goričar in Leskovšek. * Umrli so v celjski bolnici: 15. t. m. redov 5. čete 39. peš. polka Jakov Marušič iz Zemuni-kov v Dalmaciji, star 24 let; 16. t. m. Karl Kuder, krojaški vajenec iz Levca, star 17 let; Jurij Horvat, dninar iz Šmarja pri Jelšah, star 68 let; 17. t. m. Katarina Rovišnjak žena posestnika iz Nezbiš pri Šmarju pri Jelšah, stara 40 let. Podjetniki, po*or! Poslužujte se reklamnega stolpa pred kolodvorom. V reklami je uspeli! Naročila v knjigarni Goričar in Leskovšek. * Stara pesem je, da nepoštene služkinje stikajo po shrambah za spravljenimi stvarmi. Pri g. Frančiški T. zaposlena služkinja Štefanija H. je iztaknila pri svoji gospodinji veliko košaro, v kateri je imela njena predhodnica shranjeno obleko in preilo. Štefanija si je vse te reči prilastila ter je izginila. * Izgubljeno in najdeno. Kostanjšek Viljem je v Kocenovi ulici našel vozno plahto; žensko obleko je našel Plavšak Ludvig na Ljubljanski cesti blizu Medloga. Jamnikar Vinko je na poti s Krekovega trga skozi Cankarjevo in Kralja Petra na Glavni trg izgubil listnico z 2.100 Din gotovine. V nedeljo je na veseličnem prostoru sokolskega zleta bilo izgubljenih več stvari. Esih Rozalija pogreša zlato zapestnico, Dobra-del Terezija zlato ovratnico, Šentjurc Gabrijel pa niklasto žepno uro. m Osebna vest. Pri Zdravstvenem domu v Mariboru je bil imenovan za uradniškega pripravnika g. Josip Pago, ki je bil doslej nameščen pri higijenskem zavodu v Ljubljani. n1 Koncert v parku. V slučaju lepega vreme-ca se bo vršil v četrtek na Telovo v Mestnem parku dopoldanski promenadni koncert. Svirala bo godba »Drava«. m Nova olepšava Aleksandrove ceste. Pred Pipuševo hišo na oglu Aleksandrove ceste in Sodne ulice delajo te dni gredice za nove nasade, ki bodo prijetno spremenili lice tega doslej najbolj zaneainrjenega prostora. Želeti bi pa hilo, da bi se popravili in preuredili tudi nasad: na vzhodni strani Sodne ulice, posebno na oglu Aleksandrove ceste. m Borza dela rabi nujno 6 kuharic, za Rogaško Slatino pa: 1 blagajničarko, 1 služkinjo za kuhinjo, 1 servirarico, 1 igralca za klavir in 1 hlapca. m Avto na Urški gori. V ponedeljek, 16. t. m. je znani celjski avtomobilist Werner Stieger dosegel nepričakovan rekord. S 4-cilinderskim avtomobilom »Tatra« je pripeljal na Urško goro ob koroški meji 1696 m visoko 9 oseb. Stieger se je odpeljal z Glavnega trga v Slovenjgradcu ob 12-30 in je dospel na vrh že po eni uri in pol vožnje, ne da bi bilo treba sopotnikom izstopiti 2 voza. Motor je ves čas brezhibno deloval. To je prvi avto, ki je prišel na vrh Urške gore, in »ploh prvi avto, ki je v Sloveniji na takem torcnu dosegel tako višino. m Živilski trg na Telovo. Na Telovo se bo zaradi procesije spremenil običajni razvrstitveni red na živilskem tržišču na Glavnem trgu. Stojnice branjevk bodo na novem delu Glavnega trga, za njimi v smeri proti Dravi pa mize za kmetice. Vozički se bodo postavili v Židovsko ulico, mesarji pa prestavili na Rotovški trg. m Izginila je v ponedeljek ob 3. zjutraj iz stanovanja v Einspielerjevi ulici 391etna Alojzija Kreinše, žena železničarja, ki že več časa boleha na živcih. Ker se še ni vrnila, se bojijo, da morda ni izvršila samomora. m Ubegli deček. Zaradi neke otročarije, ki jo je napravil v mestnem parku, je te dni pobegnil z doma neki 141etni učenec meščanske šole in se več dni skrival po mestu in okolici, dokler ga v nedeljo zvečer ni našel detektiv na Mariborskem otoku in ga pripeljal obupani materi, ki je bila že prepričana, da ni več živ. m Mariborski prah. Maribor še nima epiteta, kakor ga ima n. pr. Ljubljana, ki je »bela« ali Celje »belo in veselo«, bil pa bi prav lahko »sivi« ali »prašni« Maribor, kajti od rane pomladi pa do pozne jeseni se ob vsakem pišu valijo po naših ulicah oblaki sivega prahu, ki človeku kar sapo jemljejo. Gorje človeku, ki pride v tak vrtinec z lepo belo ali črno obleko; no ostane mu drugega, kakor da jo takoj odnese v kemično čistilnico. Ker cest in ulic tako kmalu še ne bo mogoče tlakovati ali celo asfaltirati, bi se morale vsaj pogosteje škropiti, kajti sedanje škropljenje prah le še povečuje. Naročniki mladinskih listov na obeh osnovnih šolah v Novem mestu so dosegli v tekočem šolskem letu lepo število šest sto. Največ je naročenih na mesečnik »Naš rod< (deška osn. šola 182, dekliška 62) in na poblikacije Mladinske Matice (deška 108, dekliška 38), ki izidejo te dni. Dalje s’ drže liste »Zvonček«, »Mladi junak«, »Vrtec« in »Angelček«. Kako bi bilo, če bi imeli le en mladinski list, pa tisti na višku in morda malo bolj obširen, da bi ustrezal vsem zahtevam in vsem pogojem?! Idealno! Razstavt) ročnih del in šolskih izdelkov priredi novomeška deška osn. šola v nedeljo 22. junija Razstavi bo vsak razred zase v svojem razredu in bo napredek tako tudi najbolj razviden in pregleden. Dekliška šola bo otvorila svojo razstavo na Vidov dan. Za sklep leta pripravlja deška osnovna šola obširno in zanimivo akademijo, ki se bo vršila v novi telovadnici. Starši in prijatelji mladine k vsemu vabljeni. _ Požarno-policijski reil za šmihel-stopiško občino so sestavili na zadnji seji Red določa, da imajo v času požara dati na razpolago svoje konje in vozove po vrstnem redu: gasilnemu društvu v Stopičah trije posestniki; gasilnim društvom v V alti vasi, Šmihelu in v Smolenji vasi pa po štirje posestniki. Imena so nabita na občinski deski v Kondiji. V slučaju potrebe je treba dati vsakega konja, do katerega pridejo gasilci Da se. preprečijo požari, je prepovedano občanom spravljati seno in slamo na hiše oz. v človeška bivališča Vsi posestniki morajo skrbeti, da se dimniki redno in skrbno ometajo, da so šile dobro ometane z malto ter da vsi občani primerno zavarujejo svoja posestva Izletniški vlak v nedeljo je pustil tudi v naši do>'ni yeč Ljubljančanov, ki so bili očarani nad prelestjo podgorskega sveta. Novomeščane pa je vlak pom>sel v Belo Krajino na Mirno goro in na Gače. Most se podira med Znančevim mlinom in Brzinovim dvorcem pod Šmihelom. Nujno je potrebno, da se tam postavi močna betonska plošča, sicer lahko pride do težke nereče Izginil je pes sive baive s prirezanim repom, križane volčie in doberman-pasme. Imel ]e znamko št 60/1930, občina Suhor, srez Črnomelj Prijave spiejejnaio občinski uradi. Pasja steklina se je pokazala na več kraijh, zato je v novomeškem srezu pasii kontumac. Pretep. V soboto okoli 23. ure so se pred »totenhirtom« — gostilna Dalmacija — v Novem mestu udarili zidarji Ljubljanske gradbene družbe, ki postavlja Pnvhovo tovarno. Zidarja Jakob fleinzl in Josip Hormel sta pričela izzivati že na gostilniškem vrtu. Premetavala sta stole in izzvala prepir, ki je končal pred gostilno s tepežem, iz katerega je odnesel Jože Bučar precej težke poškodbe na glavi. Mvšlsc* Nove zvonove bomo dobili že prihodnji mesec. Prispevke smo nabirali že dolgo, do nakupa pa je prišlo šele letos, ker bomo dobili bronaste zvonove, ki so dokaj dražji od jeklenih. Letina v krški okolici kaže dobro. Tako vsaj zatrjujejo okoliški kmetje. Tudi vinska letina ne bo slaba, če ne bo nesreče. Kopalci. Vroči solnčni dnevi so privabili lepo število kopalcev na Savo. Pravega kopališkega življenja pa še vseeno ni, ker manjkajo še dijaki, ki bodo letošnjo kopalno in športno sezono gotovo poživeli. Hvalevredno je, da so tudi kopališče letos precej popravili, dijaki meščanske šole pa so si postavili svojo lastno kopalno kabino. V nedeljo, dne 15. t. m. je tukajšnje Sokolsko društvo priredilo nastop svojega članstva na svojem letnem telovadišču priSokolskem domu. