ISSN 0351-6407 ■lili RAČUNALNIKI AKCIJA! PENTIUM 133 S že od 143.800 Smnaprejl Wk»9z M.Sob<^^ T oyariši in t oy ariši c e! 4 i 1 :st NIK VESTNIK VES NIK VESTNIK VtS TONIK VESTNIK i , CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana KEMIČNA ČISTILNICA MICKA MELINCI 38, tel.: 42 554 ČISTIJO IH BARVAJO USNJENE PLAŠČE IN JOPE TEH VSE DRUGE IZDELKE IZ USNJA. ČISTIJO: VSA OBLAČILA IZ VOLNE, VSE VRSTE OBLEK, KRZNENA IH DRUBA OBLAČILA. Rdeča - Povabljenci - Kongresno dviganje rok -Najboljši bi bil klon - Kandidat brez listka -Bi Kinkel in Kohl vendarle prišla skozi? VREME Ob koncu tedna bo suho in hladno. Murska Sobota, 20. marca 1997, leto XLIX, št. 12, cena 180 SIT Pomladno prebujanje prehiteva, pravijo, in e mrzlim nočem se lahko zahvalimo, da nara-va v najširšem smislu ni zbezljala. Ob robu pre-okanja novih sokov v naravi se »dogajajo« tudi ^formativni dnevi in vpisi (ali predvpisi) mla-' na različne ravni izobraževanja. O tem, mn in kako (v tehničnem smislu) seje mogoče Ptsati za pridobitev srednje-, višje- ali visokošol-e tzobrazbe.je sorazmereno veliko informacij. /^zadnje tudi šole s svojim »marketingom« | P°zarjajo na svoje programske pridobitve. Kaj lokalni razvoj navsezadnje znanje le ni tako pomemben kriterij, saj se da za uresničitev zastavljenega razvojnega cilja kadre - znanje -uvoziti iz drugih okolij, potem ne moremo pričakovati pozitivnega praktičnega odnosa do znanja in izobrazbe. Ali ko vam v podjetju, ki ima veliko fluktuacijo visokoizobražene delovne sile, le-to opravičujejo s stereotipnimi izgovori (recimo nepripravljenostjo sprejemanja odgovornosti) namesto z analizo razlogov fluktua-cije, je stanje skrb zbujajoče. tem ^ovorov pa dobijo mladi na vprašanje o da k- ,.n^ materialna podlaga je potrebna, drža želene ravni izobrazbe. Ce je dalin0 °Prarila svoje s tem, da omogoča na-d/i f S0^anJe skorajda celotni mladi popula-mom pred zmeraj bolj nerešljivim proble-vš0/' . Prid do materialnih možnosti, da se je sploh lahko vključijo. ^em k»ravn'se odpira temeljni vsebinski pro-ren 2 d°Je poleg staršev in države še odgovo-s,rokov V‘l ^°^razbene ravni prebivalstva. Po sežemh ocenah namreč zaostajamo po do-drža^iravneh izobrazbe za 12 odstotkov (na v Primerjavi z razvitimi okolji- I ‘Zobrazk SV»tU d°sega visoko stopnjo strokovne nas 0. e do 25 odstotkov mlade populacije, pri ^rjetn^k- Na lokalni ravni so zaostanki Samoe .,veno večji. Da je tako, ni kriva rQdikalnaVa starži- Država toliko, ker ob ^rialneo^ razsl°jevanju prebivalstva in šibitvi okolju š p?lozaja družin, še posebno v našem ztemof vzP°stuvila ustreznih socialnih si-vsai J, bi • Primera dovolj nazorno ponazarjata, da v Pomurju, razen v politični retoriki in na ravni debatnih klubov, še nismo tako daleč, da bi na prvo mesto postavili namesto finačnega kapitala kapital izobrazbe. Za razvojno tako pasivno in povrhu vsega še na državni ravni obrobno regijo je najprej nujna ocena zalog kapitala izobrazbe in njene izkoriščenosti. Toda ta kriterij, ■ali če hočete temeljni produkcijski tvorec, je v Pomurju povsem obroben in za tiste, ki imajo moč in vpliv, povsem nepomemben. Zato je položaj prihajajočih generacij, ki se bodo odločale za prestop šolskega praga na kateri koli izobrazbeni ravni, precej negotov. Negotov predvsem zaradi tega, ker bo najprej odvisen od globine žepa njihovih staršev, in tu je ravno bojazen, da bo vse več mladih ostalo kljub sposobnostim na robu, ne da bi dosegli cilj. Žalostno pri vsej zgodbi je predvsem to, da bo čas priložnosti te generacije že potekel, ko se bodo kapitalski trusti zavedli, da bi bilo dobro, da za svoj razvoj razpišejo kako kadrovsko štipendijo, kaj šele, da bi recimo njihovi »lovci na glave« brskali in iskali talente ter jim omogočali razvoj in šolanje. resnica je od- 21. marec, četrtek, 22. marec, petek, 23. marec, sobota, 24. marec, nedelja, 25. marec, poned., 26. marec, torek, 27. marec, sreda, Klavdija Nikolaj Leja Viktor Simona Marija Evgenija Če 24. marca zmrzuje, slana več ne škoduje. Lunine mene: Sonce vstopi 20. marca v znamenje ovna, prav na ta dan se bo ob 14.55 začela pomlad (spomladansko enakonočje), 21. marca bo dan dolg 12 ur in 13 minut in je vsak dan za kakšno minutko daljši. Opozorimo naj še na to, da bo v ponedeljek, 24. marca, polna luna. fotografija: JURIJ ZAUNEKER Murskosoboška L t e b/ obln n 7 mmp mi j n Štirje kandidati v neizprosnem boju za županski stolček -Vrstni red na glasovnici: Bavčarjeva, Obal, Slavic in Gy6rek - Prisluškovalna afera - Nenaden premislek v SLS Pomurski tisk y 07(av e Dolg do tujih dobaviteljev opreme Rop v Abanki v Murski Soboti spoznana za kriva 2 IZktualno okoli nas vestnik, 20. rnarecj®, V obdobju med 27. februarjem in 2. marcem se je nemška finančna prestolnica Frankfurt za kratek čas spremenila v svetovno prestolnico čimbolj naravno pridelane hrane in najrazličnejših uporabnih izdelkov iz naravnih surovin in materialov. Frankfurtsko sejmišče je tokrat pod svojo streho sprejelo več kot 1250 razstavljalcev iz 54 držav sveta, kar pomeni, da predstavlja BioFach ‘97 največji tovrstni sejem na svetu. Vse kaže, da so mimo časi, ko je bila zavestna odločitev za zdravo, biološko in ekološko naravno pridelano hrano hkrati povezana tudi s prepolno shrambo z žitaricami napolnjenih vreč, ki so prej spominjale na rekvizite v boksarski telovadnici kot pa na užitno hrano. Odpiranje in uspeh templjev za gurmane, torej tistih ljudi, ki s hrano ne nameravajo zadovoljiti zgolj svojih želodcev, marveč izpolniti pri ljudeh tako pogosto duhovno praznino v telesu, postajajo pravi hit povsod po Evropi. Prav restavracije, ki imajo neposreden dostop do naravno pridelane hrane in gradijo na tem tudi svoj marketing, doživljajo najživahnejši razcvet v gostinskem sektorju. In tako kot vegetarijanski meni že dolgo predstavlja nujni sestavni del vsake ko-likor toliko resne gostinske ponudbe, tako sedaj vztrajno prodirajo na jedilne liste tudi pojasnila o poreklu hrane, kot na primer: »Pridelano na Kocuvanovi kmetiji v Biserjanah iz jajc veselih kokoši, mesa razgibanih krav in prašičev, neškropljene zelenjave, s soncem obsijanega in biološko pridelanega prleškega vina ter v sozvočju z naravo živečih dobrih in zdravih ljudi.« »Eko-bio-naravno«... Seveda pa so gostje, ki zahajajo v tovrstne restavracije, izpostavljeni tudi popolnoma novi kulturi povezani z uživanjem hrane. Če v pravi »eko-bio-naravno« specializirani restavraciji nimate potrpljenja, da bi svoje telo prepustili užitkom naravno pridelane hrane, potem je boljše, da tja sploh ne zahajate -prihranili boste tako čas, kot tudi denar. Naravno pridelana hrana zahteva namreč tudi »naravno pripravo« naročenega obroka, za kar pa je potreben določen čas, ki se lahko raztegne tudi na več kot eno uro. In še eno »pomankljivost« je mogoče najti pri restavracijah z naravno pridelano hrano v Nemčiji: zaradi zaenkrat še relativno majhnega številadobaviteljev in v veliki meri ekstenzivne ter ročne pridelave te hrane, so »eko-bio-na-ravni« obroki dragi in tako dosegljivi zelo ozki skupini ljudi. Kupna moč potrošnikov na eni strani in stroškovno učinkovitejša pridelava, predelava in prodaja na strani ponudnikov, bosta torej tudi na tem gospodarskem področju določali ceno izdelka, s tem pa, tudi ekonomski smisel in uspeh-»eko-bio-naravno« usmerjene proizvodnje hrane v prihodnosti. ... ima prihodnost Vendar pa cena sama že dolgo več ne predstavlja edinega kriterija za nakup pod garancijo naravno pridelane hrane in izdelkov. Poročila o odkritjih v zvezi z boleznijo norih krav in svinjsko kugo, o vsebnosti težkih kovin in drugih škodljivih snovi v zelenjavi, pridelani na velikih posestvih, vnašajo v naša življenja dodatne kriterije pri nakupu hrane. Nekatere študije recimo napovedujejo, da naj bi se v primerjavi s stanjem danes trg »eko-bio-naravno« pridelanih mesnih in mlečnih proizvodov do leta 2002 povečal za celih 190 odstotkov. Razloge za takšno rast organizatorji sejma BioFach ‘97 vidijo v že Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za L trimesečje 1997 je 2.200,00 SIT, celoletna naročnina je 8.800,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Fmaiftirt - BioFach *97 Naravna hrana in naravni izdelki kot posel stoletja?! vnaprej programiranih epidemijah in drugih katastrofah, povezanih z današnjim načinom življenja ter množično pridelavo hrane, ki bodo še bolj povečali zanimanje ljudi za naravno pridelano hrano. Trg naravno pridelane hrane pa odkrivajo tudi velike trgovske verige, kot sta recimo nam najbližji Interspar ter Billa na avstrijski strani meje. Kapitalska moč in sposobnost odvzema velikih količin, ki so ga sposobne velike trgovske hiše specializirane za prodajo živil, je sprva upravičeno spravljala majhne proizvajalce in ponudnike naravne hrane v slabo voljo. Ali bodo majhni stroškovno in marketinško sposobni tekmovati z velikimi, se je glasilo vprašanje. Danes strokovnjaki ugotavljajo, daje rast sektorja v celoti še naprej velika, da pa ljudje velikih potrošniških templjev za nakup hrane ne povezujejo z naravno pridelano hrano in da je to tudi razlog za nazadovanje prodaje pod znamko »eko-bio-narav-no« znotraj velikih trgovinskih kompleksov. Povezovanje mora podpreti tudi država To pa je tudi razlog za nadaljnje povezovanje tudi majhnih pridelovalcev in predelovalcev hrane v tujini. »Organic farming«, »La agri-cultura ecologica«, »Okologischer Landbau« - vse to so samo nekatere nalepke, s katerimi agresivno nastopajo dobro organizirane kmetijsko pridelovalne in predelovalne zadruge. Kar človeka, ki vsaj obrobno pozna nezadostno organiziranost na tem področju pri nas v Sloveniji, pri vsem skupaj preseneti, je to, da država finančno podpira organizacijske aktivnosti sonaravnega kmetijstva ne samo v deželah Evropske zveze, kot so Španija. Portugalska in Grčija, katerim naj bi bilo naše gospodarstvo - po dokaj (ne)skromnem mnenju domačih strokovnjakov in strokovnjakinj - vsaj na kmetijskem področju tudi konkurenčno, marveč da je tako tudi pri Madžarih, Slovakih in recimo Litvancih. Tako je madžarsko kmetijsko ministrsvo sprejelo ustrezen odlok, ustanovilo »Center za agrarni marketing«, le-ta pa sedaj ob pomoči nemškega strokovnega znanja skrbi za trženje madžarskih izdelkov doma in v tujini. Ob pogledu na profesionalno organiziranost, s katero tudi naše »tranzicijske« tekmice pristopajo trženju proizvodov svojih kmetov, si človek seveda zastavi vprašanje, zakaj pa temu ni tako tudi v Sloveniji. Zakaj naši »agrarologi« tako enostransko trobijo v skupni rog in strašijo z nevarnostjo, ki da se skriva v drobni posestni strukturi, premajhni čredi, ki naj bi bila glavna krivca za ekonomsko neučinkovitost in premajhno mednarodno konkurenčnost našega kmetijstva? Zakaj že enkrat ne nehajo jamrati nad kmetom, ki da »si ne da ničesar dopovedati« in s katerim je tako težko delati ter naredijo pritisk na ustrezna ministrstva - v Sloveniji sta to vsekakor ministrtvo za kmetijstvo in pa ministrtvo za ekonomske odnose in razvoj ki naj »od zgoraj« poskrbijo za inicii-ranje ustreznih oblik povezovanja na tem področju? Če bomo namreč tudi v kmetijstvu čakali na ukrepe »nevidne roke trga«, potem je bolje, da v pogajanjih z Evropsko zvezo že takoj povemo, da je kmetijstvo pač tisto naše jagnje, ki ga nameravamo žrtvovati na žr-tveniku vstopa v družbo »demokratičnih, kulturnih in razvitih«, našim kmetom pa povemo, in to še pred referendumom o pristopu, da je življenje, ki ga krojijo evropske zakonitosti trga, pač kruto; za njih pa še posebej. Kajti, če do razvoja na tem področju v Sloveniji še nekaj časa ne bo prišlo, potem bo Evropa še naprej daleč vstran od naše realnosti, pri nas pa bo nekdo začel iskati krivca za nastalo stanje v tako imenovani »Organizaciji«. »Bio surovina: konoplja« Vendar pa se na sejmu BioFach ‘97 niso predstavili samo pridelovalci in prodajalci naravno pridelane hrane. Poleg hrane smo si lahko ogledali še marsikaj naravno pridelanega in izdelanega, kot na primer: tekstil in usnje, pisarniški pribor ter pripomočki v gospodinjstvu, materiali za darila in ekološka ureditev notranjosti prostorov. V okviru sejma pa je sodelovalo tudi nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo in pridelavo izdelkov iz konoplje, poleg tega pa je tam potekal tudi štiridnevni simpozij na temo »Bio surovina: konoplja«. Ne, ni šlo za kajenje marihuane, torej tako imenovani »smoke in« v presvetlih halah frankfurtskega sejma, marveč za strokovno srečanje več kot 60 strokovnjakov in strokovnjakinj, od katerih se nekateri z raziskovanjem in pridelavo konoplje ukvarjajo tudi že več kot 30 let. Organizator srečanja, »Nova-Institut« iz Kolna, je povabil raziskovalce in raziskovalke konoplje od Madžarske do Avstralije, ki so povedali, da bodo letos v Nemčiji sejali konopljo na površini 2000 ha, v Veliki Britaniji na 2200 ha, v Avstriji 400 ha, na Madžarskem 1200 ha, Romuniji 1000 ha, 200 ha v vojvodinskem delu Jugoslavije in okrog 2000 ha na Poljskem. Sejali bodo predvsem v smernicah Evropske zveze predvidene francoske sorte, kot so Felina 34, Fedora 19, Futura, Ferimon in Fedrina 74, vendar pa tudi letos v sortno listo EZ sprejeto madžarsko sorto Kom-polti, ki se še posebej odlikuje po majhnih mejnih vrednostih THC-ja, v EZ omejeni z 0,3 % v zgornji tretjini rastline. Konoplja kot business stoletja? To vprašanje je bilo poglavitno za dolgo pot do Frankfurta, ki si jo je zadal avtor tega prispevka. Po dovoljenju za pridelavo konoplje, ki jo je nemško ustavno sodišče izreklo spomladi lansko leto, prvi žetvi ter poplavi (relativno dragih) proizvodov na bazi izvlečkov iz konoplje na trgih v Nemčiji in Avstriji, je logično, da se za »ekstra profit«, ki ga v kapitalizmu prinese skoraj vsaka nova stvar, ko se pojavi na trgu, začnemo zanimati tudi pri nas. Tako smo na simpoziju lahko izvedeli, da ima Jugoslavija inštitut za konopljo in lan že od leta 1952, da Madžari že vsaj 30 let trdo delajo na tem, da bi postali evropski dobavitelji sortnih semen za konopljo, da so v Romuniji s pomočjo nemškega kapitala postavljene tovarne za predelavo konoplje v platno, da so strokovnjaki nekega strojnega inštitita v Ukrajini razvili postopek in stroj za izdelavo papirja iz