K.af vsg pišejo © učlželfstvu, šoli, prosvetl fn JUV ¦—1 Za izplačilo povišic od dne napredovanja. S § 252. zakona o naknadnih in izrednih kreditih za proračunsko leto 1933./34. je bilo določeno za državne uradnike, da prejmejo povišico ob napredovanju šele po enem letu. Sedaj je pokrenjcna akcija, da se ta paragraf ukine, ker da je ta predpis ncupravičen. Bil je sprejet 1933. zaradi slabega finančnega stanja in kcr je bil sprejet s prehodnimi določbami, bi imel veljati samo za proračunsko leto, za katero je bil sprejet, a ne tudi za vsa nadaljnja napredovanja. Ta paragraf je v kontradikciji s § 31. zakona o državnem osebju, ki pravi, da se dohodki v primeru imenovanja odnosno napredovanja v višjo skupino, kakor tudi v primeru pridobivanja periodičnc povišice, izplačujejo od 1. prihodnjega meseca. Zahteva se, da se v finančni zakon leta 1938./39. vnese amandma, po katercm se bodo plačc aktivnim uslužbenccm v primerih pridobivanja periodične povišicc in postavitcv pripravnikov za uradnikc, od 1. aprila 1938. izplačcvali od prvega prihodnjega meseca od dnc imenovanja odnosno napredovanja. (»Novosti«, 20. II.) —1 Konferenca o strokovnem šolstvu bo v Beogradu. O tem piše obširneje »Slovenski narod« od 21. II. V svojem članku prinaša tu-di statistiko o strokovnih šolah. — Skupno je v naši državi 384 strokovno - nadaljevalnib šol. Poučuje 2877 učiteljev, šole pa obiskujc 40.550 učencev. V naši banovini je po podatkih iz šolskega 1. 1935./36. 56 strokovnih nadaljevalnih šol s 484 učitel.ji in 5580 učenci. Najvcč učencev je v dunavski banovini (10 tisoč 715), najmanj pa v primorski (814). — Srednje tehniške in mojstrske delovodske šole, ki jih je 17, imajo 314 učiteljev in 2909 učcncev. Naša banovina ima največ učencev (660 1.1935./36.). V moravski, vrbaski in zctski banovini pa sploh ni nobene srednje tehniške in ne mojstrske delovodske šole. — Državnih trgovskih akademij in dvorazrednih trgovskih šol je bilo 28 v šolskem 1. 1935./36. Učiteljev je bilo 271, učencev pa 3749. V naši banovini je 5 šol te vrste. Učencev je bilo 628, profesorjev pa 42. — K strokovnim šolam je treba prišteti tudi večerne trgovske šole, ki jih je bilo 28 z 282 učitelji in s 4576 učenci. —1 O poizkusni šoli v Ljubljani prinaša daljši članek »Jutro« od 22. II., kjer je opisan namcn šole. Pisec izraža bojazen, da velikega poslanstva, ki ga naj izvrši ta poizkusna šola, ne bodo razumeli tam, kjer odločujejo o sredstvih. Priporoča tudi, naj bi si odločujoči činitelji ogledali oskrbo čeških poizkusnih šol. —1 O litijski meščanski šoli piše »Slovenec« od 20. februarja. —1 Izvlečke poročila o našem šolstvu v banskem svetu, ki ga jc podal načelnik prosvetnega oddelka g. dr. Lovro Sušnik, priobčujejo razni listi v četrtek, 17. februarja. —1 O debati o našem šolstvu v banskem svetu poroča na kratko tudi »Jutro« od 19. II. pod naslovom »Odločnost na nepravem me- stu« in dostavlja svojemu poročilu sledcčc: — Nekatere predloženih zahtev so izrazito strankarskega značaja, druge pa so take, da se z njimi strinja vsa slovenska javnost. Isto velja tudi za zahteve, ki so bile izražene v govorih in resolucijah pri razpravah o drugih oddelkih banske uprave. Ni odveč. da je o njih spregovoril tudi banski svet. Vendar se »am zdi to mnogo premalo. Mnogim mcd zahtevami je namreč mogoče ugoditi tako rckoč z eno samo potezo peresa pristojnega činitelja v vladi. Dejanja bi bila mnogo bolj dobrodošla in koristna kakor najlepše in najradikalnejše besede. Ako pa so morda besede lc še kje potrebne, je prvi prostor za nje v narodni skupščini in senatu, kjer lahko zaležejo mnogo več kakor v banskem svetu. Člani banskega sveta imajo v obeh zbornicah narodnega predstavništva močno delegacijo svojih prijateljev in somišljenikov. Ti lahko celo brez govorov dosežejo izpolnitev vcčine v banskcm svetu postavljenih zahtcv, ako le resno ho-čejo. Ako pa za to ali ono stvar na ta način morda še ne bi šlo, potem naj spregovorijo enako odločno v Beogradu, kakor v Ljubljani njihovi prijatelji. Sedanja razprava o državnem proračunu jc najboljša prilika za to. Na žalost doslej še nismo slišali in čitaJi, da bi se bilo to zgodilo. —1 »Mi imamo nerodovitno izobraženstvo«. Na Slovenčev članek »Tavajoči Slovcnci« od 10. nov. 1937. odgovarja v zagovor in premislck »Mrtva straža«:/»Naše izobraženstvo se lahko meri s Slehernim na svetu. Kar pa ni na mestu, pa ni odvisno od njega. Zboljšajte mu njegov položaj, omogočite mu življcnje, delo in širše pogledc ... Kar poglejte, kako drugod skrbe za svoje izobraženstvo, da lahko mirno dcla na njivi svojega naroda, kjcr koli*ga vescli in kakor smatra za najbolj pravilno (ČSR)... Težko je še vedno biti slovenski izobraženec ... Zato imamo toliko — ne nerodovitnega, pač pa ubitega izobraženstva, ki zagrenjeno hodi y službo zaradi preljubega kruhka Ali mi- slite, da vsc to izobraženstvo ne bi rajši živelo iz polnih prsi in možgan, ko bi moglo . . . Ali ste slišali za koga, ki bi se zan.j zavzel iskreno in času primerno? Ali morda sploh veste, kdo fo\ se pri nas moral zavzeti za naše izobraženstvo? In ste si na jasnem, zakaj se ne zavzame?« (»Mrtva straža«, 1., 4.) —1 Zlomljeni izobraženci ne! »A kakor berači in lumpenproleteri ne morejo izvršiti velikih dejanj, tako jih tudi bolni, sestradani in zlomljeni izobražcnci ne bodo.« — (»1551«, akademsko glasilo za univerzna in javna vprašanja, II., 1. a.) —1 »Res lepo! Naših slovenskih 200.000 šolskih otrok ob letošnjem 8. II. zbira 200.000 dinarjev, da se z njimi cdkupi Prešernova rojstna hiše in se spremeni v narodni spomin ali muzej. Lepo! Toda vedno in povsod otroci in učiteljstvo! Ali ne bi bilo tudi lepo, ko bi dali naši odrasli po kovaču in bi z združenimi močmi zgradili — bolnico! To bi bilo lepo in vsenarodno delo!« — (»Mrtva straža« vabi izobraženstvo. I., 4.)