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Pet sokolskih društev iz Križevec, Murske Sobote, Dolnje Lendave, Gornje Radgone in Sv. Jurija ob Ščavnici je poslalo svoje moštvo. Vrstili so se nastopi starejših članov z prostimi vajami za sokolski zlet v Beogradu, naraščaja, dece in vaje na orodjih. Po tekmi v odbojki med moštvom Ljutomera in Murske Sobote, ki je dobljena v korist Ljutomerčanov, je zahvalni in vzpodbujajoči nagovor gospoda staroste ljutomerskega Sokola g. dr. Stajnka završil prireditev. Motorna škropiljka. Kakor izvemo, je mestna občina naročila motorno škropilko za škropljenje mestnih cest. Ta ukrep z veseljem pozdrav- ljamo, kajti skrajni čas je že, da se rešimo nadležnega prahu na najbolj prometnih cestah, pri živahnem avtomobilskem in avtobusnem prometu. Samomor. V Kapeli pri Slatini-Radenci se je zastrupila z lizolom Frančiška Muršič, že delj časa uslužbena pri tamkajšnjem gostilničarju g. Rudolfu Horvatu. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je 231etna mladenka podlegla učinkom strupa. <$I©v. <3$isfa?ica Zaključek gospodinjskega tečaja v Šmartnem na Pohorju Dne 15. t. m. so v Šmartnem zaključili gospodinjski tečaj, ki se je vršil pod vodstvom gdč. Urbasove. Tečaj se je vršil dvakrat tedensko in so se dekleta, katerih je bilo preko 50, učila kuhanja, ročnega dela in kmetske higijene. Tečaj so zaključili z razstavo ročnih in kuharskih del. Počitniška kolonija na Pohorju je zopet oživela Te dni je prispelo nekaj srednješolcev iz Maribora. Kolonija si je letos nabavila tudi tri krave, tako da bo imela lastno mleko. Učiteljsko zborovanje. Dne 14. t. m. so v Slov Bistrici zborovali učitelji našega in mariborskega okraja. Po zborovanju, ki je bilo zelo dobro obiskano, je bil v hotelu »Beograd« banket, pri katerem je igral domač: sokolski orkester. Zvečer je priredila meščanska šola Gasparijevo petdejanko »Divji mož«. V nedeljo 15. t m. so igro ponovili. Obakrat je bila dvorana polna. Tombola bralnega društva v Črešnjevcu, ki se je vršila dne 15. t. m. popoldne, je krasno uspela. Obiskana je bila kot že dolgo nobena prireditev. Blagoslovitve razglednega stolpa na Boču dne 22. t. m. naj se udeleže vsi planinci od daleč in blizu, ker bodo gotovo očarani od lepega razgleda. EitiHa. Šolska razstava v Šmartnem. V lepo okrašeni šolski sobi sta v nedeljo obrtna in osnovna šola razstavili svoje izdelke, da pokažeta trud in uspeh enoletnega šolskega dela. Vse štiri stene šolske sobe so bile od stropa do tal bogato obložene z risbami in ročnimi deli. Na zasebnem odru pa so učenci nižjih razredov razstavili izdelke deškega ročnega dela. Tu smo videli, seveda v minijaturi, celo kmetijo: hišo, kozolec, razorane in posejane njive, plug, voz, ograjen cvetlični vrt s čebelnjakom itd. Občudovanja vredne pa so bile risbe in ročna dela višjih razredov. Vse risbe in dekliška ročna dela so precizno in lično izdelana. Med dekliškimi ročnimi deli je posebno ugajal velik namizni prt, katerega je izdelovala učenka nad pol leta. Še celo male obleke za otroke smo videli v razstavi. Tudi obrtna šola se je s svojimi izdelki častno uveljavila in s posebnim zanimanjem so si posetniki razstave ogledovali nekatera mojstrska dela naših vajencev. Kaj je bilo lepše ne moremo reči, kajti vse, kar smo videli je bilo zares lepo. Vsi: šolarji, učiteljstvo in upravitelj-stvo so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh in uspelo jim jej Veliko število posetnikov in zadovoljstvo staršev je njihovo najdragocenejše plačilo. Soli v Šmartnem pa k uspehu iskreno čestitamo! EoThtss. Nesreča pri gradnji ceste. Pri gradnji ceste se je pripetila posestniku p. d. Frariconu iz Gabrovega težja nezgoda. S hriba se je privalil debel kamen, ki je zadel Francona s tako silo v desno roko, da mu jo je zlomil. Francona so prepeljali v bolnišnico. Pritožbe zaradi neplačanih odškodnin. Pri gradnji nove ceste se je pripetilo, da je kamenje zasulo mnogim malim posestnikom njihove parcele. Ne vemo, ali je bila poškodovancem res obljubljena kakšna odškodnina (kakor neki trdijo) ali ne, vsekakor pa bi bilo pravično, če bi se jim priznala in izplačala primerna odškodnina za prizadeto škodo. Letoviščarji v Škofji Loki. Škofja Loka ima vse pogoje, da se razvije v lepo in prijetno letovišče: ima zdravo podnebje, krasna sprehajališča, najprijetnejšo vodo za kopanje in zmerne cene živil. Manjka pa eno, in to so stanovanja. V tem pogledu čaka Šokfjo Loko še mnogo dela bodisi z javne, bodisi s privatne strani. Dokler mesto ne bo moglo nuditi tujcem primernih stanovanj, je vsaka propaganda za širjenje tujskega prometa v Škofji Loki zstonj. Lepa lega našega mesta je že marsikoga navdušila, da bi rad prebil svoje počijnice pri nas, pomanjkanje stanovanj je pa že mnoge odvrnilo od njihove namere. Nov hotel bi se v Škofji Loki gotovo obnesel, zlasti če bi bil primeren za takozvane srednje sloje. Cer&siica Slab kruh. Pri gradnji nove oblastne ceste je zaposlenih nad 200 delavcev, po veoini Bosancev in Ličanov, ki imajo posebno delavsko kuhinjo. Dne 13. t. m. pa so dobili od nekod popolnoma neužiten in smrdljiv kr-’ tako da so ga pometali slran. Preiskav.-! ugotovila, da je kruh pečen iz plesniee totalno pokvarjene ržene moke in da je poleg tega še napol surov. Orožniki so dobavitelja ovadili sodišču. Nevarna razposajenost. Dne 13. t. m. so trije mlajši rudarji v svoji raznosaienosti vlomili v zaprt osebni vagon rudniške glavne železnice, ki je stal na progi pri postajališču tik gasilskega doma. Razbili so vrata in šipe, nato pa spustili vagon po progi proti kolodvoru. Pri stari elektrarni je privozila nas j noti lokomotiva. Za’ Uiti se je edinole prisotnosti duha nekega delavca, ki je skočil na drveči voz ter ga pravočasno ustavil, da se ni zgodila velika nesreča, ker bi se sicer voi, z vso silo zaletel v str j. Fantiči so med Hm pobegnili, vendar jih je pa orožništvo že izsledilo ter ovadilo oblasti. i Radikalna kur;-« na sokolskem o« u- kajšnje Sola tko gledališče bo igralo v četrtek (na praznik) dne 19. junija ob 20. uri dr. Doboviškovo »Radikalno kuro«, burko z godbo in p<*!.