konoplje, ki najmanj onesnažuje okolje ter da se od 30. septembra do 1. oktobra letos lahko udeležimo mednarodnega simpozija v okviru regionalne pisarne FAO za Evropo na temo lanu in konoplje, ki ga organizira raziskovalni inštitut v Pozna-nu na Poljskem. In kot je bilo že velikokrat v ekonomiji, nam je lahko že sedaj jasno, da tisti, ki največ vlagajo v razvoj (konoplje), bodo tudi z njo tudi največ zaslužili. Seveda pa tudi tukaj ni vse zlato, kar se sveti. Kmete priučiti, kako se prideluje konoplja, namreč ni ravno stvar, iz katere bi imelo smisel delati znanost. Tako je zaenkrat opaziti, da niti država niti industrija na Zahodu še nista zagrabili »priložnosti stoletja«, o kateri tako vztrajno pridigajo preroki konoplje. Nemški državi je 60 milijonov mark, ki so bili posvečeni pridelavi lanu in od katere še vedno ni pričakovanih rezultatov, vzelo voljo do podobnega eksperimentiranja še s konopljo. Tudi predstavnik izdelovalca kmetijskih strojev Claas je povedal, da dokler v Nemčiji ne bo vsaj 400000 ha površin zasejanih s konopljo, nima namena investirati v proizvodnjo strojev. Sicer pa proizvodna dejavnost v Sloveniji nikoli ni bila na posebno dobrem glasu, tako da nam ostane noplji v Sloveniji? ANDR^ to, s čimer so slovenski »mobitel kapitalisti« pripomogli k naši že nekoliko pešajoči zgodbi o uspehu, torej trgovina. Nemško podjetje »Hanf-Haus« iz Berlina ponuja na trgu šampone, šminke za ustnice, čistilno mleko za obraz pa vse do elegantnih suknjičev in piva. V samo dveh letih je to podjetje odprlo 15 specializiranih trgovin za prodajo izdelkov na bazi konoplje v Nemčiji, Avstriji in Švici - in vsekakor ni edino v svoji branži. tričnost« naših uradnikov” ■ lasti, ki tudi po 5-ih stojnosti še vedno mishjo, svet vrti okrog Slovenije. P° gi strani pa politična nespre■ in neučljivost za lobiranj«” »aktivistov« za pridelavo pije v Sloveniji. Tukaj 1® mislih »slavnega« Dejana in njegovo skupino, ki je nedorečenosti svojega pf in nedogovarjanja z val® ; in miru, prišel sedaj v ® L ven stik s sodiščem, 0 . skega ministrstva zaz®a j dobil obvestilo, da v Slov delava konoplje ni do' Kljub še tako dobrim ”a" nekaterih posameznikov P ., bila prava pot do pN” tudi bo morala biti de nega razvoja zakaj tudi ne, če naj tako tudi v Evropski z se pri nas konoplja spia^J tem vprašanje, na ka 6 »agrarologi« v veliki vecl varjajo nikalno. Jji Vendar pa bi bilo iskati odgovore navp teri proizvodi iz slovenj. pije bi se utegnili izpl^ šni so pogoji za kaj imamo možnosti odv delave ter nenazadnj 1 In kako naprej v Sloveniji? Vse okrog konoplje, kar smo lahko videli in slišali na strokovnem sejmu v Frankfurtu, pa v Sloveniji zaenkrat še ni dovoljeno. Za takšno situacijo je po eni strani kriva »slovenska cen- daje. — Torej možnost za isk^B govorov na vprašanja - 5 temo konoplje ki si n vek zastavljal v času sedanjega razvoja, j” S kar je potem posamezna U ločilo v njihovi razvitostjo Vendar so pri nas ni še preden je vprašanje^ stavljeno, da o strokovni -। niti ne govorimo. Kdaj g začeli s strokovno razp& & 20. marec 1997 IZktualno doma kongres ZLSD Tovariši in tovarišice! n j v ---------------------------------------------------------------- eca - Povabljenci - Kongresno dviganje rok -Najboljši bi bil klon - Kandidat Ustka - Bi Kinkel in Kohl vendarle prišla skozi? 7i cVmo na kongtesu bivših komunistov, bivših prenoviteljev in zdajšnje r । ’ članice Socialistične internacionale, je v Linhartovi dvorani n arjevega doma pričal predvsem oder, za to priložnost okrašen z rdeci-nageljni, tem nekdanjim simbolom delavstva, simbolom tistega voh -, ga telesa, ki se je ZLSD na jesenskih volitvah izvil iz prijema, tudi zara-i narazP°znavnosti v slovenskem političnem kotlu, kjer je veljala vlad ° ab mani Drnovšku poslušna stranka, stranka, katere izstopa iz e tato večina ni razumela nič drugače kot predvolilno potezo. Rdeča Resda je bilo videti par rdečih ktavat in tudi tovarišici odeti v pa vendarle je bila povpreč-01 starost združenolistnikov kre-pod borčevsko starostjo, ne nazadnje tudi zaradi mladega foru-karieristično usmerjene delega-C1ie pomladka. Kje torej ostaja "Pokojenski del volilnega telesa "tiroma kam so prebegnili predv-s«nborci? Je ZLSD v preteklem 0 premalo »mlatila« po Ce-njenem udejstvovanju v civi-111 družbi in je zato Jelinčič »poka-vse te volivce? vnesejo spremembe. Delegatsko dvigovanje kartončkov je resda spominjalo na komunistični dvig roke, vendar pa je tokrat rdeča barva kartončka pomenila »proti«, modra pa »za«. Marje v tej barvni simboliki bilo moč videti zmago najmlajšega predsedniškega kandidata? Najboljši bi bil klon Kateri izmed treh predsedniških kandidatov bi bil najprimernejši za liderja? Borut Pahor, Rado Bohinc ali Mateja Kožuh Novak? Nekateri bi imeli kar vse tri. Seveda ne ločeno, ampak kloniranega liderja z geni vseh treh voditeljev, kot je bilo slišati med pomenkom treh starih mačkonov v preddverju rdeče dvorane z rdečimi sedeži in rdečim parketom. In Cankarjev dom je preplavil cigaretni dim. In kadilci najbrž niso volili Kožuhove, največje propagandistke protikadilskega zakona. Jah, kje pa je tukaj strpnost? Kam so izginili volivci? Je vprašanje, ki si ga je po jesenskih volitvah zastavila ZLSD. Del odgovornosti je prevzel Janez Kocijančič, ki se je po štirih letih poslovil od predsedniškega stolčka, za neuspeh pa naj bi bila kriva predvsem interne volitve v stranki, na katerih so izbirali kandidate za državnozborske volitve, obvezne ženske kvote in napačen odnos do stare volilne baze: borcev, upokojencev in delavcev. dva nekateri poveličevali zaradi spoštovanja slovenjgraškega programa, so Pahorju očitali predvsem njegovo sredinsko pozicioni-ranje stranke, torej v bližino LDS-a, od koder izvira tudi bojazen Velišnika, da bo stranka postala »slaba kopija LDS-a«. In kot se enemu izmed razpravljavcev za mesto predsednika poljubne stranke v Sloveniji nista zdela primerna Kinkel in Kohl, tako naj bi bil neprimeren kandidat tudi Pahor. Med drugim so mu očitali tudi in- Kandidat brez Pomurski delegati ZLSD se na kongresu niso prijavili k besedi. So pa najbrž pridno dvigovali roke. Murskosoboška predvolilna kampanja Štirje kandidati v neizprosnem boju za županski stolček - Vrstni red na glasovnici: Bavčarjeva, Obal, Slavic in Gybrek - Prisluškovalna afera -Nenaden premislek v SLS Občinska volilna komisija v Murski Soboti, ki jo vodi Bojan Žunič, je tudi uradno potrdila kandidaturo štirih kandidatov za novega župana Mestne občine Murska Sobota. Kot je znano, zdajšnji župan Andrej Gerenčer, ki je že nekaj mesecev poklicni LDS-ovski poslanec v državnem zboru, to funkcijo opravlja nepoklicno do izvolitve njegovega naslednika. Določeno je že, da bodo te volitve v nedeljo, 6. aprila. Takrat se bodo prebivalci celotne mestne občine opredeljevali med tistimi, ki bi radi zasedli županski stolček. In kdo so uradni kandidati za bodočega murskosoboškega župana? To so: Brigita Bavčar, dipl, novinarka, zaposlena kot višja svetovalka za informiranje v občinski upravi, ki kandidira na listi SLS; Miran Gy6rek, prof, angleščine in nemščine ter zasebni podjetnik, ki je neo- Opeharjeni Hajdinjak Upokojeni direktor LB Pomurske banke Štefan Hajdinjak je lahko upravičeno jezen. Njega so namreč predstavniki murskosoboške Slovenske ljudske stranke povabili in ga večkrat nagovarjali, da na njihovi listi kandidira za mestnega župana. Ko je končno pristal na njihovo vabilo in so ga kot županskega kandidata potrdili v vodstvu stranke, so se kar čez noč premislili. Ob očitkih, da je zapriseženi komunist, so se nenadoma odločili za Brigito Bavčar, ki je dobila strankarsko podporo. dvisni kandidat skupine 72 občanov na čelu z dr. Jožo Primožičem; Ivan Obal, dipl, ekonomist, državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v odstopu, je skupni kandidat SKD, SDS in Zelenih Sobote; Anton Slavic, ekonomist, direktor murskosoboške enote ljubljanskega BTC-ja, kandidat LDS. Potem ko so tudi uradno znani vsi štirje kandidati za novega mur- 'I9 glasovi postati predsednik 1)6 °žiro ’ da bo stranko pripeljal preveč v k M zar1!12 ^6 nared‘l LDS-ovo kopijo, k Podobneea , a 1 niegovega zunanjega imidža, pevski K *let 19x?ei8a predsed- Pris°ten Sči^bhjo n °J0 nadstran- P3 PHšel »zelo wiZ°Va'’da bi Sh i nJaza re?odP>ra skupna Predsed^ b °lev0 Zlr°ma malo emu krogu LDS-a listka Tako Kožuho-va kot Bohinc sta stavila predvsem na ukvarjanje stranke same s sabo, na utrjevanje povezav od vrha do baze, oba pa z obljubami za prido- je lahko samo fraza. Edini kandidat, ki je svojo vizijo stranke predstavil brez gledanja na ta ali oni listek, je bil Pahor, zjasnim stališčem do evroatlanstkih povezav kot nujnih za Slovenijo, za povezovanje z drugimi strankami in zoper določanje identitete in vloge ZLSD dividualizem, saj je v javnosti zastopal včasih stališča, ki so bila v nasprotju z večinskim mnenjem stranke. Ko pa je tako fin Kako pameten, pa lep, pa fin, pa medijsko uspešen pa kako lepo govori... je vzdihovala starejša tovari- skosoboškega mestnega župana, se panja, ki se bo, kot je pričakovati, razvnela v naslednjih dveh tednih. Dotlej bo namreč vsak od županskih kandidatov skušal na svojo stran pridobiti karseda največ glasov volilcev. Polno sanjskih načrtov Bavčarjeva prisega v ponovni razcvet prekmurskega kmetijstva ter hitrejši razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva. Tu namreč vidi možnosti za odpiranje novih delovnih mest, predvsem za mlade. Posebno pozornost bi, če bo izvoljena za županjo, namenila reševanju problemov v družbenih dejavnostih, s katerimi se je poklicno ukvarjala precej časa. Medtem pa Gybrek je v bistvu začela predvolilna kam- Bo žreb vplival na volilce? V ponedeljek, 17. marca, je občinska volilna komisija opravila žrebanje vrstnega reda kandidatov za županske volitve, ki bodo 6. aprila. Na glasovnicah si bodo sledili po temle zaporedju; 1. Brigita Bavčar, 2. Ivan Obal, 3. Anton Slavic in 4. Miran Gyorek. "»n?"1 hn?°sl°vil kongre-POjav- tejJ « ^i^’ stra^SD edh°duje raz- > S •-slo. 'h h n, Zz*vi ai; °udaril: »N« v|o°gda8stV°inostj0 ■re°v°da aržet PasLa sicer ne Eno' akoMi Pr ]ena - l 3 ~ dejan-st, rovskiali ne-nkin statut Pahor: »Pri zavračanju enopartijskega sistema ne gre samo za kritiko njegove nesvobode, temveč tudi kritiko njemu lastnih strategij uveljavljanja socialne enakosti.« Ali kdo med zbranimi še razmišlja podobno kot Pahor? bivanje in povezovanje z delavci ter ostro proti Cerkvi in proti popravljanju kakršnih koli krivic. Program Kožuhove je s pojmi, kot so »soupravljanje delavcev«, »načelo enakih možnosti za vse državljane«, spominjal na preživeti socialistični sistem s samoupravljanjem in enakopravnostjo kot vodilnima identifikacijskima frazama. Tudi Bohinc je stavil na prihodnost z bolj ali manj zaljubljeno zazrtim pogledom v preteklost, v NOB, povojni napredek in državno osamosvojitev. Njegovo govorjenje o »srečnem življenju v gospodarsko trdni, socialno pravični in demokratični Sloveniji«, »predvsem skozi vprašanja odnosa do polpretekle zgodovine«. Strankino vlogo po demokratičnih spremembah je označil za konservativno, saj je bila »bolj branik pred prevelikimi ali prehitrimi spremembami kot pa njihov ustvarjalni dejavnik«. Bi bila Kinkel in Kohl vendarle primerna? Razprave o treh kandidatih so izvenele kot bolj ali manj za Bohinca in Kožuhovo na eni ter Pahorja na drugi strani. Medtem ko sp prvi šica, ko je tovarišema razlagala, zakaj je dala svoj glas Pahorju. Rezultat: 179 glasov za Pahorja, 72 za Kožuhovo in 44 za Bohinca. Na nek način stranka veliko obljublja, vsaj medijsko uspešen Pahor. Toda, kdo bo v ozadju vodil stranko? Še vedno stare sile, navajene poudarjanja »mi, pa mi, pa mi...«? Bo medijski zvezdi uspelo povečati članstvo ali pa bo zaradi njegove usmeritve in odločitve tudi do vprašanj, ki presegajo domač politični kur-nik, stranka izgubila še tisto malo volilnega telesa, ki ji ga je uspelo zadržati na preteklih volitvah? Na dolgi rok, ko bodo simpatizerji NOB tako ali drugače izginili, bi Bohinc in Kožuhova pomenila konec ZLSD, ne pa seveda konca levice. Bo torej bivšemu priložnostnemu manekenu uspelo pritegniti tudi delavstvo, tisto populacijo, ki jo je ZLSD izpustila iz svojih rok, tudi zato, ker se ni oglašala ob pravem času in s pravimi argumenti? Bo pamet pritegnila tudi del volilnega telesa, ki pada na obljube in populizem? AMNA POTOČNIK Foto: N. JUHNOV postavlja v ospredje izdelavo paketa varčevalnih ukrepov. Po njegovem naj bi v letošnjem občinskem proračunu zmanjkalo skoraj 200 milijonov tolarjev za uresničitev kopice zastavljenih nalog. Pri tem bo skušal z varčevalnimi ukrepi čim manj gmotno prizadeti neposredne uporabnike občinskega proračuna. Prav tako bi rad nadaljeval z izpolnjevanjem vseh dobro zastavljenih razvojnih načrtov. Je za lepšo ureditev središča Murske Sobote in mestnega prometa. Glas po telefonu ima obraz Da predvolilna kampanja ne bo ostal brez madeža, priča t. i. telefonska prisluškovalna afera, v katero so vpletli tudi enega izmed županskih kandidatov. Gy6rekova telefonska številka se je namreč znašla na spisku oseb, ki naj bi menda po telefonu nadlegovale neko žensko iz Murske Sobote. Tej so Telekomovi strokovnjaki pred nekaj časa namestili lovilnik klicev, ker seje že lani pritožila zaradi motenj med telefonskimi pogovori. Murskosoboški policisti so ugotovili, daje prišlo do vloma v eno od telefonskih omaric blizu Gydrekove hiše. Zato naj bi šlo za tatvino telefonskih impulzov. Miran Gybrek je odločno zanikal vsakršno vpletenost v to kaznivo dejanje, saj omenjene ženske sploh ne pozna. Kdo seje poigral z županskim kandidatom, pa bo raziskalo okrožno državno tožilstvo. Za Obala je bistvenega pomena dosledno uresničevanje že sprejetega občinskega razvojnega programa, zato bi želel sodelovati pri pripravi razvojnih dokumentov za prihodnje obdobje. Kot poudarja, bo v najkrajšem možnem času treba odgovoriti na dve zelo pomembni prometni vprašanji, to sta povezanost mesta z bodočo avtocesto in mednarodna železniška proga proti Madžarski, ki bo potekala mimo Murske Sobote. Veliko pa pričakuje tudi od boljše organiziranosti regijskih ustanov s sedežem v Murski Soboti, katerih dejanske potrebe naj bi sofinancirali vsi uporabniki njihovih storitev. Po besedah Slavica bi si kot župan prizadeval za pospešeno gradnjo komunalne infrastrukture in šolskih objektov. Hkrati bi skušal ponovno navezati stike z gospodarstvom od drugod, ki jih je vzpostavil kot nekdanji podpredsednik občinskega izvršnega sveta. Zato bi podjetjem, ki bi se odzvala na to pobudo, zagotovil večjo gmotno pomoč občine za uresničevanje razvojnih projektov. To velja tudi za subvencije v kmetijstvu. Zavzel bi se tudi za ohranitev in odpiranje novih delovnih mest. MILAN JERSE 4 ^gospodarstvo vestnik, 20. marecj^ Delavci so marsikje še potrpežljivi Kot ugotavljajo v Območnem odboru sindikata delavcev kemične, nekovinske in gumarske industrije Pomurja, zadnje čase vse bolj stopa v ospredje aktualna problematika v podjetjih. Marsikje je negotova usoda izplačila osebnih dohodkov in regresa za dopust, drugje pa se srečujejo s problemom organiziranosti in pomanjkanjem dela, niso pa redki primeri zaničevanja sindikata od vodstvenih struktur. Podjetje LKC iz Velike Polane je od lanskega 15. novembra v zasebni lasti podjetnika Jožeta Tompe. V podjetju so zdaj zaposleni tudi nekateri delavci iz zdravega dela nekdanjih podjetij Leko in Keral iz Lendave, od koder je bil prenešen del proizvodnega programa. 