Anketa Sociolistične zveze o delu potrošniških svetov v Beogradu
V beograjskih občinah je organizira-nih 81 potrožniškili svetov. Več svetov je v ožjem središču mesta, medtem ko sta t občini Cnkarica le dva, na Voždov-cn in t Novem Beo^radn pa eden, v Ra-kovici pa niso izivoHii še noibenega. V otb-čini Vrač&r pa so jih organizrirali 30 s 152 čland, v občhri Siari Grad pa 20 s \4b Sletii.
Največ svetov — 31 so isvalili v orga-aizaeijah za proinet s kolonialnim in de-Ikkatesnim bkngam. V tekstiloih podjetji.li ia obrwtjh je onganizirano 19 gvetirv, v arganizacajah za promet s sadjem in vrt-aioami 10. z mesom 4, v mešanih oibratih ", t veleblagoraicah 3, v podjetjih, ki ptodajajjo kuritvo 5, po en svet pa po knjigarnah, prodajaiaaii kruha, mJeka. okitve iti podjetjii. za živalsko knno.
'¦* primerjaTii z laoskkn juiiijem je šte-
o svetov  večje za 25. "V  tem razdobju
se j« precej izboljšaila tudi vsebiaa  dtela
potrešniških svetov "tako, da je tudi nji-
kw odnos   do  organosr   samoupravljanja
v podjetjih čedalje bolj v skladu s pred-
'. Mogooe pa je zapisali očitek, da pri
itTah niso vedno upoštevaili, katere in
\šne ljudi je treba izvoliti r s-rete. "V
nunu   so  aa   prrmer. izvolili   za   čfena
la potrošnikov t nekd trgovinski orga-
'idji osebo, ki sploh ne knspvtje t tisti
'dajaLni.
Večiaa svetov dela dohro
Ceprav so potrošni&ki sveta, ki se ne sestajajo redno (pa tudi taiki, ki se aploh ne sestajajo) Ln slabo delnjejo. oporavlja večina, posebno tam, kjer jim pomagajo, i^pešno svoje naloge.
i'otrošaiški svet v velebla.g»vaici >Crve-
zvezda« v Bcogradu je skupaj z delav-
m   svetom   razpravljail   o   naslednjiii
rašanjih: o izboiišanju preskrbe io ka-
¦vosti blaga, o nakupu in prodaji osnov-
h sredbtev.  o  anižaoju   cen   in  kulfcuT-
¦]M postre^ai itd. Razeu tega jepotroš-
•ki svet organiziral tudi tri komisije, ki
pregledale   stanje   komercialnega   po-
ranja, sanitarno higienske razmere in
sekatera vprašanja deiovnili odnosov. Po-
lem ko   ie  prcmčil   predloge   komisij,  je
potrošiinki svet p<i«lal vse gradivo orga-
nom upravljanja v podjetju, ki so bolj ali
maiij sprejeli vse pobude in predloge.
Pri trgovinskem podjetju -^Bcle vode« je pctrošniški svet orgariziral posvetova-njez državljaTii in jih. seznanil s problemi preskrbe. Na posvotovanju so bili navzoči tud« zastopniki podjetij. ki so dajali v tem smislu tudi poirebna obvestila. Clani pottošniškega sveta redno prisostvTijejo «e*taiikoffl delavskepa sveta in npravmega odbora. kjer povedo svoja opažanj« in predlog-e.
V trgovinskem obratu »Trežnjevacac je ?otrožniški svet razpravljal tudi o vpra-šanju sodeloranja državljanov pri do-bi6kii, ki ga je imrl obrat. kar ni storil noben Hrug« svet. nato je analiriral pro-met obrata med dvema sestankoma sveta io primerjal stroške obrata v razmerju do protneta, pra? tako pa se je seznanil tudi < sklarli in praHli  obrata  i+d.
Nekateri sveti st) spet orgaaizirali ko-aiisije, ki so podrobno pregledale knjigo-fodstvrno stanje prodajalne. Večina sve-rov ni razprarljala  o  možnostih  poveča-
nja pomožniJi sredstev, ki služijo za po-strežbo rpcrtrošnikov, kakor je to na pri-mer nakup novih. asjiovnih sredstev: pul-toT, rjitrin, regis-trskih blagaja itd. Prav tako se -niso dovolj zavzeli za izboljšanje tehnTanfh  pogojev  r tr^ovini.
Pomoč svetom in sodelovanje z njimi
Precej je tmdi svetov, ki niso poipolno-ma izpolnili pričakovajija. Zato sta dva osnovaa vzroka. Pryj je, da v te organe ni«o bili vediio izvoljeni ljudje, ki bi do-volj poznaj-i problematJko trgovine in predptse, t-aško da je bil njihov piispevek mainjši. Po drugj strani pa pooblasdla jn naloge potrošniških svetov še vedno niso rkvvolj obdelane, zato pa je bila tudi usme-ritev različna.
Raren  tega  twii  ni  prišlo  do  ve&jega
angažiranja organizacij Socialistične zveze, preko katerih je najlaže uresnižiti zvezo med potrošniki in sveti. Te organizacije bi morale pogosteje ra&pravljati o delu potrošniških svetov na svojem terenu. Vefije zavzeanainje SociaMstične zveze pri-čaikujejo tudi pred voliivaTni novih svetov, posebno pa  pra  postav-ljanju  kandidatov.
Občmski ljuds.ki odb«ri bi moraii po-svettti več pozoniosti predlogom in mne-nju potrošniških sv<rfov, posebno v tistih ^prašaBJih, glede katerih organi v pod-jet j.ih ne stori jo ustreznili ukrepov. Akcija ttblastnih opganor bi se morala omejiti tudi na inšpekoijsko kontrolo poslovanja t;lede nepravilnosti, na katere opozaTJajo jx)trošniski sveti. Z ustreznimi ukrepi na predlog svetov potrošnikov lafako po svoji sirani naipravi več todi trgovi^nsika zbor-uipa.
Pomembno vprašanje je seTeda hidr, da mestnt Ijudski od'l>or in občinski odix>ri v skladu s srojimi pravicatni sprejmejo ustrezna navodšla za delo potTošniških svetov na svojem podTočju.
B. S.