* m v treh '"nji'' S to predstavo bo Sokolsko gledališče zaključilo letošnjo sezono. Dunajsko časopisje v ledu 1950 (Konec.) Meščanski listi so po večini v zadnjih par letih čedalje bolj prijazni Italiji, en del že od takrat, odkar se je Mussolini spravil s papežem. Južni Tirol se čedalje bolj pozablja. Toliko bolj pa se levičarski listi izpostavljajo v boju proti Italiji in zlasti proti fašistom. Nasproti Sovjetski Rusiji je ves levičarski tisk jako prijateljski, nekateri listi so zastran trgovskih zvez jako previdni — posebno »Neue fr. Presse« in »Tag-blatt< — proti Rusiji pa so najodločneje >Neues Wiener Journal«, »Reichs-post«, >Wiener Neueste Nachrichten«, »Deutschosterr. Tageszeitung« in »Frei-heit«. Nap ram Jugoslaviji se dunajsko Časopisje v obče ne vede neprijateljsko. Cesto pa se dogaja, da udarja ravno kr-ščansko-socijalna »Reichspost« naravnost sovražno stališče, a njeno najbolj skrajno krilo »Die Freiheit« si dovoljuje prav grde napade na našo državo in celo dinastijo, in to kljub ponovnim obljubam dr. Seipla, da se to ne bo ponavljalo. — Ali ko pride do vprašanja koroških Slovencev in jugoslovanskih Nemcev, so vsi listi enako pristranski sodniki, t. j. koroški Slovenci imajo vse, kar jim tiče, dočim se Nemcem v Jugoslaviji gode krivice. V tem pogledu bo treba še korenitih razprav z nemškimi krogi. Krivda naša v tem pogledu je precej velika, ker mi nikakor nismo na vrhuncu poročevalske službe za inozemstvo, a Nemcev mi nismo znali dovoljno poučiti in pridobiti za ccše nad vse pravično stališče. Da pa je nemško-nacijonalno časopisje včasih jako strupeno proti nam, temu se ni čuditi, ako pomislimo na pisarijo nekaterih konservativnih ali kršČansko-socijal-nih glasil. Torej še veliko dela nas čaka, kajti ravno nas Slovencev glavna naloga bodi, da spravimo s sveta ovire za popolno razčiščenje odnošajev med vsemi Nemci in našo državo. Naš »Jugoslovan« bo v tem pogledu vestno vršil to krasno misijo popolnega sporazuma. Nekako enako se vedejo dunajski listi proti CSR. Pred vojno so bili skoro vsi listi hudi nasprotniki češke politike, posebno pa so med vojno hujska rili. Le »Arbeiter Zeitung«, »Abend« in bivša »Zeit« so se pravično potegovali za razna čaška vprašanja in so se upirali vojni justici. — Po vojni je srboritost dunajskega časopisja proti Čehom le še narastla. Šele po podpisu mirovnih pogodb in po posetu takratnega državnega koncelarja dr. Rennerja v Pragi je nastal obrat na bolje. »Arbeiter Zeitung« in »Abend« sta začela propagirati praško orijentacijo avstrijske politike. Pozneje se jim je pridružil »Neuigkeit-We]tblatt«, potem tudi »Neue Zeitung«, »Der Tag, »Wie-ner Morgenzeitung« in »Stunde«. To so storili spontano, brez kakega pritiska ali kakih dobrot iz CSR. — Pa tudi ostali listi so polagoma spoznali, da bi bil zaman vsak boj proti mirovnim pogodbam in novemu redu v srednji Evropi. Začeli so čedalje bolj čislati naglo konsolidacijo severnega soseda in uvaževati take osebnosti, kakor so Masaryk, Beneš, Rašin itd. — Pri nekaterih so prišli do veljave tudi materijalni oziri, kajti začela jim je padati na vago marsikatera stotica naročnikov ne samo na Češkem, marveč tudi v Jugoslaviji in Romuniji. Bav-bav odvzetja poštovne odpre- me je marsikak list prisilil, da je potlačil svoje sovraštvo in začel kazati sprva objektivnost, pozneje celo simpatije. Tako so ostali sovražni CSR in deloma tudi Jugoslaviji samo še »Wiener Neueste Nachrichten, hackenkreuzlerska »Deutsch-fisterr. Tagesizeitung« in revolverska »Frei-heit«. Pred par leti se bili v njih družbi tudi še »Wiener Mittags Zeitung«, »Wiener Allgemeine Zeitung« in »Illustriertes Wie-ner Extrablatt«, prednik sedanjega »Neues Extrablatta«, kajti bili so pod madjarskim in italijanskim vplivom. Ta doba je minula, kajti ti listi so med tem dobili nove gospodarje. Z Rumunijo ni posebnih sporov, zato je dunajsko časopisje nasproti tej državi docela korektno. — Poljska pa je često na dnevnem redu rezkih sporov. Dokler je bila Poljska v sporu s ČSR, takrat je bilo dunajsko časopisje kajpak precej nevralno, v sporu med Poljsko in Nemčijo je seveda na strani Nemčije. Ali tudi na sploh rado udarja protipoljske strune. * Ne bi bil naš članek popolen, ako ne omenjamo še dva lista: »Koroški Slovenec« in »Hrvatske Novine«. — Prvi je glasilo zavednih koroških rojakov, drugi pa narodnih Oradiščaskih Hrvatov. Oba lista sta tednika in pišeta odločno narodno. Oba se se tiskata v nakladi nad 3300 izrisov, »Hrvatske Novine« celo nekoliko več. O tem na drugem mestu in o priliki kaj več. * Z ozirom na to, da se pri nas prav mnogo čitajo dunajski listi, se nam je zdelo potrebna ta informacija, da vsak naš čitatelj ve, kaj drži v rokah, ko čita dunajski list, vskdo naj ve, kake barve je list in kakšno stališče zavzema v obče napram državi in našim prijateljem. A. G. Uiredilev promeia v naših mestih Ureditev vedno naraščajočega prometa po ulicah velikih mest je v dobi elektrifikacije in avtomobilizma eno najvažnejših, pa tudi eno najtežavnejših vprašanj mestnih občinskih uprav. S tem vprašanjem se je bavila tudi že »Zveza jugoslov. mest«, ki je na svojem zadnjem zborovanju sklenila, da naprosi ministrstvo za trgovino in industrijo, naj prizna mestnim občinam pravo, da svobodno odločajo o tem, po katerih ulicah smejo voziti avtobusi, to pa zaradi tega, ker mestne občinske uprave pač najbolje poznajo krajevne razmere. Kakor poroča zagrebški »Jutarnji list«, je izjavil zagrebški mestni odbornik gosp. Šarič v razgovoru s sotrudnikom omenjenega lista, da je ministrstvo za trgovino tej prošnji ugodilo in v glavnem odobrilo stališče mestnih občin. Kakor pa je rekel g. Sarič, ki je obenem tajnik- »Zveze jugoslov. mest«, pojde Zveza še dalje, kajti ureditev notranjega prometa v naših mestih je tako špecijalnega značaja, da se tega vprašanja ne da rešiti s kakšnimi splošnimi predpisi brez škode za posamezna mesta. Zato je zelo verjetno, da bodo merodajni Činitelji sprejeli predloge očin v tem oziru v celoti, kajti vsaka mestna občina ima svoje posebnosti, ki jih nihče drug ne pozna tako dobro kakor prizadete občinske uprave. Posebno potrebna pa je ureditev prometa po mestnih ulicah v večjih mestih kakor v Beogradu, v Zagrebu in v Ljubljani. Za ta mesta je ureditev prometa naravnost nujna, ker tu ne gre samo izključno za promet, ampak tudi za važna soci-jalna vprašanja in za vprašanje telesne varnosti. Iz te nujnosti pa logično sledi zaključek, da morajo mestne občine imeti ne le pravico, da uravnavajo promet na svojih ulicah, ampak ga morajo imeti tudi v svojih rokah. Jasno je namreč, da se nahajajo v najboljšem položaju ona mesta, ki imajo vsa prometna vozila, od cestne železnice pa do avtobusov, v svojih rokah, in prizadevanja vseh velikih mestnih občin gredo za tem, da dobe vsa prometna sredstva v sVoje roke, če jih še nimajo. Popularna prometna vozila v rokah zasebnikov niso nikaka idealna rešitev tega vprašanja, najmanj tam, kjer se cestna železnica in avtobus vzporedno razvijata, če niso ta vozila v enih samih rokah. Tu mora priti do bojev, ki pa prometu in občinstvu le škodujejo. Mi v Zagrebu smo doživeli v tem oziru težke izkušnje, ker niso bile avtobusne proge organično zvezane s cestno železnico in namesto da bi se vse proge dopolnjevale, so si nagajale. Zato bi bilo treba urediti promet v mestih tako, da se vsa prometna sredstva zvežejo in da se omogoči prestopanje z enega vozila na drugo za isto ceno in z isto vozovnico. .Kamor ne more cestna železnica, tja pride avtobus, kamor pa seže cestna železnica, tam ni treba avtobusa. To lepo razmerje pa se da najlažje doseči, če so vsa vozila v enih rokah. Za dobro organizacijo prometa pa je pač treba tudi mnogo kapitala, ki se ne more amortizirati v kratki dobi. Privatni kapital išče le čim večjo korist in dohodek; mestne občine pa zopet ne morejo dovoljevati, da »nekdo« izkorišča občinstvo samo za svoj žep. Če že mora »nekdo« pridobivati, naj bodo ta »nekdo« občine. V gotovih slučajih občina