38 teh delavcev pa je šele po posredovanju Svobodnih sindikatov v začetku letošnjega leta prejelo pogodbe o zaposlitvi. Medtem ko so plače prej dobivali z dvomesečno zamudo, so kar precej časa čakali na decembrsko plačo ter na del neizplačanega regresa za dopust. Kot smo slišali, naj bi lastnik podjetja imel zaničevalen odnos do sindikata. Ob tem da delavcem nenehno obljublja plače, pa le-ti niso zainteresirani za stavko, saj je dela zanje zaenkrat dovolj. Približno 100 delavcev lendavske Ilirije, med katerimi jih je okrog 20 le začasno zaposlenih, že skoraj štiri leta čakajo na lastninjenje podjetja. Ker še niso zaključeni vsi predvideni postopki denacionalizacije, kar očitno še ne bo hitro opravljeno, jim očitno ne preostane drugega, kot da čakajo na rešitev, ker je še letos predvidena reorganizacija podjetja, izplačila so plač usklajena z določili kolektivne pogodbe, pohvalijo pa se lahko tudi z uspešnim delom sindikata. Kolektiv ljutomerske Krke zaposluje 170 delavcev, od tega je polovica žensk. Ti glede izplačila plač, regresov in drugih dodatkov nimajo težav. Zaposlene pesti edinole triizmensko, zlasti še nočno delo. Nanj za zdaj pristajajo, ker se v strahu po izgubi delovnega mesta dobro zamislijo nad usodo tistih, ki so trenutno brez dela ali na čakanju. Zanimivo je, da so ob zadnjem novem zaposlovanju dali prednost mladim moškim in ne ženskam, ker se bojijo njihovega prevelikega izostajanja zaradi porodniških dopustov. Člani pomurskega sindikata omenjene dejavnosti opozarjajo še na nazadovanje delovanja sindikata v puconski Kerni. Elektromaterial Lendava To leto bodo v len^ Stopnico višje V lendavskem Elektromaterialu so lansko poslovno leto končali s pozitivnim rezultatom pa tudi zadolženost podjetja seje konec leta pomembno zmanjšala. skem podjetju cije namenili milijon1 tisoč mark, od tega j tisoč mark za M' 450 za strojno opr^ ter 94 tisoč za cemP ranje kakovostiit^ Kar 900 tisoč marki« vzeli iz sredstev amon zacije, razliko pa premostili s pomočjo Velikopolanska konfekcija prodana Industrija konfekcije Velika Polana (stečajni dolžnik) je bila na dražbi prejšnji teden prodana Izklicna cena je bila 36 milijonov ali polovica ocenjene vrednosti podjetja. Podjetje sta kupila Anica Varga in Matija Slavic, ki sta prišla na dražbo kot edina kupca. »Tovarno smo kupili s tem namenom, da nadaljujemo s proizvodnjo istega proizvodnega programa, ki pa ga bomo postopno Saubermacher in Občina Puconci bosta partnerf Puconski občinski svet prižgal zeleno luč za začetek postopka za zgraditev centra za ravnaje z odpadki - Saubermacher Siid vztraja pri neposredni dodelitvi koncesije Čeprav potekajo aktivnosti - pogovori s krajani vasi Puconci in Vaneča, priprave v občinski upravi in izdelava raziskav in idejnih načrtov -, že nekaj časa, se je na večerni seji občinskega sveta Puconci sredi minulega tedna kljub temu pojavilo kar nekaj vprašanj. Čeprav so nazadnje vsi člani dvignili roko za začetek uradnih aktivnosti za zgraditev centra za ravnanje z odpadki na lokaciji sedanjega odlagališča odpadkov, pa si je pomembno zapomniti, da Občina Puconci tako dolgo ne bo izdala koncesije zainteresiranemu podjetju Saubermacher Siid, dokler ne bodo vse medsebojne obveznosti zapisane v pogodbi. Vsekakor pa bo še pre-dtem potrebno rešiti vprašanje, kako »regijsko« bo to odlagališče (samo za območje Prekmurja ali tudi za občine Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer) ter kdo vse in kako bo sodeloval pri nujni zgraditvi čistilne naprave, kamor se bodo iztekale (ali vozile) izcedne vode iz odlagališča. Od prejšnjega tedna dalje se torej začnejo uradne aktivnosti občine in podjetja; pravzaprav že zamujajo, kajti po terminskem planu naj bi Občina Puconci že januarja 1997 podelila koncesijo podjetju Saubermacher Siid, hkrati pa bi oba partnerja tudi podpisala pogodbo. Kakor smo izvedeli od direktorja podjetja Saubermacher Siid, je doslej narejen idejni projekt, ki pa ga ne bodo dali v javnost, dokler ne bodo prejeli koncesije. »Slednih psov« in raznih »mobitel-podjetij« je ogromno, zato se tudi ne nameravajo z nikomer potegovati za koncesijo na javnem razpisu. Imajo dovolj referenc, veliko zaupanje med ljudmi in ker so doslej že vložili čez dva milijona tolarjev priprave Cegorja v Puconcih, si zaslužijo vsaj to, da jim občina M. JERŠE dopolnjevali s proizvodnjo trikotaže. Tržišče imamo, v celoti na tujem,« je za Vestnik izjavila Anica Varga. Tako so po dogovoru s stečajnim upraviteljem dr. Štefanom Ščapom še pred ureditvijo vseh pravnih zadev pri prevzemu lastništva v tovarni že začeli mon- podeli koncesijo neposredno, kar je zakonsko dovoljenjo, je bil odločen g. Horvat. Slovenija bo problem odpadkov morala slej ali prej rešiti in njihovo podjetje, ki se je v zadnjih letih že močno uveljavilo širom po Sloveniji, želi na tem območju s pomočjo tujih izkušenj nekaj storiti. Puconci bi lahko bili, po besedah g. Horvata, vzorčni primer. Glavna naloga, ki je pred njimi, je pridobitev vseh ustreznih dokumentov in načrtov: najprej urbanistične dokumentacije in načrta (za kar bodo potrebovali približno 8 mesecev), nato loka-cijskiga načrta in dovoljenja, pridobitev zemljišča ter gradbenega dovoljenja. Približno leto in pol bodo potrebovali za papirne zadeve. da bodo lahko začeli s konkretno gradnjo. V tem času naj bi »Tega rezultata smo izredno veseli, ker prinaša po treh dokaj težkih letih prve oprijemljivejše rezultate,« je povedal direktor družbe Štefan Šoš. Tak poslovni rezultat pa ni le posledica lanskega dela in prizadevanj, ampak dokazilo, da so se pred tremi leti in potem vsako leto posebej v vodstvu dobro odločali. Poslovna politika je bila torej pravilna, s tem da bi rezultat poslovanja lahko bil še boljši... če poslovanje ne bi bilo obremenjeno s številnimi problemi,« je povedal sogovornik. Načel je problem carinskih dajatev, povezan s prodajo njihovih izdelkih na hrvaškem trgu ter v federaciji Bosne in Hercegovine. Država naj reši carine »Osebno mislim, da bo na državni ravni nujno potrebno čim prej odpraviti določene ovire, ki spremljajo ne le naše poslovanje, ampak tudi poslovanje drugih slovenskih podjetij na omenjenih trgih,« je povedal sogovornik. Hrvaška konkurenca ima namreč za prodajo svojih izdelkov pri nas v povprečju za deset odstotkov nižje carinske dajatve kot veljajo za izdelke Elektromateria-la, kijih prodajajo čez mejo. Pogajanja med vladama so sicer stekla, slovenski izvozniki, tako tudi v Elektromaterialih, pa pričakujejo, da se državi čim prej dogovorita o izenačitvi carinskih dajatev in nato morda podpišeta tirati določene dodatne stroje, ki jih potrebujejo za dopolnitev in širitev proizvodnje. »Delo bomo poskušali zagotoviti vse zaposlenim, ob širitvi programa pa bomo morda zapolili še nove,« je še povedala sogovornica. Nova lastnika polanske tovarne sta si najela posojilo za poplačilo kupnine pri domači banki, ki pa ni SKB, saj je slednja največja upnica v stečajnem postopku stečajnega dolžnika. M. H. oba partnerja - občina in podjetje - poskušala pridobiti ustrezna finančna sredstva s strani države (Ekološki sklad, MOP), s pomočjo matične firme v Gradcu pa tudi sredstva Pharea in EU. Center za ravnanje z odpadki za pomursko regijo (tako je zapisano v pisnem gradivo, čeprav je g. Horvat na seji izjavil: »Ne vem, če bom doživel, da bi odpadki šli čez Muro sem gor!") naj bi ustanovila Občina Puconci in podjetje Saubermacher Siid, še prej pa bo občina morala sprejeti odlok o gospodarskih javnih službah. Zakaj ne bo partner domače, recimo soboško komunalno podjetje? Ker morata biti logistika in upravljanje Cegor-jev ločena -tako bo določil tudi zakonodajalec. Le tako bodo lahko vzpostavili natančen nadzor na pripeljanimi količinami odpadkov na urejeno odlagališče; od teže bo odvisno plačilo in - kar ni nepomembno, čeprav ne bistveno -zaslužek obeh partnerjev. Sicer pa bo to zelo draga naložba, vredna najmanj 14 milijonov mark, zato bo potrebno dobro premisliti, kdo vse in kako bo financiral gradnjo. Širitev odlagališča in zgraditev centra bosta potekala postopoma; po predhodnih izračunih bi za nadaljnjih 20 let Maja lani so podjetje vpisali v sodni register kot delniško družbo. Večinski lastniki (53 odstotkov) so zaposleni, 17 odstotkov premoženja pripada pokojninskemu skladu, 10 odškodninskemu ter 20 pooblaščeni investicijski družbi. Večinsko lastništvo zaposlenih podpira poslovno politiko, ki je naravnava v ohranjanje delovnih mest in zagotavljanje redne zaposlitve, toda v primeru spreminjanja lastniške strukture v korist zunanjih lastnikov se ta usmeritev ob hitrem posodabljanju proizvodnega procesa lahko spremeni. V Elektromaterialu je zaposlenih 366 delavcev, vendar je 250 delavcev polkvalificiranih. Zato je njihova januarska povprečna plača znašala nekaj več kot 56 tisoč tolarjev neto ali kar za tretjino manj od slovenske neto plače v gospodarstvu za mesec december. še sporazum o oblikovanju prostega carinskega območja. »V letu ’96 ali v drugi polovici leta nas je uvedba višjih carinskih dajatev, ki je bila posledica nove carinske zakonodaje, oškodovala za 100 tisoč mark,« je povedal direktor lendavskega podjetja. Kaj je podjetju pomembnejše: s carinami odprt hrvaški trg ali omejiti ugodnejši položaj hrvaške konkurence, ki pobira tržni delež domačim proizvajalcem? »Ne delamo si utvar, da bi lahko drug drugega izrinili s trga,« je povedal sogovornik. Hrvaška ima svoj delež na našem trgu, kakor imajo slovenski proizvajalci elektromaterialov v sosednji državi, pričakovanja slo- potrebovali dodatnih 4 ha zemljišča za razširitev odlagališča in za zgraditev centra 2,5 ha. Center bi obsegal; sortirnico odpadkov (ki se zbirajo ločeno na izvoru s stiskalnico), kompo-starno za ločeno zbrane biološke odpadke, prevzemno in vmesno skladišče kosovnih odpadkov, objekte za osebje, kontrolo in prevzem odpadkov s tehtnico, manjši laboratorij, kontejner kot začasno skladišče nevarnih odpadkov; ob gradnji centra bo potrebno zgraditi tudi infrastrukturo, elektriko, vodovod, kanalizacijski vod do čistilne naprave in sofinancirati gradnjo čistilne naprave Puconci. Tako je zapisano v delovnem gradivu, g. Horvat pa je dodal, da so pozabili zapisati možnost izkoriščanje bioplina za potrebe bližnjih krajev, kar je lahko za občane velika ugodnost in bistveni dejavnik pri odločitvi. Čeprav je v začetku kazalo, da ni povsem jasno, kdo je glavni partner v pogovorih z Saubermacher Siidom, pa se je na koncu le razjasnilo: občina mora kot legalna lokalna skupnost sprejeti vse potrebne odloke, predpise, biti partner v pogovorih z državnimi organi in podobno; vse to pa opravlja v interesu vasi Puconci in Vaneča ter v korist občanom. venskih proizvajalcev pa se seveda nanašajo na izenačitev pogojev prodaje. Sicer pa je hrvaški trg za Elektromaterial pomemben,«... ker je to naš tradicionalni trg in smo na njem že štirideset let. Zato smo še kako zainteresirali za ureditev razmer na njem,« je povedal sogovor baviteljev. nik. Drugi, prav tako tradicionalno zanimiv trg pa je trg Bosne in Hercegovine, saj se prodaja tu povečuje, zlasta še po vojni. Vendar pa so tudi tu v primerjavi s hrvaško konurenco v slabšem položaju, saj je med sosednjima državama že podpisan ustrezen sporazum. Zahod neosvojen? Direktorju Elektromateriala pa je bilo namenjeno tudi naslednje vprašanje: jim je res potrebno toliko staviti na trge nekdanjih jugoslovanskih republik ali pa to počno, ker so zanje zahodni nedostopni, neosvojeni? »Ko govorimo o trgih Bosne in Hercegovine in Hrvaške, ne pomeni, da nismo naravnani k m zahodnoevropskim trg® ■ prodaja na teh in drug^|; postopoma in opazno 0" J čimer smo dokaj zadov l odgovoril. Elektromaterial prodajo A veniji 51 odstotkov vse® nega, 49 odstotkov Pa j od tega 34 odstotkov na vaške ter Bosne in H® ^4 Razlika gre na račun P> zahodnoevropskih mčiji, Avstriji pa tudi liji in Madžarski. PtaV državi se je delež njih® I pomembno povečal. S kakovostjo na tuje trge J Elektromaterial jeT leti začel z novimi iz tere so morali, ce ponuditi zahodnim dobiti tudi certifikate Uspeli so, tako da se napovedujejo poveča deleža na teh najzan gih zahodne in sre J jjjj «... saj so bistveno s a manjšimi oscilacija®.