lahko tudi nekaj izgubi, kar zasebnik ne more, zlasti če občina zveže več interesov v celoto. Občina n. pr. lahko organizira jako dober avtobusni promet, ki pa nič ne nese ali izkazuje celo zgubo, če na drugi strani n. pr. cestna železnica nese toliko več. Zasebnik tega ne more storiti, ker raje organizira slab promet, samo da mu nese. Glede avtobusnega prometa je treba omeniti še to, da so privatni podjetniki često odvisni od tvrdk, ki jim dobavljajo take vozove, kakor jih tvrdka hoče, občine so pa tudi v tem oziru neodvisne. V tem smislu bo delala dalje tudi »Zveza jugoslov. mest«. Izvajanje g. Šariča so gotovo zelo zanimiva tudi za naše razmere in zato jih priobčujemo, ne da bi v vsaki točki ž njim hoteli soglašati. Svojevrstna slavnost na mariborski gimnazija Maribor, 13. junija 1930. Humanistična gimnazija si pod vzornim vodstvom dr. Tominška ne da vzeti prvenstva med mariborskimi srednjimi šolami. Nedavno je praznovala z zelo dobro uspelo svečano akademijo stoletnico odhoda največjih svojih učencev, znanega poznejšega slavista svetovnega slovesa Fr. Miklošiča in ilirskega pesnika Stanka Vraza. Ogromna večina dijakov dokazuje s svojimi šolskimi in vzgojnimi uspehi ter s svojim navdušenjem za vsako vzvišeno idejo, da ne delajo sramote zavodu, kjer sta trgala pred sto leti svoje hlače Miklošič in Vraz. V sedanjih razmerah, ki stavi Slovencem prav posebne naloge, se dijaki zavedajo, kako potrebna je Jugoslovanom klasična naobrazba. Saj je zlasti srbska kultura ozko zvezana z grško-bizantsko. V naši dobi rekordov in hlastanja po trenutnih uspehih je pouk stare klasične grščine tisti obliž, ki varuje mladino te nevarne duševne bolezni in uči -mladi inteligenčni naraščaj previdnega, vztrajnega in solidnega dela. Saj poučevanje grščine najbolj vzbuja videz, da to delo ne rodi nikakih uspehov. Gimnazijska mladina pa ve, da je študij klasičnih jezikov, zlasti grščiae prava visoka šola logičnega mišljenja, najboljši uvod v temeljito poznavanje materinskega jezika in najboljša priprava za temeljit in uspešen študij modernih jezikov. — Zato so učenci 7. in 6b razreda z veseljem pozdravili misel tekmovanja v znanju grščine, ki jim jo je sprožil g. profesor Šedivy. Razen obveznega čtiva šo se lotili tudi čitanja knjig in spisov, ki se na gimnaziji ne čitajo. Veliko zanimanje je vladalo za grški original sv. pisma novega zakona. V kratkem času so prešli preko meja stare grščine v srednje-vekovno bizantinsko grščino. Nekaj jih je celo Čitalo zanimivo zelo obsežno Zgodovino grškega cesarja in zgodovinarja Kantakuzena iz 14. stoletja, ki obširno poroča tudi o srbskem carju Dušanu, o navadah in ceremonijelu na njegovem dvoru in o razmerah v tedanji Srbiji. Vsi dijaki so se naučili razmeroma zelo težkega čitanja novo-grščine, absolviran šestošolec Muršak pa že precej dobro obvlada novogrški uradni in ljudski jezik. Za najboljše uspehe v privatnem čtivu je razpisal profesor Šedivy posebne nagrade. V sedmem b razredu so jih dobili: Alojzij Žolnir 50 Din, Kramer in Musnik pa po 25 Din. V šestem b razredu, kjer je vladalo največje zanimanje in sta se udeležili tekme dve tretjini razreda, je bilo razdeljenih devet nagrad. Prvo v znesku 100 Din je dobil Davorin Petrovič, drugo po 50 Din so dobili Adolf Muršak, Franc Planinc, Anton Valenčak in Janko Weingerl, a tretjo nagrado v znesku po 25 Din Ignacij Brglez, Silvester Knuplež, Franc Kranjc in Josip Vošnjak. Razdeljevanju nagrad so prisostvovali ministrski odposlanec vseučiliški profesor Stojičevič ter razrednika profesor Bračun in Kenda. V vsaki slovenski hiša se naj čila > Jugoslovan ? 99 IB ANAT0LE FRANCE: ■sznRtk »JH gag o BOGOVI SO ŽEJNI gsteal 8 Grajanka Blaise je ljubila Evarista Gamelina. Zdel se jej je prekrasen s svojimi velikimi, ognjevitimi očmi, svojim lepim ovalnim obrazom, svojim bledim licem, svojimi obilnimi črnimi lasmi, ki so se na čelu delili ter mu padali valovito na rame, 8 svojim resnim zadržanjem, hladnim izrazom, strogo nepristopnostjo in odločno besedo, ki ni poznala laskanja. In ker ga je ljubila, mu je pripisovala umetniški zanos in genialnost, ki bo nekega dne zasijala v mojstrovinah ter proslavila njegovo ime in zavoljo tega ga je še bolj ljubila. Grajanka Blaise se ni navduševala za moško krepost, njene nravstvenosti ni žalilo, da se moški udaja svojim strastem, svojemu okusu, svojim požel jen jem; ljubila je Evarista, ki je bil vzdržen; ni ga pa ljubila zavoljo tega, ker je bil vzdržen; toda v tem je videla to dobro stran, da ji ni prihajalo na um ljuboeumnje in sumničenje in da se ji ni bilo treba bati tekmovalk. Vsekakor se ji je zdel v tem hipu nekoliko preveč obziren. Ako je Racineova Aricija, ki je ljubila Hipo-lita, občudovala nepristopno čednost mladega junaka, jo je občudovala v nadi, da si ga osvoji, in gotovo bi bila kmalu ječala zavoljo strogosti njegovih nravi, da jih ni njej na ljubo ublažil. In čim je našla priliko, se mu je več nego napol objasnila, da ga prisili, da se tudi sam objasni. Po vzgledu te nežne Aricije se je tudi grajanka Blaise nagibala k mnenju, da je v ljubavnih stvareh naloga ženske, da stori prvi korak. »Prav tisti, ki najbolj ljubijo, tako si je pravila, so najbolj boječi; treba jim je pomoči in vzpodbude. Njihova preproščina je v ostalem tako velika, da ženska lahko napravi pol poti in še več, ne da bi to opazili, ako le prihrani njim videz smelega naskoka in slavo osvojitve.« Kar jo je pomirjevalo glede izida te zadeve, je bila okolnost, da je vedela za gotovo (in o tej stvari ni bilo prav ni-kakega dvoma), da je Evarist, predno je Revolucija naredila iz njega junaka, ljubil zelo po človeško neko žensko, pohlevno stvarco, vratarico na akademiji. Elodija, ki ni bila goska, je razlikovala več vrst ljubezni. Čuvstvo, ki ji ga je vzbujal Evarist, je bilo dovolj globoko, da je hotela zastaviti zanj svoje življenje. Pripravljena je bila drage volje, poročiti ga, toda pričakovala je, da njen oče ne odobri zveze svoje hčere edinke z zakotnim, siromašnim slikarjem. Gamelin ni imel ničesar; trgovec z bakrorezi je čepel na kupih denarja. »Amor slikar« mu je donašal mnogo, agio še več; tudi se je bil zvezal z nekim dobaviteljem, ki je dostavljal konjenici Republike^ butare lubja in moker oves. Skratka, sin nožarja iz ulice Svetega Dominika je bil neznatna osebica poleg založnika bakrorezov, znanega po vsej Evropi, ki je bil v sorodstvu z Blairoti, Basani, Didoti, moža, ki je občeval z obiteljo grajana Saint-Pierrea in Floriana. Ne da bi bila morda smatrala kot poslušna hči privolitev svojega očeta za potrebno, tega ne. Zgodaj obudoveli oče, polilepnež in veseljak po svoji čudi, velik prijatelj ženskega spola, velik pret-kanec v sklepanju kupčij, se ni nikdar bavil ž njo, jo je pustil, da je rasla svobodno, brez sveta, brez prijateljstva, trudeč se ne morda, da bi jo nadziral, ainpak le, da ne bi vedel, kaj počenja njegova hči, na kateri je kot poznavalec cenil ognjeviti temperament in pripomočke zapeljivosti, ki so bili še vse drugače mogočni nego ljubek obraz. Preveč velikodušna, da bi se čuvala, preveč bistroumna, da bi se pogubila, modra v svojih brezumnih početjih, ni pri vsej slasti, ki jo je okušala v ljubezni, pozabljala na družabne prilike in ozire. Oče ji je bil neskončno hvaležen za to opreznost; in ker je imela po njem smisel za kupčijo in okus za podjetja, se ni vznemirjal radi skrivnostnih vzrokov, ki so odvračali od možitve tako za ženitev godno dokle ter ga zadrževali doma, kjer je odtehtala oskrbnico in štiri komije. Z dvajsetimi leti se je zavedala, da je dovolj stara in izkušena, da si uredi svoje življenje sama, in ni čutila nikake potrebe, dg bi vpraševala za svet ali upoštevala voljo še mladega, lahkoživega in razstrese-nega očeta. Da bi pa vzela Gamelina v. zakon, za to bi bilo treba, da bi g. Blaise postavil tega siromašnega zeta na nekoliko trdnejše noge, da bi ga privezal na hišo, mu zagotovil delo, kakor ga je zagotavljal marsikateremu umetniku, skratka, da bi mu na tak ali tak način ustvaril kak vir dohodkov; prav to pa je smatrala za nemogoče, pri enem, da bi ponudil, pri drugem, da bi sprejel, tako malo simpatije je bilo med obema moža* karjema. „JUNAKO“ jugoslovanski narodni Lomile za organizacijo Jela V nedeljo, dne 15. t. m. se je po vzorcu drugih držav, posebno Amerike, osnoval v Zagrebu jugoslovanski narodni komite za organizacijo dela. Društvo Jugoslovanskih inženerjev in arhitektov v Beogradu se je Že dalje časa ukvarjalo s tem načrtom, ki je potom zagrebške sekcije končno včeraj postal dovršeno dejstvo. »Junako« zasleduje predvsem smotre in cilje delitve dela. Osnovo tej racionalizaciji je postavil znani ameriški industrijalec Taylor. V resnici je Amerika na podlagi raziskovanj in ugotovitev Taylorja dosegla naravnost ogromne uspehe. Vsa velika industrija Amerike, ki s svojimi proizvodi preplavlja vsa svetovna tržišča, se ima zahvaliti svojemu ogromnemu razvoju temeljnim načelom prvega iniciatorja delitve dela. Delitev dela označujemo opredeljenje gospodarskih delavnosti splošnega gospodarjenja v večje število posameznih ločenih delavnosti, ki jih vršijo različne osebe. Naloga delitve dela je dvojna: prvič je treba eksperimentalno ugotoviti najboljši način izvršitve nekega dela, drugič pa je treba ta najdeni način vpeljati v prakso. Rešitev prve naloge je ugotovitev najboljšega načina izvršitve določenega dela, zato je potrebno v prvi vrsti razčlenjenje vseh dosedanjih delovnih procesov v elementarne delovne kretnje in ugotovitev delovnega časa, ki ga za izvršitev teh kretenj potrebujemo. Conrad govori pri tem o nekem stružnem delu, ki se razčleni v 73 delov, vsak tak del se posebej izmeri, koliko časa je bilo potrebno za izvršitev vsakega izmed 73 delov. Ta poskus je treba ponoviti nied mnogimi delavci različnih kvalifikacij >n pridnosti. Na ta način je mogoče ele-rnentarne delovne kretnje povsem objektivno ugotoviti, ker sestoji vsak kompliciran delovni proces iz takih in sličnih elementarnih kretenj. Na podlagi seštevanja elementarnih delovnih časovnih enot je mogoče izračuniti skupen delovni čas za vse delo. Na ta časovni študij se priključi na to študij delovnih kretenj. Deli dosedanjega delovnega procesa se morajo proučiti, če so v resnici najbolji ali če jih je treba nadomestiti z drugimi, ki zahtevajo manj sile in manj časa. Predvsem gre za tem, da se izločijo vse odvisne kretnje roke ozi* roma noge. Temu sledi raziskovanje o smotrenosti zunanjih delovnih pogojev, t. j. sposobnosti posameznega delavca, koristi okrepčila in odpočitka. S tem časdvnim študijem in raziskovanjem kretenj se najde podlaga za oni delovni način, ki z najmanjšo uporabo sile in časa donaša največji uspeh. Ta način se potem upelje v prakso. V to svrho se najprej za vsak predmet, ki se v obratu izdeluje izpolni delovni list, ki točno predpisuje način izdelave in določa za izgotovitev določen normalen čas, ki je bil, kakor zgoraj omenjeno, ugotovljen pri časovnem študiju, f redvsem je treba delavca upeljati v delo Vfo temeljito izšolati, da mu nov načiij elave preide v kri in mozeg. Za to delo so predvideni posebni mojstri, slično kakor enerji pri športu, ki nazorno vpeljujejo elavca v način dela. Kot posebni nadaij-Iu razyoj delitve dela je unešenje takoizva-neSa tipiziranja. Pod to označbo imenujemo Produkcijo gotovih predmetov, ki so med seboj popolnoma enaki, torej so tudi radi tega nadomestljivi, in sicer se vrši tak Produkcijski proces v velikih količinah. Večkrat se ta produkcija ne vrši le po naročilih, pač pa tudi na zalogo. To je v poljedelstvu kakor tudi v industriji velike važnosti. V Ameriki n. pr. pridelujejo cele pokrajine povsem enako žito, ki se je pokazalo kot dobro. Tako imamo tamkaj tudi 1© pičlo število vrst sadja, zato pa ogromne količine povsem enake kakovosti. — Havnotako ima Amerika le neznatno vrst živine. Pri nas pa seje vsak kmetovalec Svoje posebno seme in vzgaja rastline po ®v°je, čigto drugače kakor njegov sosed. Ravnotako je naše sadje vsled različnih Vrst za industrijske in tudi trgovske nadene neprikladno, med tem, ko se v Arneži vsled tipiziranja vnovčujejo ogromne Množine pridelka, ki se razpošiljajo v tipi-ranih oblikah v vse mogoče dežele. Naš 1(f?vec s perutnino le s trudom nabere par Bel istega plemena, med tem ko v ‘n na Luksemburškem nabavi pe-rik ? iste kakovosti, kolikor želi. Ame-anci jQ {U{jj Nemci fabricirajo stroje in j dele po strogo predpisanem stan-zd h- ra”em m(K*e,u> tako da, če se kos ro”| ali pokvari, se brzojavnim potom l načko številke že v najkrajšem času na-oknadi, med tem, ko je pri nas potrebno, a čakamo na nadomestni del mesece in esece, včasih pa moramo celo stroj po-»lati v tovarno. Praktično Taylorjev sistem stoji na slepcem: ugotovi se normalni delovni čas ^ izvršitev določenega dela in se to delo označi na listku kot smo preje omenili, ki Ra prejme delavec in ki mora svoje delo tako urediti, da doseže kar najvišji zaslužek. Tu tvori podlago in izhodišče tako-zvani zaslužek od kosa. Pri izvedbi na listku določenega dela se plača primerno visok zaslužek; pri prekoračenju delovnega časa v smislu listka pa se zaslužek primerno znižuje. Po istem ali sličnem principu se vrši delitev dela tudi po premijskem zaslužku, po angleškem Halsey sistemu, po ameriškem Rowan sistemu in po stopnjevalnem sistemu. Na ta način se zmožnost izvršitve dela izvanredno poviša. Predvsem pa omogoča racijonalizacija dela tudi »popolnitev načina zaslužka, ki zopet ugodno vpliva na zvišanje delovnega efekta. Seveda prinaša uvedba racionalizacije obilo škodljivih posledic. Tako nastane že v gotovi dobi vsako nadaljno zviša..je delovnega efekta limitirano. Nadalje upliva racijonalizacija na povsem enostranski t&z-voj telesa, ker se delavec stalno vporab-lja samo za izvrševanje gotovega posla. Tako delo je tudi skrajno duham orno, ker ne dovoljuje nikakih sprememb, s tem se veselje do dela n-^a. Delavec, ki opravlja taka dela, je povsem enostransko vsposob-ljen, zato ima tudi ■> slučaju brezposelnosti manj vidikov za novo zaposlen je. Iz istih razlogov je tudi povsem odvisen od delodajalca. Končno pa racijonalizacija nujno ustvarja proletarijat in z njim razredni boj. V Evropi se je ta način produkcije uvedel šele v poznejši dobi, kjer doseza lepe uspehe na vspodbudo komitejev, ki so se ustanavljali v posameznih državah. Glavni namen sličnih komitejev obstoja v tem, da analitično proučuje in raziskuje organizacijo