^! danji jugoslovanski,« J fan Šoš. To bo mož tudi s koriščenjemre ^»1 vodnji, kije sedaj za delavnimi posli-stajajo v poslovanju n . I riala vse manj P0®1.. »Obseg dodelavnih^ |Cti dano vrednostno, v primerjavi z letom # za 23,7 odstotka,«J^g govornik. Ti poslu1 prinašajo ustvarijo z lastno P Z prodajo. Zato, kol J uspeli prodati sV . rf. manj bodo pr^jJ Z Preden bodo karkoli podpisali ali izdali koncesijo, pa morajo imeti soglasje krajanov, da se s širitvijo odlagališča strinjajo, je opozoril predsednik občinskega sveta Branko Drvarič. Menda obstaja takšno soglasje že sedaj, vaščani pa si predvsem želijo čistih odnosov tudi med prizadetima vasema in občino, da se jim »ne bo potrebno potem trgati z občino za to rento«, je opozoril Leopold Crnkovič! Prav tako ga je zanimalo, kdo vse bo v resnici vključen v ta »regionalni projekt«, da ne bi nazadnje vozili v Puconce tudi mariborskih smeti, prav tako pa se ne spomni, da bi kdaj na zborih krajanov govorili o Radgoni ali Ljutomeru! Ernest Nemec pa je opozoril, da morajo misliti na naslednje generacije; s tem, ko bodo dali soglasje za gradnjo regionalnega odlagališča, sprejmejo člani občinskega sveta nase veliko od- govornost, zato ' da se odlagališče «i skih standardih, P) y j nino za tiste, bližini odlagališča’ ^il1^ । dnotenje okolja ia ( conce na dovolj v*'* na ceddu’ so v dtug' polovici leta poslovanje S^$a|j kbde več * a^0 nai b' bdo v naPrei’ kajti prodaja pod ^odn^kriti s poPošte.v- Izgubo, ki je nastala v preteklosti, bodo po-■p dl®Petih lerm0^0 Plovnega sistema in bančnega posojila v denti rehUtoL • * ’ Ze sedaj odplačujejo obresti. 'dsrl n>h Za -leto 1997 do-mii^ totko° tudi let° k?‘lani bodo Sl1ZdMane^ 95 od' SMa e’gd.'zvozili. Ni Setveni pon11”61' Poslov % Ker je v snb°,Zanienjala Saa razpi ’Se bodo Prija-X a: na razJa Pridobitev Žbod° ena-dru8™ A ča pke PredStaPripravljaj° d^na^^kem J ltVe v Ne-b^v^ditev^r11 V Rusiji, je taisti ^nituri Spreniem- Cndn “ Papirja. stev’lkami, v pro- 10^% e Kaden ,pre'meno-bilSiS^i m a Stein|e v Mbr^šn^kež pm°’Je direk’ da Je Ja' ln ker bi seje na ta račun dosegel določen popust. Končna pogajanja so bila sklenjena konec prejšnjega tedna in ta teden bo Feniks dolg do tujega dobavitelja v celoti poravnal.« Zakaj Feniks? »Našli smo pot, da smo spremenili to obveznost na sprejemljiv način v lizing doma. S tega vidika je problem v celoti rešen in ni preveliko breme v mesečnih obrokih,« je povedal sogovornik. Glede stroja, kije bil pripeljan po sistemu sovlaganja, pa je tuji partner predlogah izvrž-bo, zoper katero je podjetje dalo ugovor. Za rešitev spora je po pogodbi pristojno murskosoboško sodišče. »Tudi tu z naše strani pripravljamo predlog, ki bo moral biti sprejemljiv za oba partnerja. Mi bomo imeli določene zahteve v smislu tožbe, da bi na koncu dosegli poravnavo,« je povedal Slavko Osterc, prepričan, da reševanje primera za podjetje ne bo imelo posledic, tudi po tistem najslabšem scenariju ne, če bi bilo treba zahtevano plačilo v celoti poravnati. V Pomurskem tisku so torej pripravljeni na poravnavo, ki naj bi bila nekje na polovici postavljenega zneska ali pri milijonu in 200 tisoč markah. Finančna utrditev V sanacijskem programu so radi že uveljavljeni znak R & S kot kratico za Radensko Steinle obdržali tudi v prihodnje kot simbol, znak na izdelkih, bodo podjetje preimenovali v Radensko Sistemi - torej bo znak R & S lahko ostal še naprej. »Družba še ni v celoti sanirana, Purlen v lasti Sklada za razvoj Pričakovana prodaja Aprila bo direktorovanje v podjetju Purlen, ki je nastalo kot eno od treh podjetij po stečaju Gorenja 1MO v Lendavi, prevzel novi direktor Jože Jandl. Dosedanji, Štefan Horvat odhaja med zasebnike. Slednji je svoj odstop ponudil že sredi lanskega leta, vendar je po dogovoru z zaposlenimi in lastniki ostal do izpeljanega postopka lastninskega preoblikovanja podjetja ter imenovanja novega direktorja. Večinski lastnik podjetja je Sklad za razvoj ali državni skladi skupaj 94 odstotov, kajti 18 zaposlenih je s svojimi certifikati ob 105-milijonski ocenjeni vrednosti podjetja lahko olastninilo le 5 odstotkov vrednosti podjetja. Vodstvo podjetja se je takrat za solastništvo dogovarjalo tudi s tujim poslovnim partnerjem, vendar slednji ni bil zainteresiran za nakup. Tako je večino premoženja podjetja prešlo v last Razvojnega sklada, ki pa je že napovedal prodajo podjetja v junijski ponudbi pidom. predvideli »čiščenje« nesolidnih poslovnih partnerjev, kar je imelo za posledico manjšo realizacijo v prvi polovici lanskega leta. Nato pa se je od avgusta lani povečala in dosegla v povprečju na mesec 52 milijonov (v prvih mesecih leta v povprečju 31 milijonov). Izvoz se je povečal v primerjavi z letom prej, merjeno v dolarjih, kar za 76 odstotkov in je lani predstavljal 33-odstotni delež proizvodnje. Prodaja na domačem trgu pa se je prav zaradi črtanja slabih plačnikov s seznama poslovnih partnerjev zmanjšala. Vendar povečana proizvodnja in prodaja na tujem še nista bili dovolj za pozitivno poslovanje. Lani je bilo izgube še za 15 milijonov tolarjev. »Kar pa je manj, kot je bilo načrtovane izgube v sanacijskem programu. Glede na opravljeno in povečano realizacijo se je firma fi-načno konsolidirala,« je ugotavljal Slavko Osterc. Do dobaviteljev materiala so postali boljši plačniki, tako da bi po napovedi direktorja v naslednjih mesecih prišli do sprotnega plačevanja ; obveznosti. Z nekaterimi dobavitelji so se uspeli dogovoriti za podaljšanje plačilnega roka na 60 dni, s tistimi, ki pa so vnovčili akceptne naloge in zaradi katerih ima podjetje blokiran račun - pred dvema letoma jih je bilo vnovčenih kar za 60 milijonov -, pa se dogovarjajo za podaljšanje plačilnih rokov ali za druge, kompenzacijske oblike plačila. vendar primerjava poslovanja v prvem polletjeu 1996 s poslovanjem v drugi polovici 1996 kaže neprimerno boljše rezultate v drugi polovici leta, kar se kaže tudi v povečanju obsega poslovanja in v doseganju boljše cene ure, kar se odraža v doseganju boljše strukture stroškov delovnega materiala,, kosmatem donosu, gibanju zasposlenosti ter doseganju poslov za prvih šest mesecev,« je povedal generalni direktor Uprave Radenske Alojz Be-hek. Pomembno je, da družba ne »prideluje« več izgube. BBP Za podjetje se je zanimalo 16 investicijskih družb, devet predstavnikov si ga je tudi ogledalo, ostalim pa so poslali predstavitveno gradivo. Sklad s podjetjem torej nima drugega načrta kot prodati ga pidom, te pa verjetno po najkrajši poti spet naslednjemu kupcu. Koliko je proizvodni program in premoženje Purlena zanimivo za nakup? V podjetju izdelujejo izolacijski material za cevovode ter izolirane cevi, ki se uporabljajo za razpošiljanje tople vode, prav tako pa opravljajo izolacijska dela na Cilji ’97 Po načrtu za to leto bi Pomurski tisk prodajo na domačem trgu ohranil na sedanji ravni ali jo, glede na možnosti, povečal za 10 odstotkov. Delež izvoza pa naj bi se povečal s sedanjih 33,3 odstotka na 50 odstotkov proizvodnje, kar bi, merjeno v milijonih, pomenilo 25-odstotno povečanje prihodka. »V tem trenutku iz sklenjenih pogodb in določenega povpraševanja realno lahko pričakujemo prihodek od 2 do 2,5 milijona dolarjev, kar je po sedanjem tečaju dolarja 312 milijonov tolarjev. To pa že pomeni doseganje plana in zastavljenega cilja 50 odstotkov reali-ziacije za tuji trg,« je povedal Slavko Osterc. V tem letu bodo tudi do delavcev poravnali obveznosti, izplačali jubilejne nagrade in odpravnine tistim, katerim je prenehalo delovno razmerje. Lani se je namreč po sanacijskem načrtu število zaposlenih zmanjšalo za 29 delavcev, 21 jih je odšlo kot tehnološki presežek, 7 je prekinilo zaposlitev, 3 pa so se upokojili. Na novo pa so zaposlili ekonomista in grafičnega inženirja. Bančna posojila Pomurski tisk se je torej s povečano proizvodnjo in zmanjšanjem števila zaposlenih ter uspešnimi pogajanji z dobavitelji upniki finačno utrdil. »Če bi delal analizo, seje zadolženost firme v tem smislu zmanjšala vsaj za 50 odstotkov,« je povedal Slavko Osterc. Toda breme bančnih posojil ostaja. »V tem mesecu smo dosegli, da so vsi krediti, ki jih podjetje koristi pri banki, usklajeni, da ni zamud pri plačilu določenih kreditov in tudi ne pri obrestih. Torej so obveznosti tekoče po-ravnavane. Res pa je, da je nivo kreditov približno enak, kot je bil,« smo razumeli sogovornika. V pričakovanju novega (samo na novo imenovanega?) direktorja Pomurski tisk je bil v sodni register vpisan kot delniška družba januarja lani, vendar je bila prva skupščina letošnjega februarja. Tako je sredi marca nadzorni svet objavil razpis za direktorja, ki naj bi ga družba dobila aprila. Slavko Osterc, ki pravi, da verjame v možnost in potek sanacije, in ki je vodenje podjetja prevzel zaradi poslovne povezanosti s Pomursko založbo, kjer že direktoruje, ter za premostitev upravljanja v Pomurskem tisku, se o svoji kandidaturi še ni odločil. Odločil se bo, ko bo prišel dan odločitve. Kako, pa naj bo prepuščeno tistemu dnevu. MAJDA HORVAT terenu. Večino svojih izdelkov so prodali na tuje, doma pa so opravljali predvsem izolacijska dela. Glede na število zaposlenih in strojno opremo bi obseg proizvodnje lahko povečali kar za trikrat, za kar pa bi morali najti nove kupce in trge. Podjetje je ves čas svojega obstoja poslovalo v rdečih številkah, čeprav so si pomagali tudi z dezinvestiranjem. Pa tudi zadolženost, ki se vleče še kot dediščina po stečaju Gorenja IMO, jih je močno težila. In prav zato, ker ima LB Pomurska banka v podjetju svoj denar, lahko pričakujemo, da ne bo le zaščitila svojih terjatev (jih je), ampak da bo morda tudi aktivno sodelovala pri prodajanju podjetja. Leta 1995, torej tri leta po stečaju, je bil dolg podjetja do banke še vedno 6 milijonov - za obseg proizvodnje v podjetju veliko -, zato so se z banko dogovorili o enoletnem odlogu plačevanja glavnice. Bančne terjatve so se torej še povečale. M. H. Seja Vlade Intervencije v kmetijstvu in nižje funkcionarske plače Podpora rejcem govedi enaka kot lani, izvozna spodbuda za krompir, večje dajatve za beli sladkor - Več kot tisoč funkcionarjev naj bi imelo manjšo plačo - Bencinski servis pri Murski Soboti bo gradil Petrol Na zadnji seji je nova slovenska vlada obravnavala problematiko v kmetijstvu. Med drugim je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za prvo polovico leta 1997. Z njo se določa podlaga za javni razpis za subvencije za obnovo vinogradov, sadovnjakov, hmelišč in hladilnic za sadje. Višina podpore bo dokočno določena s sprejetjem proračuna za leta 1997. Z uredbo je tudi določena podpora rejcem živali za prirejo mleka in podpora za prirejo mesa (krave dojilje, drobnica, konji) v enaki višini, kot je bila v letu 1996. Določena je tudi višja izvozna spodbuda za krompir, ki bo 7 tolarjev za kilogram, če bo izvožen do konca aprila, znižuje pa se spodbuda za sveže mleko, in sicer s 3,5 tolarja pri litru na 2,5 tolarja. Z uredbo o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev, se uvaja posebna dajatev za jagnječje meso v višini 258 tolarjev za kilogram, povečuje pa se dajatev za beli kristalni sladkor in znaša 65,70 tolararja za kilogram, ukinjena pa je posebna dajatev za laktozo. Tudi za krompir tržni red Na tiskovni konferenci je sodeloval novi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ciril Smrkolj, ki je dejal, da je višina sredstev za subvencije v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo začasna in znaša 2,7 milijarde tolarjev. Po sprejetju proračuna naj bi bilo to po besedah ministra vsaj za 1,5 milijarde tolarjev več, saj bodo le tako lahko izpeljali vse predvidene intervencije. Velik problem pri nas je proizvodnja krompirja, posebej še zato, ker nimamo ustreznih skladišč za shranjevanje in kadar je dobra letina krompirja, je dobra po vsej Evropi. Zdaj se krompir prodaja po 14-16 tolarje za kilogram, nekateri pa ga ponujajo celo za 12 tolarjev. Na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvu bodo v prihodnosti verjetno pripravili tudi tržni red za proizvodnjo krompirja. Nekaj možnosti za porabo vidi novi kmetijski minister v proizvodnji krompirja za pečenje oz. pomfrit, katerega zdaj letno uvozimo okoli 30 tisoč ton. Pri goveda-reji pa je prišlo do padca porabe, s tem pa do padca odkupnih cen, s katerimi ni več mogoče pokriti prireje. Z ukrepi bo zato vlada skušala ohraniti čredo; že zdaj pa je število govedi padlo z 254.000 na 214.000 do 217.000. Žled in sneg sta uničila gozdove Vlada je obravnavala informacijo o posledicah naravne ujme v zimi 1996/97 na področju kmetijstva in gozdarstva. Na Primorskem so bile zaradi hude burje in zime najbolj prizadete oljke in zimske vrtnine. Po ocenah v 10 občinah znaša škoda v kmetijstvu 812 milijonov tolarjev; škoda v trajnih nasadih pa se bo kazala še nekaj let. Žled s snegom pa je prizadel številne gozdove po vsej Sloveniji. Prizadetih naj bi bilo 82.000 ha gozdov oz. je bilo poškodovanih 867.000 kubičnih metrov lesa, škoda pa je ocenjena na 4 500 milijonov tolarjev. Vlada seje seznanila tudi s pritožbo Interine, d. o. o, to je slovenskega dela hrvaškega podjetja INA, ker bi naj Petrol dobil neupravičeno koncesijo za gradnjo spremljajočih objektov ob avtocesti na lokaciji Murska Sobota -sever ter Vipava- sever in Vipava-jug. Bili so mnenja, da Interina ni zadostila zahtevam razpisa, saj nima zagotovljenih rezervnih dostavljalcev naftnih derivatov in je njena pritožba brezpredmetna. Veliko zakonov še iz bivše države Vlada je na zadnji seji sprejela predlog zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja ter ga poslala v parlamentarno proceduro po skrajšanem postopku. Zakon bo urejal osnovo za plače poslancev, predsednika države, predsednika vlade, ministrov, sodnikov in vseh drugih, ki so vezani na plače funkcionarjev, skupaj je to več kot 1000 funkcionarjev. Hkrati pa je vlada s tem predlogom zakona predlagala tudi zamrznitev plač funkcionarjev, uskladili jih bodo z rastjo inflacije šele leta 1998. Letos se torej njihove plače ne bodo povečale, za določanje plač in drugih prejemkov v prehodnem obdobju se bo kot osnova uporabljal podatek o povprečni plači v gospodarstvu za obdobje oktober-december 1996, kar naj bi pomenilo znižanje funkcionarskih plač. Po besedah ministra za delo Toneta Ropa je do tega predloga zakona prišlo zaradi hitre rasti bruto plač, te so od leta 1992 presegle rast bruto proizvoda in rast produktivnosti. Minister Lojze Janko je povedal, da ministrstva delajo inventure glede zakonodaje; državni zbor je 150 zakonov že sprejel, 50 jih je v proceduri, 80 zakonov pa se uporablja še iz rajnke Jugoslavije in niso skladni niti z našo ustavo. V treh letih pa bomo morali uskladiti vse zakone z zakonodajo Evropske unije. Do novih zakonov se prihaja bolj počasi kot smo predvidevali. Marjan Horvat 6 «S*ociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, 20. marec 199? Pred vstopom v vrtec Vedeti moramo, da vzgojna prizadevanja tistih, ki delamo v vrtcu, v vrtcu niso vsemogoča, niti ne želimo, da bi bila. Naš namen ni nadomeščati staršev, ampak smo le dopolnilo k družinski vzgoji. Čustvene potrebe otroka lahko v polni meri zadovolji le sožitje v družini. Otroci se v vrtcu socializirajo. Navajajo se na sovrstnike, spontano se vključujejo v družbo. V vrtcu se zavedamo, da je prvi pristop, oziroma sprejem otroka ključnega pomena, prve izkušnje pa imajo dolgoročen vpliv na otrokovo doživljanje. Zato si v vrtcu prizadevamo, da čimbolj olajšamo prehod iz domačega okolja v vrtec. Z vstopom v vrtec se vsebina in ritem otrokovega življenja bistveno spremenita. Vsakodnevno odhajanje od doma in življenje v novem socialnem okolju, kjer ni samo on središče pozornosti, zahtevata od otroka več telesnih in duševnih naporov. Zato ga moramo na čas, ko bo prvič za dalj časa zapuščal svoj družinski krog, tudi dobro prpraviti. Večinoma otrok doživlja, vsaj na začetku svojega bivanja v vrtcu, čustveno krizo, ki traja pri nekaterih manj, pri drugih pa dalj časa. Otroci ob prvem ločevanju od staršev doživljajo strah pred neznanim okoljem in neznanimi ljudmi. Zato je tudi dobro, da bi ga že pred -vključitvijo v vrtec seznanili z novimi prostori v vrtcu ter vzgojiteljicami in s pomočnicami. Pri nas v vrtcu je glavno načelo učenje »skozi« igro. Igra pa je priprava na življenje, otrok z njo eksperimentira in privzema nadzor nad svojim življenjem, torej je igra tudi vzgoja. Zato ne vrzimo vnemar pregovora, ki pravi: »Kakšen je majhen otrok pri igri, takšen je šolar pri učenju in odrasel človek pri delu.