dela v vseh panogah ljudske delavnosti. Ta svoj namen doseza na način, kakor smo govorili zgoraj. Poleg tega prireja predavanja, sestanke in se pred vsem poslužuje časopisne propagande. Najsigurnej-ši propagator pa je nazorno prikazovanje uspeha v posameznih panogah. Vse te naloge in nebroj drugih si bo moral osvojiti »Junakoc. Posebno pa bo moral paziti na to, da racionalizacija ne bo ustvarjala nezadovoljnega proletarijata. Radi tega bi bilo želeti, da unese ta važna gospodarska institucija v svoj program vse ono, kar prinaša delodajalcu koristi, delojemalcu pa blagostanje. V poročilih nedeljske ustanovitve se pogrešajo delegati raznih gospodarskih udru-ženj, tako iz vrst strokovnjakov, kakor tudi teritorialni zastopniki posameznih banovin. Posebno naša Dravska banovina ni bila pri tem dovolj zastopana. Manjkalo je Udruženje inženeriev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Tudi Zveza industrijcev v Ljubljani ni imela zastopstva. Upamo pa, da se vse to še nadomesti in bo ustanova z uspehom vršila svojo misijo. Komiteju predseduje arh. g. Pilar, podpredsedniško mesto vodi ing. Jušič, tajniške posle pa opravlja ing. Domijanko. Zborovanje deželne zveze obrtnih društev v Beogradu 15. t. m. se je v veliki dvorani novega vseučilišča vršil IX. kongres deželne zveze obrtnih društev s sedežem v Beogradu Kongresa se je udeležilo poleg velikega števila beograjskih obrtnikov tudi 50 delegatov iz drugih delov države ter dva odposlanca ii Bolgarske. Po otvoritvi kongresa so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in ministru za trgovino in industrijo Nalo so pozdravili kongres gg. Rosenberg iz Zagreba, g. Rehek iz Ljubljane in Moreč iz Maribora ter bolgarski odposlanec. Predsednik kongresa g. Kosta Ginovič se je zahvalil za pozdrave in prešel na dnevni red. O. Milan Stojanovič, predsednik obrtne zbornice v Beogradu, je prečital svoje poročilo o novem obrtniškem zakonskem načrtu. G. Stojanovič je v glavnem ostal pri zahtevah, ki so izražerie v resoluciji sprejeti v Slav. Brodu 10 novembra 1, ]. G. Albert Firt, podpredsednik obrtne zbornice v Beogradu je poročal o strokovnem Šolstvu v Jugoslaviji. Nato je govoril g, Ginovič o značaju obrtniškega tiska in literature. S tem je kongres izčrpal svoj dopoldanski program. Popoldne je nastopilo več govornikov, o poročilu g. Stojanoviča je govoril g. dr Pretnar, svetnik trg. zbornice v Ljubljani, ki se je edini potegoval za skupne zbornice. G. Stojanovič mu je odgovoril ob pritrjevanju vseh navzočih, da so ločene zbornice mnogo boljše. ♦ Izjave sSovenskiSi zastopnikov obrtništva Na kongresu obrtnikov so se prijavili kot slovenski zastopniki gg. Josip Rebek, Filip Pristov, Ivan Šimenc, Pavle Šimenc, Oton Herz-mansky in g. Bizovičar, za Maribor načelnik Fran Bureš in Anton Kreuzoren. Delegate ja predstavil g dr Fran Pretnar, svetnik trgovska in obrtne zbornice. Danes popoldne je vaš dopisnik obiskal v hotelu »Petrograd« slovenske delegate ter dobil od dr. Pretnarja in g. Rebeka naslednje izjave: Prišl' smo na kongres kot gostje in pred vsem radi tega, ker se je na njem razpravljalo o nadvse važnem vprašanju, o obrtniškem zavarovanju Mi smo podali naše izjave glede tega zakona, posebno kar se tiče našega stališča naprain sistemu zbornic. Naše stališče je bilo že obrazloženo na kongresu v Slav Brodu in v Beogradu. Mi smatramo, da je načrt novega zakona dober, četudi so potrebne spremembe, ki se v sedanji načrt še labko uvedejo. Kar se tiče sistema zbornic, pa smo odločno za skup- ne zbornice ker one najbolj odgovarjajo našim skupnim gospodarskim interesom. Naglašati moramo, da se mi nikakor ne moremo strinjati z zahtevami organizacij iz nekaterih pokrajin naše države, ki so se izjavile proti načrtu zakona in ki zahtevajo posebno upravno zbornico s kompetenco upravnih oblasti. Danes smo hoteli še enkral obiskati g. ministra za trgovino in industrijo dr. Jurija Deme-troviča. da mu naše želje ponovno obrazložimo, g. ministra pa ni v Beogradu. Spričo tega smo se javili pri kabinetnem šetu njegovega ministrstva ter mu izročili naše želje v posebnem pismu. Razen tega smo obiskali pomočnika finančnega ministra g. Letico, kateremu smo izročili spomenico, ki se nanaša na zahtevo glede določitve eksistenčnega minimuma za obrtnike pri plačevanju in odmeri državnih davkov. Bili smo tudi pri vodstvu Obrtne banke, kjer smo intervenirali za čim prejšnjo ustanovitev podružnice te b»nke v Ljubljani. Obljubljeno nam je, da se bodo naše zahteve pretresle na eni izmed prvih sej upravnega odbora Obrtne banke. Zahtevali smo tudi, da se znižajo obreRtne mere kreditov, ki jih izdaja ta banka. Današnje visoke obiesti onemogočajo obrtnikom, da bi se posluževali kreditov, ki jih potrebujejo. Gospodarske vesti X Zborovanje »Društva rudarskih podjetnikov kraljevine Jugoslavije«. 15. t. m. se je vršilo enajsto letno zborovanje »Društva rudarskih podjetnikov kraljevine Jugoslavije« Ko »o bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, načelniku vlad« in ministru za šume in rudnike, je bilo prečitano letno poročilo upravnega odbora. V poročilu se povdarja da je bil lansko teto v pogledu rudarske proizvodnje in aktivnosti rudarskih oblasti in društvenega dela dosežen rekord. V letu 1929 so iznašali dohodki 1.702,000.000 Din, t. J. za 300,000.000 Din več nego v letu 1928. Po prečitanju poročila, ki je bilo soglasno sprejeto, je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik industrije Adolf Mtinch, člani pa Jurij Genči«1, inž. Prime Arnold, dr. Ferdinand Gamberg, gg Dragutfn Sibinovič, Rihard Skubec, Vence JakiJ, Lavo-slav Zinger in Tomislav Vrbanič; člani nadzorstvenega sveta dr. Maksim Simirijevič, dr. Vinko Vrhinec in g. Tomislav Vrbanič. Pred zaključkom zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri društvo rudarskih podjetnikov naproša kraljevsko vlado, da bi izdala zakon o zaščiti in pospeševanju domačega gospodarstva, da minister za šume in rudnike izvede akcijo za osnovanje enotne stanovske organizacije celokupnega rudarstva naše kraljevine; da se izvede razdržavljenio vseb državnih rudarskih podjetij in da se izvede elektrifikacija naše države, posebno s pomočjo in uporabljanjem domačega premoga, da se pri sklepanju trgovinskih in drugih pogodb posveča čim večja pažnja zaščiti domačega premog«, d*t se s posebnimi tarifnimi odredbami paralizira konkurenca madjarskega premoga, i da se ukinejo carine ter omogoči svobodni uvoz za plinske generatorja, ki so pripravni za proizvajanje domačega goriva, ter da se znižajo carine in tako omogoči uvoz posebnih strojev in materijala, potrebnih za rudarstvo, da se izvede izenačenje delovnega časa v premogovnikih, tako kakor to zahtevajo podjetja v drugih evropskih državah X Nasa produkcija bakra v nevarnosti, Več Kakor 60% skupnega pridobivanja bakra v Jugoslaviji odpitde na bakreni rudnik v Boru, ki je v letu 1929. kakor znano, zaključil z ogromnim dobičkom (496% čistega). Naša skupna produkcija surovega bakra je znašala v letu 1929 19.146 ton v vrednosti 449 milijonov dinarjev. Vsled ogromnih zalog bakra v Ameriki, kakor tudi vsled velikega odpusta delavstva v Mansfred v Nemčiji, ki je glavni odjemalec našega bakra (9670 ton v letu 1929), obstoja velika nevarnost omejitve dela v vseh naših bakrenih rudnikih Tako se bo število brezposelnih pri nas zopet zvišalo, saj je v teh rudnikih zaposlenih na tisoče rudarjev. X Uvozniki španskih proizvodov, španski konzulat v Splitu obvešča vse uvoznike španskih proizvodov, da se v očigled skorajšnje vpo-stave brzovoznih linij med našimi in španskimi lukami obračajo nanj v svrho informacij, trgovskih običajev itd Konzulat dostavlja interesentom brezplačno vsa pojasnila točno In vestno, lstotako poživlja konzulat izvoznike, ki name- ravajo naše proizvode plasirati na španskih tržiščih da mu dopošljejo ponudbe in želje, kakor tudi vzorce produktov. Borzna poročila dne 17. junija 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 17. jun. Amsterdam 22'75, Berlin 13-485-13-515, Bruselj 7-8959, Budimpešta 9-8943. Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 7-9631-79931, London 274-54—275-34, Newyork 56-385—56-585. Pariz 222-09, Praga 167-28—168 08, Trst 296-39 Zagreb, 17. jun. Amsterdam 22-72—22-78, Dunaj 796-31—799-31, Berlin 13’4850-13\5150, Bru selj 789-59 bi., Budimpešta 987-50-990-50, Milan 295-343—297-343, London 274-54—275-34, New york kabel 56-3850—56-5850, Pariz 220 09 bi.. Praga 167-28—168 08, Ztlrich 1094-40—1097-40. Beograd, 17. jun Berlin 13 485. Dunaj 796-81 do 79931, Budimpešta 9-8793 -99093, Bukarešta 33 95-33 45, Curih 1094 40—1097 'to, Lon don 275-34—274-54, Milan 295-39—297-19, New-vork 56 385—56 585, Pariz 221-09-223 09. Pr* ga 167 28-168 08. Dunaj, 17. jun. Berlin 16903. Amsterdam 28493, Kopenbageo 189-50, Stockholm 19010. ewyoNrk 707 80, London 34-4250, Pari* 27-81. Bruselj 9880 Praga 21.0125, Beograd 12-5275. Beograd 12-5283, Budimpešta 123-90, Bukarešta 4 2112, Varšava 79 44. Sofija 5 1362, Milan 37 50, Curih 137-23 Curih, 17. jun. Beograd 91275, Pariz 20-265. London 25-09, Newyork 51650, Bruselj 72-025. Milan 27-05, Madrid B9-50, Amsterdam 20760. Berlin 12319, Dunaj 7286, Sofijo 374, Praga 15-31, Varšava 57-87, Budimpešta 90-30, Bukarešta 3-065. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni spremenili. Zagreb, 17.jun. Dri papirji: 1% inv. pos. 87-375—87-625, voj. škoda ar. 432—433, vojna škoda kasa 431-50-433, junij 433 bi., julij 433 bl„ avgust 432-75-433 (433 75), december 483-434. 4% agr. obv. 54-25—55, 7% Blerovo posojilo 85-375—85-50, 8% Bler. pos. 97*25, 7% pos. hip. 84*50—85. Banke: Hrvatska 50d., Praštedlon* 900—901, Udružena 196, Ljublj. kred. 122 d., Narodna banka 8260—8350. Industrije: Seče rana 355—370, Trboveljska 417-50—400 Slavo nija 200—210, Vevče 120 d. Beograd, 17 jun. 7% inv. pos. 5)0 (zaključek 50.000), 4% agr. 56. 7% drž. hip. 86-25—87, 7% Bler 8650 (zaključek 47), Rdeči križ 54 (zaključek 64). Narodna banka 8370. Dunaj, 17. jun. Bankverein 18-20, Dunav-Sa-va-Adrlja 12 50, Prioritete 92-81, Trbovlje 52-25. Žitna tržišča. Na ljubljanski borzi Je tendenca še nadalje neizpreinenjena, brez prometa. Novi Sad, 17. jun. Vse nelzpr«mienjeno. Slav. pšenica 76kg 177K-180. Promet: Pšenica 21 vagonov, oves 3 vagone, koruza 18 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 6 vagonov. Sombor, 17. jun. Pšenica: Bačka, Tisa šlep prompt 205—210, bačka, železnic* nromrd 77 ki> 20234—205, bačka železnica prompt 78 kg 205 do 210, ban., slav. žel. prompt 175—180, ban Dunav šlep prompt 197VŽ—202>4, ban., bega 5SP P^rnpi t95-2°3, b«"., Bega kanal prompt “0(i ».05. Oves: bački 125—130," sreni., |Iav 130—135. I? ž: bačka prompt 120—130. Vse osta lo v Somboru brez izpretnembe. Promet: Skupno 66 vagonov. Tendenca slaba. Budimpešta, 17. jun. Promet miren. Pšeni (20'80)' j"1- 19-38-19-70 )• Rž: okt.. 11-65—11-80 (11-75 do 11-76). Koruza: jul. 12-80—12-92 (12-88—1“>-90) avg. 13-24—13-30 (13-23—13-25). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpreinenjena. Ponudbe kakor tudi povpraševanja ne zaznamujejo večjih snr*. inemb. Živinska tržišča. Dunaj, 17. jun. Svinjski trg. 10.156 mesnatih prašičev, 4898 Špeharjev. Mesnati prašiči so notirali 160 - 235, Špeharji pa od 1,40 ~ 1‘®* P™met ohlapen. Lahki mesnati prašiči so bil* za 10 — lf> grošev, težki za 15 do 20 grošvv in prvovrstni za 20 grošev cenejši No. 1 224/30. Prostovolina sodna dražba. V soboto dno 21. junija t. I. ob 8. uri popoldne se bo vršila na licu mesta v Ljubljani, Streliška ulica št. 31, prostovoljna sodna dražba zemljišča pod vlož. štev. 134 kat. obd. Poljansko predmestje lastnega g. Pust Fantetu. posestniku in tesarskemu mojstru v Ljubljani. Predmetno posestvo obstoja iz dveh stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij ter nekaj stavbiš«. Posestvo se bo prodajalo v celoti ali po posameznih enotah. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja in pri lastniku. Nate Hafner, notar kot sodni komisar. KARTOTEČNI E4 A PiTOT E MA tRt G KARTOTEČNO H) I GO VODSTVO gob StVER&Kp Nasvete za nove zgradbe, načrte, proračune in nadzorstva,izvršuje p« zmerni oeni gradbena in arhitektonična In-ženorska pisarna: Tehnični biro „Tehna“ Ljubljana, Mesto! trg it. 25/L IKAVA dnevno sveže pražena pri ■ SaakflS^Ma B. MOTOM, Vodnikov trg št. 5 oib/ave Razglasi kraljevske banske uprave. Štev. 1899, 1495 Razglas Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v verskozakladnih gozdih v področju šumske uprave na Boh. Bistrici ponovno prodajo lesa in drv na panju, in sicer okoli 2453 plm mehkega tehničnega lesa, okoli 75 prm mehkih in okoli 14.920 prm trdih drv. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe opremljene s 100 Din kolkom in 10% vadijem naj se vlože najkesneje do 4. julija 1930. do 10. ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta štev. 1. Obrazci ponudb in vsa pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani ali pa pri šumski upravi v Boh. Bistrici. Direkcija šum v Ljubljani, dne 12. junija 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Preda. 183/26/30—1. 1485 3—2 Razglas. Deželno sodišče v Ljubljani daje na zna-lje, da se je našlo pri raznih obdolžencih tuje blago, čigar lastniki niso znani. Podrobni razglas je nabit na sodni de-aki deželnega sodišča v Ljubljani. Upravičenci se pozivajo, da priglase priglase svoje lastninske pravice vsaj v enem letu od dne zadnjega razglasa v »Službenem listu« pri podpisanem sodišču, ker bi se predmeti sicer prodali in izkupito izročilo državni blagajni. Po tem roku bi morali morebHni upravičenci uveljaviti svoje pravice napram državnemu erarju potom tožbe. Ljubljana, dne 11. maja 1930. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani. C I 603/30-4. 1482 Oklic. Tožeča stranka Mestna hranilnica v Mariboru je vložila proti toženi stranki: 1. Dehner Josipini, pos. v Varaždinu in 2. Barmettlerju Arnoldu, pos. v Varaždinu, sedaj neznanega bivališča, k opr. štev. C I 603/30—1 tožbo radi Dinl39.540‘— s prip. Narok za ustno razpravo se je določil na 27. avgusta 1930. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 14, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke Barmet-tlerja Arnolda neznano, se postavlja dru-gotožencu Barmettlerju Arnoldu gosp. dr. Ravnik Rudolf, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 11. junija 1930. E 36/24—37. 