« V predšolskem obdobju je igra za otroka zelo pomembna ali celo najpomembnejša. Igra je temelj otrokovega intelektualnega, socialnega in fizičnega razvoja, vendar pa mora biti organizirana, imeti mora vedno svoj cilj in seveda tudi primerne igrače. V vrtcu imajo otroci različne igrače glede na funkcijo, interes in starost otroka. Preko le-teh Ženska, ki vzbuja strah Predsednik vlade Janez Drnovšek je s svojim izborom ministrov odločil: nobena ženska v državi v tem trenutku ni sposobna za ministrico njegove vlade. Mi pa smo spet opravili praznovanje osmega marca, manj bučno ter ob premlevanju vsebin, katere bi na novo prilepili mednarodnemu prazniku zgodovinskega boja za ženske pravice. Urad za žensko politiko pa se je ob tej priliki okronal s svojo brošuro Zbirka za enake možnosti žensk in moških. Je šefinja urada Vera Kozmik zarohnela zoper ministrskega predsednika, ker je svoje vladnike izbiral samo med pripadniki enega spola? Ne da bi slišali! Kaj je torej v ozadju očitnega zmanjšanja števila žensk v javnem in političnem življenju? Nezainteresiranost žensk, njihova nesposobnost, prepričanje volivcev in volivk, da so dobri politiki lahko samo moški? Le sedem stolov od devetdesetih v parlametu so po zadnjih volitvah zasedle ženske, najmanj, odkar volimo v samostojni državi. Strankarski liderji - mimogrede, le eno od enainstridesetih strank vodi ženska - pa se posipavajo s pepelom, ko vabijo ženske, da bi bile njihove kandidatke ... A še v isti sapi pribijejo, kako zanimivo, razdražljivo bi bilo gledati dvoboj dveh kandidatk. Da, v ring bi postavili dve ženski in čakali, kako se bosta ravsali, ob tem pa navijali, podpihovali, morda še stavili in se naslajali. Potem pa se na koncu oprali z »moralnimi« presojanjem in tehtanjem, kaj od storjenega je bilo primerno za žensko. Kaj pa spopad na političnem odru med moškim in žens otroci razvijajo na vseh področjih - intelektualnem, estetskem in telesnem. Zelo pomemben pa je tudi čustveni razvoj. Otroku pa je poleg igrač potreben tudi igralni prostor. Otrok, ki je omejen v majhnem prostoru, nima možnosti za aktivno in ustvarjalno igro, postane nedomiseln, zdolgočasen individualist. Pogosto vodi pomanjkanje igralnega prostora otroka k agresivnosti ali pasivnosti. Kakšna je vloga vzgojiteljev? Naša pomoč je zelo pomembna. Dovolimo otroku, da je pri igri svoboden. Otrok ne potrebuje pri igri naše prisotnosti, da mu nenehno pomagamo, temveč zato, da mu damo priznanje. Otrok se v skupinski igri igraje nauči medčloveških odnosov. Bratje in sestre ne morejo nadomestiti igralnih prijateljev. V današnjem času pa otroci edinci še teh nimajo. Vrtec pa mu nudi druženje z vrstniki in s tem zadovoljuje te potrebe. Torej mi otroka pri igri vodimo, dajemo mu vzpodbudo, ko jo potrebuje, širimo mu obzorje, vendar pa v njegovo igro ne posegamo. Potrudimo se za otrokovo prihodnost. Vi, dragi starši, kot osnovni nosilci vzgoje vašega otroka, in mi v vrtcu, kot vaša podaljšana roka. S skupnimi močmi bomo prav gotovo zgradili trdne in zdrave temelje otrokove osebnosti. V želji, da se čim bolj seznanite z našim delom, smo za vas in vaše otroke pripravili TEDEN ODPRTIH VRAT v vrtcih v vsej Občini M. Sobota. Trajal bo od 24. 3. do 28. 3. Obiščete nas lahko vsak dan med 8. in 12. uro. V Četrtek, 27. 3„ pa tudi popoldan med 14, in 17. uro. Pridite,veseli vas bomo! Bernarda Marič, pomočnica ravnateljice ko? Možje, ki ste si prilastili politične stole, se mar bojite žensk? Strah vasje, da bi se vam postavile kot politične nasprotnice, bojite se tega spopada? Veste, kaj mi je pred časom priznal direktor uspešnega podjetja? Če se česa bojim, je to, da je pogajalka na drugi strani ženska. Je neizprosna, trdno stoji za tistim, kar hoče doseči, ne popušča. Ženske tudi na večerjo ni mogoče povabili, da bi se posel sklenil »po moško« pri kozarcu. Spet drugi: ne vem, kako bi se pogajal z žensko. Najverjetneje bi ji kot gentleman popustil. In še: so me že včeraj opozorili pred vami in mi svetovali, da naj sem z vami previden. Se moški bojijo žensk v politiki in poslovnih stikih? Zato, najboljše zdravilo za moški strah je, da ženske na ta pomembna polja odločanja sploh ne stopajo. MH Centri za socialno delo - državne ustanove odločb ali celovita skrb za dru^ Med odprtostjo za človeka in državno, birokratsko držo Socialna delavka je članom dobrodelne organizacije predstavljala bolnico, kateri je bila namenjena podarjena bolniška postelja. Izrekla jim je besede zahvale in pridala željo: Bilo bi lepo, če bi ji za lajšanje težav bolezni lahko kdaj podarili še primerno pregrinjalo. Eden od članov humanitarne in dobrodelne skupnosti je odšel domov, vzel odejo iz ovčje volne in jo prinesel. Brez pomislekov je vredno pregrinjalo izročil za bolnico. Kadar doživiš odprtost ljudi in njihovo pripravljenost pomagati sočloveku, te prevzame zadovoljstvo in navda upanje, da si porečeš: Čeravno se sistemi socialne varnosti vse bolj zapirajo v svojih birokratskih sponah, so tu še ljudje, ki hočejo pomagati. Naj bodo drugi pol, protiutež inštitucijam. kjer najprej berejo paragrafe, skozi katere potem gledajo na človeka in njegov problem. Najprej paragraf in potem človek s problemom Kot hladna, neprijazna jesenska megla se je zavleklo v skorajda vse naše sisteme, ki so namenjeni človeku: zapiranje v birokratske spone, zaradi katerih človek vse težje pride do svojih pravic ali pa jih izgublja. V pozabljanju na tiste, ki nimajo, ne morejo ali ne znajo, snovalci socialne politike v državi vse bolj dajejo prednost trženjski naravnanosti tudi tistih sistemov v državi, ki so namenjeni človeku. O čem je torej beseda? Direktor Centra za socialno delo Ljutomer Boris Šunko je spregovoril o naslednjih primerih iz življenja. Žena, ki se je zaradi nevzdržnih razmer v zakonu odločila ločiti se od moža, tega postopka ni mogla začeti, saj ni imela denarja, da bi notarju ali odvetniku poplačala stroške. Socialna delavka je potem zanjo prosila pri svojih znancih. V zdravstvu najprej pogledajo potrjeno zdravstveno knjižico in povprašajo po prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Potem pa ljudje, ki nimajo urejenega dodatnega zdravstvenega zavarovanja z visokimi računi bolnišničnega zdravljenja, ki pa jih ne morejo plačati, pridejo na center za socialno delo. Socialna delavka zanje ureja problem tako ali drugače. Tudi domovi za stare, ki so prav tako poklicani pomagati človeku, varovanca sprejmejo le, če ima urejeno dodatno zdravstveno zavarovanje. Tistim, ki si tega ne morejo plačati, na centru za socialno delo odobrijo enkratno denarno pomoč, da poravnajo obveznost dodatnega zavarovanja. Zdravnik za nepokretnega bolnika ni dal vloge za pridobitev dodatka za tujo pomoč in postrežbo, ker da bo bolnik kmalu umrl. Toda svojci so ga po tistem negovali še dobro leto. Na posredovanje socialne delavke so vlogo za pridobitev pomoči z zdravstvenega doma vendar oddali, vendar je v tistem času bolnik res tudi umrl. Svojci umrlega, ki pa je imel pravico do povrnitve pogrebnine in posmrtnine iz naslova vojne invalidnosti, bi mogli uveljaviti to pravico, če bi prinesli račun pogrebnih stroškov. Toda ti niso imeli denarja za poplačilo pogrebnih stroškov, na zdravstveni zavarovalnici pa so jim brez predloženega računa lahko izplačali le dobro polovico priznanega zneska. Prizadeti so prišli k socialni delavki in na center, kjer so jim posodili denar za plačilo računa na zaupanje. »Postali smo servis ljudem, da lažje pridejo do nekaterih svojih pravic. To so ljudje, ki so že tako prizadeti, ki svojih pravic niti ne poznajo ali pa si jih ne znajo ali upajo pridobiti. To je pomembna pomoč ljudem in tudi v naprej tu vidimo naše mesto. Mi se ne moremo umakniti v lagodno pozicijo, ki jo imajo nekatere druge službe,« je povedal sogovornik. Drago Kuhar Kaj nam bo svetost svetni Ondan mi je, stoječ na pravkar zorani brazdi, osiveli modrec pravil, da je svetost svetnika nekaj podobnega, kot če človek jeseni zrelo čebulo reže na rezine in ga zapeče v očeh, ker je ona brez sredice za saditev, ali pa če človek gleda točno opoldne na jasnem nebu naravnost v poletno sonce in se mu vse do zaslepitve zablešči v očeh in mora zamižati ali pa če pomladanskega jutra človek postavi na odprtem oknu zrcalo tako, da v njem gleda prvi sončni žarek in ga ta tako močno požgečka v pogled, da mu ni več povsem jasno, kakšen dan se rojeva. Kaj nam bo torej svetnik, če njegova svetost odvzema mavrici belo svetlobo; tisto naravno nedolžnost, ki sama v sebi loči med sabo moško seme od ženskega zrna, hkrati pa ju s setvijo zrašča v rojevanje deteta, ki je edini človekov kruh brez suhih drobtin, saj se priroda sama od sebe ne plevi, ampak se le očiščuje. Svetost svetnika je ena sama tema brez zvezd, zmotna noč, ki človeku odtujuje človeškost njegovega življenja in mu edinole zapoveduje odpovedovanje za odrešenje. Osiveli modrec prestopa z brazde na brazdo in išče na njivi življenja še ne prepričano grudo spoznanja, saj samo z njo lahko s spoštovanjem zre poštenosti v obraz in vdihava sapo topline, ki se kadi iz zemskega jedra. Razgleduje se vse do obzorja in s svojo modrijo zahaja onkraj žive meje; onkraj spri-jetja Zemlje in Neba. Tako se vsaki ondan sreča s svetostjo sveta in v temi čuti svetlobo in v svetlobi občuti temo. Ta svet s svetostjo dneva in z lučjo noči mu v maternici op-lojeva moško seme in sveto žensko zrno se v ljubezni dozorevajočega Ljudje jih potrebujejo, toda država jih sili v vlogo državnega birokratskega urada V sistemu socialnega varstva vloga centrov za socialno delo še ni dorečena. Ni sprejetega nacionalnega programa socialnega varstva, ki bi nakazal njihovo vizijo razvoja in delovanja. Kaj bodo postali, ali socialni državni uradi, državna »tovarna odločb« ali pa jim bo dopuščeno še na- prej razvijati programe poD1(l ljudem? Sogovornik Boris Sunk®’^ rektor ljutomerskega cen i socialno delo, je delo cen zadnjih šestih letih razde obdobja. Do devetdesetega so bili pri svojem delu ®3 . no in programsko zelo od lokalne oblasti in ®^jjjli lali so le tisto, kar so s® , kar je bilo določeno. » obdobje odtajanja, ko30'j, ko pridobili na razpis® nega ministrstva sre izvajanje raznih preveti* gramov. V večji avtono ustvarjalnost in str?*c^Vj,j|al® zaposlenih na centrih 0 la, saj so začeli z razni® mi dela z ljudmi ter iz«! številnih preventivnih P mov. Pričakovali so, da to programov, ki so ji država vse bolj PO^P^Ljjtivl1 sedaj država za Pr«' vsap< programe nima denatJ3, za te, kijih izvajajo na j. za socialno delo. Predn vajanje teh progra®0 ^1' razpisih in financiranj ž)f. drugim neprofitnim m nim organizacijam- »Razumemo in sP^ra|iiii'' da mora nastajati P jab» stem socialnega vars do poleg državne soc pt mesto še drugi, mor ^1- dno več. Toda v po? naj bi se to razvilo, s rjl(> jemo od državnih u tteW; Mislim, da centrov m kar onemogočiti, Prl sniti v neko vlogoD ko tistega drugega še' jji® to drugo lahko na P :a jzP^ cialnega varstva nas gramov in ljudi, ki 3«_ centrih,« je poveda1 Država bi morala sa . na kakšen način se a|X ločitev socialno sv I preventivnega dela J javnih pooblastil- .gVJ MAJDAH j klasja odluščuje od lupine in se predaja kot novorojeno dete v oprsje življenja. Svetost svetega zemskega sveta je vseeno več od svetosti svetnika, ki je tak božji Nič, da se ga niti Bog ne usmili, kaj šele, da bi se človeku smilil. V modriji osivelega modreca, ki korak za korakom stopa po njivi od meje do meje, je na ozari en sam oltar, na katerem človek sejalec in človek žanjec dajeta besedi v roke plod letine in sočni sadež se kot med cedi po darežljivem jeziku, ki iz svoje duše izreka za zdrav duh v zdravem telesu molitveno pesem, katera naj se poje na ves glas večnosti v dar; vendar ne tisti večni večnosti, ki na en breg reke življenja postavlja nebesa, na drugi breg reke življenja pa pekel; ampak tisti sveti večnosti v dar, katere svetost se jedri v cvetenje svetega tuzemskega življenja. Modrost modrije osivelega modreca je edina knjiga knjig, ki se daje v branje svetosti svetega zemskega življenja, v katerem sta tostra-nost in onstranost vseeno, tako da se človek vidi v obrazu, ne pa v obhd ai, kjerkoli POStavljeneL « Ijenega svetega sve® ariG človeška podoba J GjriG megli in zamegljuj«5 j« očanje človeka s sa«^ samo On je orač na . ne pa neki pokli«3 v branež, ki PraV?aPj bo8G*'' juje tisto, kar je ze kdaj lahko samo do ro modrec pomane ’ bujne lase na . stal no lep v razkoli > čem pragu in bo J korito za kruh, J imel zibelko za d po J* gu iz hrastovinj izvir vode blago5 sj pa J ga človek odcep' vrč vode pitnic®' 20. marec 1997 7 Krekova predvolilna kampanja Politična afera? e »nameščeno« telefonsko nadlegovanje samo še ena od nzicijskih značilnosti ali pa tranzicijo presega in nas med Zahodnjake z njihovo demokracijo in aferami, Je bila afera Watergate? - Je posredi samo »hacker« ali pa kd° »pomagal«? - Bodo zadevo prekrili? - Kdo bi političnega konstrukta? ^oreklama? ®eruda ob Pri' 8ibal Drek™, ’ 1 Je dodobra raz-sl’te na reklam pomi’ ?a^elel edPn si je J® morda banskih v °d štirih soboških *P°kriva« noh *"e kamPanJe ne bitega v p"? Stranka in ker r°male om Prekmurje ne bodo ^^Politič68?6 ,nin>strov in h velJakov. Toda Oljske časP arn°ln tud’ za tan-tanie Preveč t0 samoreklami-zdi? tvegano, se vam ne lWura Kd • ?