1503 Dražbeni oklic. Dne 16. julija 1930., ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin in sicer polovica zemljišča, zemljiška knjiga Briga, vi. št. 10. Cenilna vrednost: 19.498 Din 75 par; vrednost pritikline: 50 Din; najmanjši po-nudek: 13.000 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 11. junija 1930. E IX 1102/30-1. 1492 Dražbeni oklic. Dne 2 8 julija 193 0. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Spodnje Hlapje, vi. št. 1, in k. o. Počenik, vi. št. 21. Cenilna vrednost: 267.07050 Din; vrednost pritikline: 36.080-— Din; najmanjši ponudek: 178.047'— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 5. junija 1930. E 164/30—4. ^ 1500 Dražbeni oklic. Dne 2 9. avgusta 1930., ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pod-vrh, vi. št. 135. Cenilna vrednost: 8735 Din; najmanjši ponudek: 5824 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 10. junija 1930. Konkurzni razglasi. Popravek. V konkurznih razglasih, objavljenih v Službenih objavah dnevnika »Jugoslovane z dne 15. t. m., št. 12., se mora naslov pri zap. štev. 229. (S 6/30—3) pravilno glasiti: »Razglasitev konkurza«. S 11/30—2. 1493 231. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini T r a u n Pavle, trgovke v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 19. Konkurzni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase dr. Klemenčič Alojzij, advokat v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 24. junija 1930. ob devetih. Oglasitveni rok do 26. julija 1930. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 4. avgusta 1930. ob devetih v sobi št. 84. Okrožno sodišče r Mariboru, dne 11. junija 1930. 1473 S 4/30—61. 232. Oklic. V konkurzu Bulc Antona, posestnika in mesarja ter gostilničarja v Mokronogu, se določa narok za sklepanje o predlogu na prisilno poravnavo, stavljenem po preza-dolžencu, na 2 7. junija 193 0. ob pol enajstih pri okrajnem sodišču v Mokronogu v sobi štev. 1. Okrajno sodišče r Mokronogu, odd. I. dne 11. junija 1930. Sa 5/30—2. 1434 233. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Dobnika Ivana, trgovca in posestnika v Bistrici pri Rušah. Poravnalni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik dr. Kumbatovič Filip, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 2 6. julija 1930. ob devetih. Rok za oglasitev do 21. julija 1930. pri tem sodišču. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 5. junija 1930. S 11/27—17. 234. Odprava konkurza. Prezadolženec Blass Julij, trgovec v Celovcu (Klagenfurt). Konkurz, ki je hil razglašen o imovini prezadolženca s sklepom opravilna številka S 11/27—2 se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa po § 139 k. r. Okrožno sodišče r Mariboru, Jne 15. maja 1930. S 21/25—112. ^ 1505 235. Odprava konkurza. Prezadolženka Josipina Klemenčič na Rečici. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 21/25—1 o imovini prezadolženke, se odpravi, ker ni kritja za stroške postopanja po § 166 odst. 2 k. r. Deželno kot prizivno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. junija 1930. 1464 S 9/30—15. 236. Odprava konkurza. Prezadolženec Trtnik Franc, trgovec v Gozdu pri Kranjski gori. Konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezadolženca s sklepmo por. štev. S 9/30, se odpravi, ker ni kritja za stroške postopanja, po § 166., odst. 2., k. r. Deželno sodišče v Ljubljani odd. III., dne 27. maja 1930. 1479 S 4/30—52. 237. Sklep. Določitev naknadnega ugotovitvenega naroka. Stečajna zadeva: Zapuščina MartinoviS Milana iz Rog. Slatine. Za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev se ‘določa narok na 7. julija 1930 ob desetih pri tem sodišču, soba štev. 2. Okrožno kot stečajno sodišče v Celju, odd. I., dne 4 .junija 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev. St. 16.916 3—2 1474 Razpis služb. Z odlokom g. bana Vrbaske banovine z dne 19. maja 1930., št. 16.916, se razpisuje 18 mest sreskih kmetijskih referentov s fakultetno izobrazbo v smislu zakona o ureditvi ministrstva za poljedelstvo in 7 pomočnikov sreskih kmetijskih referentov s srednješolsko izobrazbo. Ob nedostajanju prosilcev s fakultetno izobrazbo se morejo postaviti na njih mesta kot vršilci dolžnosti sreskih kmetijskih referentov tudi osebe s srednješolsko izobrazbo. Prošnje za postavitev je treba vložiti do 1. avgusta 1930. Kraljevska banska uprava Vrbaske banovine. V Banja Luki, dne 30. maja 1930. Št. 6611. 1506. Razglas o licitaciji vodovodne in toplovodne instalacije v porodišnici pri javni bolnici v Celju. Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 2034-46 z dne 30. maja 1930. razpisuje sresko načelstvo v Celju na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, ozi- roma dopolnitev za prevzem vodovodne in toplovodne instalacije pri gradnji porodnišnice v Celju I. javno pismeno ofertno licitacijo s skrajšanim rokom na dan 7. julija 1930. ob enajstih pri sreskem načelstvu v Celju. Vse potrebne podatke in pojasnila, kakor tudi ofertne pripomočke dobe interesenti proti plačilu napravnih stroškov pri tehničnem razdelku navedenega sreskega načelstva. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša Din 461.594-40. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji s »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani ter na razglasnih deskah sreskih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Varaždinu, Zagrebu in Karlovcu. Sresko načelništro v Celju, dne 14. junija 1390. Stev. 5095/11. 2—2 1462 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 30. junija 1930 ob enajstih na* bavo: ventilov in armatur. Pogoji se dobe pri podpisani. V Velenju, dne 10. junija 1930. Direkcija drž. rudnika Velenje. Stev. 5098/11. Razpis. 3—2 1470 Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 21. julija 1930 ob enajstih nabavo: 1000 m armiranega svičenega kablja 3 X 25 qmm Cu. Pogoji se dobe pri podpisani. V Velenju, dne 11. junija 1930. Direkcija drž. rudnika Velenje.' Štev. 5203/11. * 1499 3—1 Razpis. Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje za na dan 28. julija 1930. ob enajstih nabavo: 6 komadov odkopnih razdelilnih baterij, 2 komada etažnih razdelilnih baterij* 1 komad glavne razdelilne baterije in 1000 m kablja v gum. cevi 3 X 10 mm* Cu. Pogoji se dobe pri podpisani. V Velenju, dne 16. junija 1930. Direkcija državnega rudnika Velenje. Razne objave. 1475 3_2 Poziv upnikom. Konjerejska zadruga za okraj Sv. Lenarf v Slov.Gor. r. z. z o. z. se je razdražila in prešla v likvidacijo. Upnike pozivljeva, naj prijavijo terjatve v zakonitem roku. Sv. Lenart v Slov. gor., dne 11. junija 1930. Likvidatorja: Franc Kramberger s. r. Alojzij Lorber s. r. 1469 Objava. Napredno prosvetno društvo »Triglav« \ Bevkah se je dne 4. aprila 1930. prostovoljno razšlo. Bevke, dne 4. aprila 1930. Predsednik: Trček Anton s. r. 1488 Objava. Izgubil sem zrelostno izpričevalo in izpričevalo IV. letnika (drugo polletje) tehnične srednje šole v Ljubljani, kateri proglašam za neveljavni. Šibenik, 12. junija 1930. Lesjak Anton, tehn. činovnik, sedaj Šibenik (Dalm.) Izdaia tisk trna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Micb&lek. — Urednik Janec Debevec. — Za inseratnl del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi % Ljubljani