°val okro^r® telefonu nadle-,7° sobočank 9? Staro Prise' Je t0 nJen nek‘ ?o!vztrain k' Ze več kot 'oto telefonira svoji vjelef°na? pko zGymekove-u7an° še »ve- kaj.’ pa saJ ni t l 2agotov °Jn° dce«? In ka-t>noveV°nrte 12 omarice na gnal neprid>PravU’Saj b' psa za’ javiti® a zagotovo za-aklvsajias^ bi ju J lastmkova mati. ^■Sotina „ - Radenska je lastnik vrtin in zemljišča pravico do rezultatov že opravljenih analiz? ^uuna koristijo zapečatene vrtine? ^Cim Ro . . . hovih vrtin lahko vrtajo, kolikor niih °Sasovci želijo izkoriščati naravno bogastvo, ki je hočejo. Večji problem bo dobiti । JtllOVem o K 01 i • < . denar za nove vrtine, kajti ena sta- ^lo . ot)mocju - Radenska je lastnik vrtin in zemljišča, ne najmanj milijon mark. Še večje se jc v Obči' Stv/^jetništvn 7bor za g°sP<>-\ičl ^em šdr°bno Pasek(7arna scJa ne bi S 1,6 bi in, ?aR’ Ce na dnev-vjz'sl(ave m?e 1 *°eke z naslo-in ,ern>al-^raJoP^bleA.?' ^uskova z '* s stra 'o sofinanci- Nb h Lendava °d£,PrcRUv-.. ^stirP^lavnii kC-a. Niso h ^^1«^ devetih ?V Radenske, M hyetin L^^^eeih ra- Hio^Sih razk^3^’ na* ČS- eVrtin 3hali° J »ca v A vstriji , ‘Uhru • Je bi 1 h. y unke . naslov vnra-liliji v°dstvn oZ ^°gaae" 0? c' v Avsw- ? Vrelce v S^alf^a odte£ ^NaT^in^ m-^r^f^nci^^tevode. kavlja pr°8rain ra‘ S«! ^onča?-,'0^' za’ % ^dr Ja ^gova®01 stabšče še”'1 nost podatkov, n P poved pa ni pop0.1" s ; Dokumentacij0’ dokazuje resn*CknoH^3 napovedi, je Potr let od dneva Pr.aioii s obdobje o^ddM Delavci javn' opravljali zje)i ^P^ druga »lc' vaiaGl? bodo prispe teJp sti krajev^() večji pr'vlaC 20, marec 1 997 ^^metijskapanorama Ocenjevanje vin tudi v Melincih Društvo vinogradnikov Beltinci ima 62 članov. Na društvenem ocenjevanju v gostišču v Melincih je bilo 55 vzorcev vin. Pa ocene? Belo mešano vino. Maksimilijan Gjerek iz Beltinec (17,82 točk); laški rizling: Maksimilijan Gjerek iz Beltinec (18,16 točke); šipon: Ignac Padar iz Dolnje Bistrice (17,30 točk); beli pinot: Marjan Maučec iz Gančan (17,88 točk); cltardonay: Milena Toplak iz Lipovec (18,26 točk); renski rizling: Tatjana Toplak iz Lipovec (17,66 točk); souvignon: Oušan Balažič iz Belti-nec (17,42 točk); modra frankinja: Avgust Farkaš It Beltinec (16,80 točk). Priznanja najboljšim bodo podeli na vinograd-TTem in Jožefovem ple-su, ki bo b soboto, 22. marca, v Melincih. Ocenjevanje vina društva vinogradnikov Goričko Višja kakovost goričkih vin V organizaciji Društva vinogradnikov Goričko je potekalo minuli teden v soboškem hotelu Diana že 12. društveno ocenjevanje 238 vzorcev vina letnika 1996, ob tem pa so tretje leto zapored ocenili tudi 65 vzorcev vin gostinskih lokalov, turističnih kmetij in vinotočev iz osmih prek- murskih občin. V skupini zvrst oziroma belih mešanih vin (prispelo je 53 vzorcev), je bilo najvišje ocenjeno vino Antona Horvata iz vinograda v Bogojini - 18,28 točke; vino Martina Puhana (Bogojina) je dobilo v skupini chardonnay (38 vzorcev) oceno 18,22 točke; v skupini laški rizling (29 vzorcev) je bilo najvišje ocenjeno vino Matka Zadravca (Bogojina) 17,78; v skupini renski rizling (26 vzorcev) ter beli pinot (19 vzorcev) pa vino pridelovalca Franca Zelka (Pečarovci) 18,20 oz. 18,18 točke. Najboljše vino sorte kerner je na ocenjevanju med osmimi vzorci imel Štefan Lopert iz Bogojine (18,00); sorte sauvignon pa med 13 vzorci Alojz Kisilak iz Kruplivnika (18,14); Jože in Vida Gutman iz vinograda v Filovcih sta med štirimi vzorci sorte sivi pinot zbrala največje število točk (18,20); med sedmimi vzorci šipona je bil najvišje ocenjen vzorec Zvonka Lukača iz Lendavskih goric (17,30); med petimi vzorci muškat otonela vzorec Martina Kocipra (Bogojina) 18,06 točke ter med dvema vzorcema sorte rose Mihaela Tremla (Bokrači) 17,02. med vini sort traminec, rumeni muškat, veltli-nec, ranina, zeleni silvanec, modra frankinja, modri pinot in zweigeld, pa se je v posameznih skupinah pojavil le po en vzorec. Vin posebnih kakovosti (pozna trgatev, jagodni izbor ter ledeno vino), je bilo letos na ocenjevanju 13. Med štirimi vzorci laškega rizlinga pozne trgatve je vino Mihaela Tremla iz Bokračev zbralo 18,25 točke, med tremi vzorci chardonnaya pa Jožeta Šumaka iz Doline 18,29 točke. V konkurenci vin pozne trgatve je bilo še vino beli pinot Mirana Erniše (Jelovškov breg, Suhi Vrh) 18,14, renski rizling Ernesta Novaka (Vaneča) 17,50, sauvignon Karla Raiterja (Ger-linci) 18,36; v skupni izbor pa chardonnay Ladislava Gjereka (Prosenjakovci) 19,06, renski rizling Boštjana Recka (Prosenjakovci) 18,62 ter sauvignon Zdravka Kovača (Hodoš) 18,76 Pleveli v ozimnih žitih Miža h koncu in na polju bo potrebno pre odi ve g bomo M Posevke, kako so prežim«!, m Uter* ‘Mati. Kot prvo se bomo odločili a« tretirau’ b°mo ^o10''1'1’ da Je plevelna flora ze uji . le-teh. s sredstvi za zatiranje plevelov) in bomo sh v umceva j drugi bfln^ože ® prez'mili. Tam. hi^rebnočt^ Posevek, % Tloeiti za zatirUkrepati in se ^He^ plevelne obdok V‘em z£ iPeveli pa leP° tli naJUs° Pleveli I>Jem rastnem «a, rf gojenim konkurenč-sobn/J^n’en) st lnam (pšeni- Ze^o gojeni hfane in tako niajo ■ ” nadzemtini rastllnam pod- v’Jaj0 Ve na tu ra 'svetlobo leP0 raz- Un>čevan'najb°'j obžu’ ♦ ritofa™a-'"»PteH0' da grestfat0 vsem Pri-’ takoj ko Se' v ukrepanje Zacij0 nda lahk0 toliko ^^stva , Zatjr . Za P^evel«V v ČaSU rab^Z^^kov odr'tofa™a-bICi nVO1JO sredstev, iahrČirii PORtf6™0 uP°' >n nib Jate tako^ PnPravek s * tenm °beutljiv J z®odaj spo-pLS’ijo t^atare (n ?a nekoliko ^.^'nekt^e lahko n‘h travni? Z?llniče' n'h Plevelov (srakoperec ali pavlica, lisičji rep, ljuljke, latovke) in širokolistnih plevelov (plezajoča lakota ali smole-nec, njivska vijolica, jetičnik, ze-brat, zvezdica, spominčica, mrtva kopriva, dresen, itn.). Čas uporabe priporočamo od faze treh listov ozimnih žit dalje in do faze konec razraščanja. Če gremo tretirat prepozno, se nam zgodi, da z delovanjem pripravka ne boste zadovoljni. Zakaj? Potrebno je tretirati, preden se vrste ozimnih žit popolnoma sklenejo Kasneje sredstvo ne more priti v dotik z zemljo in s tem tudi ne na plevele ter jih tudi ne more zatreti. Naslednji pripravek, ki ga lahko uporabljamo za uničevanje plevelov, tako ozkolistnih in širokolistnih, je COUGAR, ki ga uporabimo v fazi treh listov do konca razraščanja. Količina pripravka je 1,25-1,75 1/ha. Priporočamo, da nočna temperatura naj ne bi bila pod 0 stopinj C. V fazi posevka od treh listov in do konca razraščanja pa lahko uporabimo tudi pripravek STOMP 330 - E, ki zatira ozkolistne in širo-kolistne plevele, uporabimo ga v količini 5,0-6,0 1/ha. Uporabljamo lahko tudi pripravek DICURAN 500 TEKOČ! v količini 3,0-4,0 1/ha, kateri nam uspešno zatira enoletne travne in nekatere širokolistne plevele. Čas uporabe je od faze treh listov in do začetka kolenčenja. Podoben pripravek je tudi TOLKAN, ki ga uporabimo v količini 4,0-5,0 1/ha. K tema dvema pripravkoma moramo dodati še kakšnega drugega, da izpopolnimo delovanje sredstva in zatremo celotno plevelno floro na naših površinah. Proti širpkolistnim plevelom lahko v tem zgodnjem času uporabimo SATIS 18 WP, ki ga lahko uporabimo, ko so ozimna žita v fazi treh listov in dalje. Ta pripravek ni občutljiv na nizke temperature. Vsi ostali pripravki za zatiranje plevelov v ozimnih žitih pa potrebujejo nekoliko višje temperature in ne bi svetovali sedaj njihove uporabe. točke. Ledenemu vinu laški rizling, ki ga je donegoval Ernest Novak iz Murske Sobote (vinograd Vaneča), pa so ocenjevalci prisodili 19,42 točke. Gotovo ne bo odveč podatek, da je z vzorcema vin sort sivi pinot ter sauvignon na letošnjem ocenjevanju sodelovalo tudi šolsko posestvo sadjarske in vinogradniške šole z Modre na Slovaškem. Kot smo že omenili, je v okviru letošnjega ocenjevanja potekalo tretje ocenjevanje vzorcev nevstekleničenih vin iz gostinskih lokalov, turističnih kmetij in vinotočev na območju občin Murska sobota, Moravske Toplice, Cankova - Tišina, Puconci, Kuzma, Gornji Petrovci, Hodoš - Šalovci in Rogašovci. Komisija je po naročilu občin presenetila (s kontrolo) kar 65 gostinskih lokalov, od tega skoraj polovico v Mestni občini Murska Sobota. V slednji občini so v času ocenjevanja najkvalitetnejše vino točili v gostilni Rajh v Bakovcih (17,20), Občini Moravske Toplice je bilo najvišje ocenjeno vino iz gostišča Šinjor Martjanci (17,02), v puconski občini je imela najkvalitetnejše vino gostilna Sijarto-Špilak v Puconcih (16,86), v Občini Hodoš - Šalovci Bistro Lipa v Čepincih (16,26), v Občini Gornji Petrovci gostilna Horvat Zlatice v Gornjih Petro-vcih (16,44), v Občini Cankova - Tišina gostilna Beloševič v Kraščih (16,78), v Občini Kuzma gostilna Pri veseli Goričanki v Radovcih (15,70) ter v Občini Rogašovci gostilna Sapač v Ro-gašovcih (16,26). GEZA GRABAR Kako je z uporabo herbicidov v jarih žitih? Kjer ste se odločili in posejali jara žita bi Vas radi spomnili, da vsi pripravki, ki se lahko uporabijo v ozimnih žitih niso za uporabo v jarih žitih. V fazi žit od treh listov naprej bi svetovali uporabo pripravka STOMP 330 - E v količini 4,0-6,0 1/ha. Pripravke, kot so BASAGRAN DP (2,5-3 1/ha), DEHERBAN A (1,5-2,5 1/ha), DICOFLUID MP COMBI (4,0 1/ha), HERBOCID (1,5-2,5 1/ha), LENTAGRAN PLUS (2,0-3,0 1/ha), SATIS 18 WP (100-150 gr/ha), GRANS-TAR 75 DF (10-20 gr/ha), STARANE 250 (0,4-0,8 1/ha) pa lahko uporabljate od začetka razraščanja dalje. Pri GRANSTARU je obvezno dodati močilo PINOVIT N v 0,1 % koncentraciji. Je pa pri teh pripravkih potrebna nočna temperatura 8-10 stopinj C. Od vseh teh pripravkov lahko v ovsu uporabljate BASAGRAN DP, DICOFLUID MP COMBI in STARANE 250 METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet.. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Turnišče -cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 24 pujskov, starih od 8 do 12 tednov in težkih do 25 kilogramov. Za parje bilo potrebno odšteti od 14.000 do 16.000 tolarjev, prodali pa so vse živali. Izobraževanje kmetovalcev: Med 21. in 27. marcem pripravljajo v kmetijski svetovalni službi za Pomurje naslednja predavanja in prireditve: G. Radgona, 24.3.1997, ob 10.00 uri (dvorana KZ Radgona): Pridelava buč. Predavata: Žita Flisar-Novak in Metka Barbarič. V. Polana, 24.3.1997, ob 13.00 uri (popravek): Ocenjevanje vin društva vinogradnikov Velika Polana. Videm ob Ščavnici, 22.3.1997, ob 14.00 uri (Dom kmečkih fantov in deklet Videm ob Ščavnici): Razstava Velikonočnih jedi, bre-smecev in ročnih del; ob 16. uri (popravek) v OŠ Videm ob Ščavnici: kviz Mladi in kmetijstvo. Ji {j "I <52 & STATisTi KjA KA2£ । M se S TEViLo mv MAŠUJE roje jaSTJo tun sreč statistike, SAJ ^AkAEsro MLSKA PoL/JlJO LEDENELE. Čebelarjeva opravila v marcu Zima počasi jemlje slovo in življenje v naših čebelnjakih se je znova razbohotilo. Zgodnja pomlad je prebudila matice, ki so že v drugi polovici januarja začele intenzivno zalegati. Lepo in toplo vreme februarja so čebele izkoristile za intenzivno izletavanje in čiščenje panjev. Sredi meseca pa so dači zvončki in leska že tudi prvi cvetni prah. Marec se šteje za mesec, ko se začnejo intenzivnejša opravila okrog našega čebelnjaka. Vsak dober čebelar izkoristi dneve, ko se dnevna temperatura dvigne nad 10 stopinj, da oceni, kako so njegove družine preživele zimo. Iz opazovanj ob čistilnih izletih lahko marsikaj sklepamo o stanju v panju. Če iz katerega od panjev čebele ne izletavajo, s potrkavanjem po njem ugotovimo, če je družina sploh živa. Panj, v katerem je odmrla družina, zapremo, da preprečimo ostalim čebelam stikanje po njem. Vzrok za odmrtje je pogosto lahko tudi bolezen, ki bi se na ta način, lahko prenesla po čebelnjaku. Ob prvi priložnost tak panj izpraznimo. Mrtve čebele sežgemo, satnice pretopimo v vosek in obžgemo notranjost in pročelje panja. Z opazovanjem obnašanja čebel na bradi lahko postavimo sum na nosemavost in pršičavost. V času do 6. marca 1997 je bilo v laboratoriju VZS pregledano 81 vzorcev mrtvic. Prav v vseh vzorcih so bile najdene spore Noseme apis. Vendar je bila večina vzorcev, pri katerih je bila ugotovljena močnejša okužba, odvzetih pred obdobjem lepega vremena v januarju, medtem ko so kasneje odvzeti vzorci pokazali znatno nižjo stopnjo okužbe. Obdobje lepega toplega vremena je namreč omogočilo številne izletne dneve in s tem čiščenje družin. To pa še ne pomeni, da morebitno poslabšanje vremena v tem obdobju ne more povzročiti izbruhov nosemavosti. Zato niso odveč preventivni ukrepi, s katerimi lahko le-te preprečimo. Tako je potrebno urediti higiensko napajališče, saj družina v tem zgodnjem obdobju potrebuje veliko vode, ki mora biti higiensko neoporečna. V čebe-larstvih, kjer so laboratorijski izvidi pokazali nekoliko močnejšo stopnjo okužbe, je vsekakor priporočljivo pomladanskim pogačam ali v sirup za dražilno krmljenje dodati tudi sredstva proti nosemi. Vsi pregledani vzorci so bili negativni na pršico. Kljub temu da trenutno lepo vreme ponuja dobre razmere za razvoj čebeljih družin, ne bo odveč, če malo osvežimo znanje o znakih, na podlagi katerih posumimo na izbruh nosemavosti. Pri nosemavosti čebele pridejo na brado tudi ob ravno ne idealnih dnevih za trebljenje, okorno hodijo po bradi in se pogosto trebijo, ne da bi vzletele. Zadki obolelih čebel so napeti in polni ru-meno-belih smrdečih iztrebkov. Čebele, ki vzletijo, ne lete daleč in pogosto padejo na tla in se ne vrnejo v panj. Pročelja panjev so popacana z iztrebki, na dnu panjev pa je veliko mrtvic. Taka družina pogosto tako oslabi, da se ne more premakniti do svojih zalog hrane in odmre kljub temu, daje v panju zadostna količina hrane. Družino lahko rešimo s pokladanjem zdravilne sladkorne raztopine, ki pa jo moramo namestiti direktno nad gnezdo ali še bolje, da z njo poškropimo čebele. Podobne znake kažejo čebele tudi pri pršičavosti. Tudi tu se čebele nemirno premikajo po bradi in ob poskusu leta kar hitro omagajo. Čebele se zbirajo v gruče na tleh pred čebelnjakom, kjer odmrejo zaradi podhladitve. Za razliko od noseme ne najdemo popacanega satja in pročelja panjev. Večina obolelih čebel pogine zunaj panja, zato je pred čebelnjakom večje število mrtvic in težko bolnih čebel, ki kljub temu, da jih ogrejemo s sapo, ne morejo poleteti. Odkritje znakov noseme ali pršičavost je potrebno čimprej javiti veterinarsko svetovalni službi na VZS, da se s laboratorijskim pregledom vzorcev mrtvic potrdi ali ovrže sum bolezni in po potrebi predpišejo ustrezni ukrepi. Že v marcu lahko opravimo tudi kontrolo našega jesenskega zatiranja varoze. Za to uporabimo metodo kontrole naravnega odmiranja varoj. Spremljamo odmiranje in odpadanje varoj v 10 dnevnih časovnih intervalih. Glede na to, da je v tem času zajedavcev še malo in so večinoma v zalegi, se 5-7 odpadlih zajedavcev šteje za stopnjo okužbe, ki ogroža čebeljo družino in zahteva hitro ukrepanje. Če je število znatno višje, pa je najbolje, če se pred ukrepanjem posvetujemo z veterinarsko službo. Zelo topli dnevi nam omogočajo tudi že izvedbo testnega zdravljenja s sredstvi za dimljenje, ki bo dalo točnejšo sliko o stopnji okužbe z varozo. Nemirno sprehajanje po bradi nima vedno vzroka v boleznih. Tak nemir v čebelji družini lahko pomeni tudi brezmatičnost. Brezmatične družine tudi pozno ali pa sploh ne začnejo prinašati v panj cvetnega prahu. Ob naslednjem lepem dnevu bomo tako družino pregledali; če matice hi, družini dodamo rezervno matico, ki jo v tem času čebele sprejmejo brez večjih varnostnih ukrepov, ali preostanek čebel pridružimo drugim družinam. Pri teh opravilih moramo biti hitri in pazljivi, da ne prehladimo zalege. Prav tako hitri in previdni moramo biti, če zaradi strahu, da svojih čebel nismo zadostno oskrbeli s hrano, preverjamo njihove zaloge. Čebelja družina mora imeti v tem času 6-8 kg zalog hrane. S pomladjo prihaja čas njene povečane aktivnosti, do prve paše pa je še daleč. Če odkrijemo, da so jim zaloge hrane res že pošle, je najbolje, da pripravimo gosto mlačno sladkorno raztopino, v katero lahko vmešamo tudi zdravila (proti nosemavosti) in vitaminske pripravke. Zelo enostavno lahko pripravimo tudi pogače, in sicer tako, da zmešamo 2,5 driov sladkorja v prahu z 1 delom tekočega medu. Če je mešanica pretrda, dodamo nekoliko vode, dokler ne dobimo pastozne mase. Tudi v pogače je priporočljivo vmešati mineralno-vitaminske dodatke, ki stimulativno vplivajo na razvoj čebelje družine. V primeru ko se družina zgolj ne uspe pomakniti do zalog hrane, odmaknemo prazne sate in postavimo satje s hrano neposredno h gnezdu. Da vzpodbudimo čebele k jemanju hrane, pokrovčke nekoliko načnemo. Za pomladansko obdobje prav tako velja, da morajo biti čebelje družine še vedno dobro odete. Povečana aktivnost v panju je namreč že dodobra dvignila temperaturo v družini, ki je potrebna za normalni razvoj zalege. Hkrati pa se je tudi dvignila vlažnost v panju. Ker visoka relativna vlaga zelo ugodno vpliva na razvoj bolezni, še posebej poapnele zalege, je potrebno poskrbeti, da je material, s katerim so odeti naši panji, sposoben vezati nase zadosti vlage. Če ugotovimo, daje papir že pošteno moker, gaje potrebno zamenjati z novim. Materialom, ki so sposobni vlago oddajati, to omogočiti tako, da odpremo eno od loput na zadnjih vratih panja. Čebelarska sezona se je torej začela in že od naših prvih del v marcu in aprilu bo v veliki meri odvisno, kako uspešno bomo če-belarili čez leto. To še posebej velja za pomurske čebelarje, za katere je vrhunec sezone že v maju ob cvetenju akacije, ko morajo biti čebelje družine na vrhuncu svoje moči. JOŽE MATAVŽ, dr. vet. med., VZS - OE Murska Sobota vestnik, 20. marec J, Štajerski Slovenci v Avstriji predmet politične kupčije? Bodo prizadevanja Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko pripomogla k ohranjanju slovenske manjšine v Avstriji? - Kdo je zabarantal ta del in kdo je po letu 1991 poskrbel, da se o njih ni veliko govorilo? Zakaj se pripadniki slovenske manjšine niso angažirali pri »Meji na reki« in zakaj jih ne sprejmejo v štajerski deželni sosvet? - Kje so razlogi, da avstrijski Slovenci tako radi pozabijo na svoje korenine? - Kako se da pospeševati pouk slovenskega jezika in kako ovirati? - Za kaj si prizadevajo posamezne avstrijske stranke in kako vpliva nanje slovensko strankarstvo? - Si prizadevajo člani kulturnega društva člen 7 za manj, kot je bilo leta 1955 podpisano v avstrijski državni pogodbi? O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom Kulturnega društva člen 7 gospodom Brankom Lenartom. Letos ste bili predstavniki slovenskih manjšin povabljeni h Kučanu. Kaj vam je obljubil? Kučana smo seznanili z dejstvom, da v zadnjem poročilu avstrijskega zunanjega ministrstva, poslanega na Organizacijo združenih narodov, manjšina štajerskih Slovencev ni več omenjena. Predsednik Kučan je deželni gla-varki Klasničevi poslal pismo, v katerem jo opozarja, da Člen 7 državne pogodbe ni uresničen v nobeni točki. Vendar pa se o tem vprašanju morata dogovoriti obe vladi, a ko smo bili v Ljubljani, slovenska vlada še ni bila konstituirana. Kako se rešuje vprašanje štajerskih Slovencev v avstrijskem parlamentu? Ko so poslanci v parlamentu postavili vprašanje o naši manjšini, jim je prejšnji predsednik Vra-nitzky odgovoril, da je sosvet koroških Slovencev pristojen tudi za štajerske Slovence. Tako seje pri deželni vladi znašla prošnja, naj dežela Štajerska prizna štajerske Slovence. Šele nato nas bodo sprejeli v sosvet. Dva sedeža, ki ju trenutno imamo v sosvetu, nam ne dajeta pravice glasovanja. Imamo torej status opazovalca. Da nas na Dunaju na neki način že priznavajo, kaže finančna podpora, ki smo jo zadnji dve leti dobili iz zveznega kanclerjevega urada. Tudi v Sloveniji je odmevala zgodba o odboru, ki naj bi ugotovil, ali manjšina štajerskih Slovencev sploh obstaja. Pri deželni vladi so ustanovili odbor, ki se je sestal trikrat ali štirikrat. Vendar pa odbor ni prišel do končne ugotovitve o našem obstoju. Zato so -zadevo zopet predali vladi. Vlada,tto pomeni ljudska stranka in socialdemokrati, morajo v treh mesecih napisati odločbo o našem priznanju ali nepriznanju. Zadnje stališče dežele Štajerske, ki se je nanašalo na naš vstop v sosvet, je bilo sicer priznanje, da štajerski Slovenci obstajamo, vendar so nam očitali, da nismo kulturno organizirani, da nimamo kulturnih organizacij in da ni skupinske zavednosti. Torej, enkrat so že ugotovili, da smo, vendar pa nas kot manjšino niso priznali. Koliko so Slovenci v Radgonskem kotu sami pripomogli k temu, da jih Štajerska ne prizna kot manjšino. Iz pogovora z njimi se je dalo razbrati, da so Slovenci po potrebi... Ne bi tako rekel. Asimilacija, predvsem pa socialni pritiski so bili v zadnjih petdesetih letih zelo močni. Večina prebivalcev razume slovensko, vendar uporabljajo slovenščino samo znotraj družine, ne pa v javnosti. Od leta 1929 v šolah niso poučevali slovenskega jezika. Istega leta so tudi razpustili kulturno društvo. Nekateri nočejo priznati slovenskih korenin, kajti tisti, ki si upajo priznati svoj rod, so pogosto izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom. Tako je na primer jeseni Štajerski radio snemal oddajo o lokalnih pesmih. Gospa Josefa Prelog, ena od tistih, ki priznavajo svojo dvojezičnost, je za to priložnost napisala slovensko besedilo na avstrijsko melodijo. Ko je potem začela peti, je nastal nemir, z žvižganjem so jo prekinili. Ni zapela do konca. Urednik Štajerskega radia se ji je opravičil. Povedal je, da ga je kot Štajerca sram, sram, ker se še kaj takšnega lahko zgodi v južnem delu dežele. V Gradcu se je dosti laže angažirati in priznati svojo dvojezičnost. Predvsem v Radgonskem kotu so pritiski izredno močni. Tak je tudi primer študenta, ki je postal član našega društva. Hkrati je član Ljudske stranke. V stranki so mu zagrozili, da ne bo dobil službe itd., če ne bo izstopil iz našega društva. To je tudi storil. Kateri so dejanski razlogi za tako močan antislovensko naravnan pritisk? Obstajata predvsem dva razloga. Na eni strani je to prastrah še iz časov prve svetovne vojne, ko je Kraljevina Jugoslavija za nekaj mesecev zasedla ta radgonski trikot. Takrat so obstajale iredentistične težnje po priključitvi tega dela k Jugoslaviji. V nekaterih starejših glavah so te travme še vedno žive. Na drugi je to stari predsodek, ki so ga propagirali predvsem nacisti, in po katerem je nemška kultura večvredna kot slovanska ali slovenska. To je seveda neumnost. Dejstvo pa je, da opredeljevanje za nemško kulturo pomeni tudi uspeh na socialni lestvici, tako na Štajerskem kot na Koroškem. Precej verjetno se zdi, da je bil Radgonski kot zamenjava za Apaško dolino... To je bila opcija po prvi svetovni vojni, vendar danes to ni več relevantno vprašanje. V samem mestu Radkersburgu so v glavnem živeli nemško govoreči prebivalci, podobno kot v drugih slovenskih mestih, Mariboru, Ptuju, Celju. Danes je položaj takšen, da manjšini grozi izumrtje. Prizadevamo si predvsem za pouk slovenskega jezjka. Toda v Radkersburgu je od osmih ali devetih učencev pri pouku slovenskega jezika ostal samo eden ... V Radkersburgu je problem pri direktorju meščanske šole, ki je hkrati župan in član ljudske stranke. Ta stranka je v Radgonskem kotu tako zelo desno usme rjena, da nekateri Slovenci raje volijo svobodnjaško stranko, ker jim je ljudska preveč desna. Problem se pojavlja, ker politika prodira tudi v šole. Enak problem imamo v Lučanah, kjer je direktor meščanske šole tudi župan in tudi on se bori proti pouku slovenščine, ki ima status neobveznega predmeta. Da je pretežno vse odvisno od direktorja, je vidno npr. v okolici Sobote, kjer obiskuje pouk slovenščine okrog 150 učencev. Tja prihajajo tri učiteljice iz Radelj. Direktor lahko ponagaja tako, da naredi tak urnik, da je pouk slovenščine pozno popoldne, tako da učenci po pouku ne morejo priti sami domov, ker nimajo več avtobusa. Problem je tudi ta, ker primanjkuje ur za neobvezni predmet. Že nekaj let ima posamezna šola avtonomijo glede ur. Šola dobi kontingent ur, s katerim mora priti »skozi«. Noben direktor pa ni navdušen, da bi svojim učiteljem odvzel ure in jih dal zunanjemu učitelju. Zato zahtevamo, da so ure za pouk slovenskega jezika zunaj tega kontingenta ne samo v osnovni, ampak tudi na srednji šoli. Lani jeseni so začeli s poukom slovenščine v Lipnici in Cmureku, v Radgoni pa zopet niso bili dovolj angažirani. Na vse te težave sem pred dvema tednoma opozoril ministrstvo za šolstvo pa tudi lokalne šolske inšpekcije in upam, da bodo ravnateljem onemogočili manipuliranje s predmetom slovenščine. Ko pa bo manjšina priznana, bo to imelo tudi psihološki učinek. Tudi mene so, ko sem obiskoval graško gimnazijo, zmerjali z »Windischer Hund«, kar zagotovo ni povečalo moje narodne zavesti. V našem društvu si ob tem, da se otroci naučijo maternega jezika, prizadevamo tudi, da naj se sosedje naučijo jezika svojega soseda. Naš moto je, da je dvojezičnost obogatitev, da je mnogovrstnost boljša od enovrstno-sti. Človek, ki zna več jezikov, je v prednosti. Najbrž bo k manjšinski pripad- nosti pripomogla tudi Pavlova hiša. Vendar naj bi akcije pri obnovi hiše v Potrni izzvale dokaj čudne reakcije. Začelo se je z govoricami, da bomo okrog parcele napeljali bodečo žico, za njo pa imeli, hude pse. Tipično obrekovanje. Vendar pa si prizadevamo, da bo Pavlova hiša postala kulturni center za trikot, vendar ne samo za slovensko manjšino, temveč za vse prebivalce. Naslednje leto bo v Radgoni Deželna razstava. Direktor nas je povabil, naj sodelujemo s prireditvijo v naši hiši. Žal je direktor odstopil in trenutno še ne vemo, ali nam bodo dovolili sodelovati. Zaposlili smo zgodovinarja, mag. Halbreinerja, ki raziskuje status manjšin v Radgonskem kotu od leta 1948 do danes, in to ne samo Slovencev, ampak tudi Židov, Romov in protestantov. Njegovo delo naj bi postalo neke vrste alternativni vodnik z naslovom »Drugačna Radgona«, vodnik zamolčane zgodovine. Na podlagi tega naj bi po Radgoni speljali pot s posameznimi oglednimi točkami, pomembnimi za zgodovino manjšin. Zakaj pa niste sodelovali pri »Meji na reki«? Lani smo se z organizatorko Isabello Zupanc precej časa dogovarjali in se tudi dogovorili, da bo Kulturno društvo člen 7 pripravilo dve prireditvi, ki naj bi ju tudi sofinancirali. Teden dni pred začetkom nas je Zupančeva poklicala in povedala, da smo zaradi pritiska lokalne skupnosti izključeni s festivala. Ko sem jo pozneje srečal, je dejala, daje bila alternativa, ali nas izključi iz festivala ali pa ji več ne bodo prepustili organizacije. Ravno Kulturno društvo člen 7, ki je vez med avstrijskimi Štajerci in slovenskimi Štajerci, bi na takšnih prireditvah moralo sodelovati. Letos zaenkrat še vedno nismo dobili povabila. Zato pričakujemo pomoč in pritisk slovenskih kulturnih organizacij. Prosim in predlagam, da slovenske kulturne organizacije zahtevajo naše sodelovanje, v nasprotnem primeru pa pričakujem, da bodo prireditev bojkotirale. To bi bilo dejanje solidarnosti in to je najbrž najmanj, kar lahko od naših sorodnikov z druge strani meje pričakujemo. Avstrija je že EZ, vendar pa Evropa regij ne vzbuja ravno pomirjajočega občutka, saj vidmo, kaj zganja Haider, nacionalistični vali se krepijo .. in če bo v EZ tudi Slovenija, to najbrž še ne pomeni spoštovanja slovenske manjšine v Avstriji. Po razpadu komunizma je nacionalizem na pohodu povsod v Evropi. To je na neki način tragič no in žalostno, vendar se moramo z njim spopasti. Neuradni argument štajerske vlade, ki ga osebno ne priznam, je bil, da bi s priznanjem naše manjšine razpihovali nacionalistične strasti. Dejstvo pa je, da se nas bojijo priznati, ker bi tako izgubili nekaj volilnih glasov, in to predvsem ljudska stranka. Liberalna stranka in zeleni si prizadevajo za naše priznanje, socialdemokrati pa so nekako razdvojeni. Mlajša generacija, to je do petdeset let, je na neki način bolj odprta, vendar pa so v ozadju socialdemokracije sc vedno politiki, ki se bojijo našega priznanja. Ne razumem, zakaj, saj nimamo političnih zahtev. Ne zahtevamo dvojezičnih napisov in ne zahtevamo uradnega jezika. Seveda je to v členu 7, vendar pa so naše zahteve omejene na pouk slovenskega jezika, kulturno hišo in sosvet. Drugih zahtev nimamo. Kot smo neuradno izvedeli, sta se naš prejšnji državni glavar Krainer in Peterle, ko je ta še bil zunanji minister, dogovorila, da če se Peterle ne bo vmešal v štajerske Slovence, se Krainer ne bc nešal v nemško govorečo manjši? Sloveniji. In to je politika v m. nem negativ- nem pomenu. Koliko slovensko strank11^! življenje odseva pri slovens manjšinah v Avstriji? Alito * šino razdvaja? * Naše društvo ni P011"^ merjeno, ni pomembno, W kdo ni član kake stranke-pa se na Koroškem P°j, ja.a) blem levih in desnih. Maj štajerskih Slovencev je Pre na in tudi ni obremenjena kcionarji. V glavnem delam.js( stovoljno in v prostem Kljub temu nam je uspe n trinajstega marca na »1J . radiu prvič oddaja o manjsm bomo pripravili enkrat in trajala pa bo približno tn Želimo, da bi jo razume u slušalci, zato bo posne a jezikih. . Ste na Kulturno tudi dobili pisemsko "'"t D».leU 1993j.»p bomba naslovljena na j tiskovnega predstavnika 8 . Gombocza, samo pis poslali na naslov dru® (j ne predsednice Zemljin rico. Po televiziji Je videla, kakšna je piše® ba, in ko se je vrnila 1 u kjer je študirala, jo je 3 j(j la pisemska bomba- srečo in ob pomoči t y koj prepoznala. Pok cijo in prosila, naj Prld vendar pa ji niso ve‘i dejali, naj se ne ima membno. Od nje s0 naj sama prinese pij bo. To je tudi storila- u, ni eksplodirala. To so radgonskega trikota -So ti, ki pisemske h01’’ Ijajo, res tako odm oj nalci ali pa se kri^ preostali policijsk1 malo potrudijo? Gospod GomboczJ jijjjt? domneval, da bombe P Štajerske. In zadnje r trjujejo, da so dejaj ne iz širše okolice južnoštajerskega deJ je državni P01'0^^ stajajo simpatizerji ki slednje pravočasn nameravanih policij ^jj-tako da ti potem n® benih indicev in do* Kulturno društvo vljeno leta 1988, nancirate tudi s P° ti*"- Ji nije — 1 Gombocz, Zem J J še nekateri smo us -vaJst* štvo. Večina kmečkega in dokle Vi k. dala prvih Zemljičeva in G o-n« zahtev in ni bilo 0^ hodnosti namerav .opiL hiši odpreti tudi s 4 Društvo se delno narino, ki je zelo >> prostimi prisP6/1^Z tudi zvezno P° Karsepatičeku'^4 le-tega brez ve)’jSein iz Ljubljane, Pre“ ,a p prizadevanj bi mogli kupiti m namo, da bo m» | ali pa drugo leto s 4 va otvoritev. Ali bikospoda^^j venije, kot je ske v SicheldorJu’ j mogla k ut rje'’ »1^ J saj^je za Radg^^ da se mladi na ’ ostaja pa pretek ‘ . čko prebivalsb’0' .. |>i Ne vem, ka^tvoP^ projektom. do 75 odstotkJaj^J tudi zato manjs Ji moč. Ce bi bn Jo J/ pulzi močnejši’ dobili zaposlite ’ pOsAf to najbrž po^^ dobro vemo, da preživi. na^a L ^tnik, 20. marec 1997 ulturna obzorja S ®a«strofobčina komedija V petek zvečer je bila v grajski dvorani pr ačevi^u t0 je druga Klavstrofobična komedija, prirejena po Dus drug0 predstavo Predstava gledališke skupine Torpedo. Nj Kovačevič, prevod in druži več stičnih točk: srbski avtor teksta . yjada Vlaškalič in Priredba v prekmurščino, režija Gorazda i nolitična komedija morda tudi uspeh. Klaustrofobična komedija j tu(Jj samj in »jugosceni. O državi, v kateri smo po nak,JutJ - danes lahko ve-feavi, ki nam je zapustila toliko »materiala«, da ga ^no znova duhovito izkoristimo. Skupina Torpedo seje odloči-'a za nekoliko zahtevnejšo vsebi-no- politično, ki se navezuje na Prejšnji sistem. Kljub drugačnim Političnim in državnim okolišči-Pam danes pa se še kako dobro sPotnnimo posameznih prizorov, ^erjetno povsem naključno, nekaterim prizorom pa se ne more-mo izogniti niti danes. Začne se z glasbo Ribje čorbe in nas pusti v temi nekaj minut, da nas lako ujame klavstrofobija. Ko najbolj °očutljivi mislijo, da ne bodo zmogli več v temi, in začnemo razmišljati, kaj so s tem mislili. e Pojavi.beli pravokotnik, nekaj a um pa se zgodba že začne. v Prvem planu odra teče zgodaj’ v ozadju pa nam s pomočjo apozitivov in ostalih igralcev ®nazarjajo podrobnosti in oza-same zgodbe. To, kako je go-Padla na tla, celo katera po si °SWor z Mikijem Rošem ^Vedno želim imeti zgodbo ^dvse^p.dj'a to; kar misli, da ve in se hkrati ob tem dobro počuti. nk^^akšnimi?*840’ kar Je vezano na našo pokrajino. Ukvarja se z 1 d h h 4 1» •• n Ukvarja se z kot so v resnici, m "e t^epsano in cenzuren0 m *k«valci te pokrajine ali kot jih 0 ’ k porabcem. Slove živeči ljudje. Zelo redno pa hod. tud k ntl a doku * meja ločila od matičnega naroda-l yse bol] vzntnnrj Sj"Porabju-v zadnicm času pa kratkim smo si lahko 11 kratki film o Slavko ” Si film °7^e klatek dokumentaren , 8°_dba je stara deset let. sta „ na6ek ie napisal dva tek-Sani V° temo' Živi kamen in jeb l Ben°ia- Lepi Ben0 da ’ ^metač. Ne morem reči, Porom^?'16' idei°’ 'deia se je a’ ko sva delala že prej-fdm ^°dbo. Dejstvo pa je, da je Mem/Uviran s Usto predstavo, jo pj^^mjo marginalci, ima-jihm^ zanimive zgodbe, če slik a prišel na televi-^'ovenija? leti le v ^pa zgodba. Pred takel, da bova delala \as£za ^.takrat sva zače-Pe z Mlakarjem. Me- cej zi>, P0'em začele stvari pre-šel sem na dopi- vrsti je bila v jati, kako sta pobegnila plesalca iz baleta, navidezno srečno življenje direktorja, mali in veliki voz, skok z balkona, seks v avtomobilu ... Zgodba v prvem planu je dramatična, zgodba zadaj pa humoristična. A v življenju se lahko zgodi, da je prav obratno, mar ne? Hkrati pa je več zgodb; in katera je konec koncec resnična zgodba> zgodba politika, pisatelja ali balerine? Osnovno vprašanje je, kdo od teh živi v resničnem svetu in resničnosti in kaj sploh v tern kaosu prepletanja zgodb resničnost je. Prav gotovo je tudi kdo od publike podvomil sam vase, ko se eden od prizorov trikrat ponovi. »Teater kaže življenje ljudem,« lahko slišimo v predstavi. Vsakdo vidi zgodbo po svoje, vsak v predstavi vidi svojo zgodbo, sebe, vsak si v zgodbi sništvo k Borisu Cipotu, mu razložil, daje na slovenski televiziji pokrito vse Ljubljana, Primorje ... v severovzhodnem delu pa je ogromno stvari, ki jih bilo potrebno pokazati, pa jih ni na televiziji. Majdi Širca sem poslal predloge s sinopsisi in bila je takoj za.« - Zanimiva je bila reportaža o veselici iz gostilne. Mnogi Prekmurci so se ob njej zgražali, pa so jo vendarle vsi gledali do konca. »Veselice so prekmurska zadeva. Pri reportaži sem želel ujeti prave trenutke, ko dekleta plešejo z dekleti, ceniki so napisani fonetično štokkola, Wickey ... to je zanimivo. Nekaj slovenskih reportaž so predvajali lani marca v Kopenhagnu na festivalu. Spremljal jih Zoran Medved, ki je povedal, da so bili Škoti nad njo popolnoma navdušeni. Nekajkrat sojo predvajali tudi na njihovi nacionalni televiziji. Pri Prekmurcih pa je težava v tem, da če jim pokažeš to, kar je, se zgražajo. V smislu, da bodo vsi mislili, da smo Cigani, če so tu poseli film o Romih. Prekmurci so zelo hitro užaljeni...« - Ali potem spodbijaš mit o Prekmurju, kot o pokrajini dobrih ljudi, ravnini, štorkljah in gibanici? »Hja, ha, ha ... Ko smo delali Halgatoja, je tu bila ekipa, pa smo slulčajno sedeli v kavarnii n režiser mi pravi, da bi enkrat prišli sem, da bi naredili reportažo o Prekmurju. Takrat sem mu rekel, da mora priti sem, ko bo tu pel Mišo Kovač, Jasmin Stavros, to je to, to je veslja-čenje. Prekmurci smo veseljaki, smo hedonisti ... Je p^fajn vsake toliko časa kakšno gibanico pojesti in peljati otroke gledat vzame prav tisto, kar rabi, in lahko spozna, kako bo življnje potekalo naprej. Zato sploh ni vprašanje, kakšna je osnovna zgodba predstave, kajti lahko govori o tem, kako je pobegnila poljska balerina, da bi našla svojo staro veliko ljubezen in kako jo iščejo naše oblasti, ali kariera nekeka dobrega politika in slabega človeka, zgodba dimnikarja, ki vidi smisel življenja v Vsak lahko vidi v gledališki predstavi svojo zgodbo tem, da pomaga ljudem, in se sekira, da ne plača prispevka za kumunalo, ker smeti nima, a jih veliko pobere ven, ali morda kako se naredi nogavica ali kako se lahko prevaja literarno delo, ki je bilo že prevedeno ... Vsakdo ima Miki Roš štorklje. Ne ustreza nam, da nas imajo za kranjčevske Prekmurce, po drugi strani pa jim težko kaj ponudimo. Imamo pa ogromno.« - Porabje je prav gotovo svojevrstno poglavje zate. »Vsako leto je ena lutkovna predstava, predlani pa smo prvič naredili tudi gledališko predstavo. Tako zdaj vsako leto naredimo eno z otroki in eno z odraslimi. Skoraj vsak teden sem gor, ker se tam lepo počutim. Ni več tiste fascinacije, kot je bila morda v začetku. Sedaj je normalni prijateljski odnos med mano in tistimi ljudmi. Ti ljudje so zelo pridni in v vsako stvar popolnoma prepričani. Če se za kaj v živlenju odločijo, potem tudi to naredijo. Njihovi odnosi so čisti in neposredni.« - V kakšnem jeziku delaš? »Izključno v dialektu, ker ljudje to razumejo. V tem času sem se tudi sam naučil porabščine, madžarščine pa še vedno ne.« - Napisal si tudi dve knjigi. »Ko je bila vojna, sem bili zelo žalosten, takrat je nastala otroška knjiga. Srebrni brejg pa je knjiga, na katero sem zelo ponosen. Je literarna in ima to posebnost, da je v porabščini in slovenščini.« Foto in tekst: ALEKSANDRA NANA RITUPER svojo zgodbo in kakorkoli je ta zapletena, je poanta zgodbe povsem preprosta: poštenjake vedno uničijo, pisatelje zaprejo, politiki si zradirajo svojo preteklost, narod pa živi naprej. Klaustrofobič-no komedijo si oglejte tudi vi, morda vam bo odgovorila na vaše vprašanje. Lahko bi iskali opravičila za napake v predstavi, v igri, besedilu, igralcih, češ da so še neizkušeni, amaterji in mnogi med njimi prvič na odru ... Pa jih ne moremo, so se namreč tudi pri tej predstavi preveč dobro izkali. Njihova igra je prepričljiva, dialogi duhoviti, scena in posamezne rešitve zanimive, skratka predstava, kjer lahko zastrmijo tudi profesionalci. Lani je bila ta gledališka skupina najboljša amaterska skupina v Sloveniji, le kaj se jim obeta letos s predstavo Klaustrofo-bična komedija? Morda so tudi z. njo obsojeni na uspeh. Igrajo: Blaž Bejek, Simon Glavač, Andrej Grabar, Tina Kur, Boštjan Lačen, Timotej Milanov, Borut Siherle, Špela Šebjanič, Mojca Tirš, Manuela Vlaj, Vladimir Vlaškalič in Gorazd Žilavec. Foto in tekst: ANR Nepotrebni zapleti pri prenosu ustanoviteljskih pravic Stari pisker še ne naredi muzeja Pokrajinski muzej M. Sobota je poslal na sedemnajst pomurskih občinskih svetov osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej, s katerim naj bi ustanoviteljske pravice in izvajanje muzejske dejavnost prenesli na Mestno občino Murska Sobota. Sklep bi bil začasen, saj bi veljal dokler, ne bi sprejeli slovenskega nacionalnega programa za kulturo. Z njim bi lahko začel muzej zakonito in normalno delovati, to pa med drugim pomeni tudi potegovati se za republiška denarna sredstva. Zato bi morale vse občine čim prej dati soglasje k temu odloku. Ampak na nekaterih občinskih svetih se s tem začasnim prenosom niso strinjali, saj so imeli mnoge pomisleke. Irena Šavel, ravnateljica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, je povedala, da občine po nepotrebnem zavlačujejo s potrditvijo odloka, kajti s tem samo onemogočajo normalno delovanje zavoda. Soboški muzej nima naziva regionalni kar tako, ampak ker je sposoben svojo dejavnost tudi strokovno opravljati in ima zanjo zaposlenih vrsto strokovnjkov. S tem, da bi občine pristopile k ustanovitvi zavoda, jih finančno ne bi bremenilo, saj sredstva za osnovno delovanje muzeja (plače, materialne stroške ... ) zagotavlja republika. V primeru, da ima občina ali krajevna skupnost lokalni muzej, ga mora finanicirati sama občina, Pokrajinski muzej Murska Sobota pa jim pomaga s svojim znanjem in z zbrano dokumetnacijo. S sprejemom odloka bodo imele občine, kar že imajo, pomoč pri svetovanju za tovrsto delo, urejanju kakšne zbirke, muzeja ali razstave, izdajanju publikacij o njihovem mestu in občine, kraju idr. Če se posamezna občina ne bo odločila za pristop k temu, pa si bo morala (in s tem njihove kulturni koledar GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA: V torek, 27. marca, bo v grajski dvorani ob 20. uri predstava Jeana Geneta Služkinji. Gostuje Narodni dom Maribor. GORNJA RADGONA: V četrtek, 20. marca, bo v Kulturnem domu gostovala gledaiška skupina iz Ljutomera s predstavo Raya Cooneya Pokvarjeno. ČRENŠOVCI: V soboto, 22. marca, bo ob 19. uri si lahko v dvorani kina ogledate komedijo Zaradi stanovanja, ki jo je pripravil KUD Ferda Godine Bistrica. Celoten izkupiček od predstave bo namenjen za mamograf za soboško bolnišnico. GLASBA MURSKA SOBOTA: V dvorani soboškega kina bo v petek, 21. marca, ob 19. 30 uri tradiconlani letni koncert mešanega pevskega zbora Štefana Kovača GORNJA RADGONA: V sredo, 26. marca, bo v dvorani Glasbene šole violinski koncert mladega violinista Petra Kuharja, diplomanta Visoke šole za glasbo in umetnost na Dunaju. Na klavirju ga bo sprmeljal Hinko Haas. Na spredu bodo dela Bacha, Brahmsa in Beethovna. VERŽEJ: V torek, 25. marca, bo ob 19. uri v Domu kulture prireditev ob 130-letnici rojstva Frana Kovačiča. Program je pripravil KUD Slavka Osterca. ZA OTROKE LJUTOMER: V ponedeljek ob 16. uri lahko otroci prisluhnejo pravljični uri z delavnicami. Vodi jih Branka Jasna Stoman. MURSKA SOBOTA: V grajski knjižnici lahko otroci vsako sredo ob 16.30 prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. RAZSTAVE LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled pregledna razstava slik Ignaca Premoše, ki so nastala v letih od 1974 do 1997. Razstava bo odprta do 9. aprila. LENDAVA: V grajski galeriji si lahko ogledate razstavo del kiparke Gabriele von Habsburg in slikarja Nicolausa Hippa. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava skulptur Janosa Nemetha. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a Murska Sobota si lahko ogledate pregledno razstavo z naslovom Prekmurje in prekmurski ustvarjalci v zgodovini. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled razstava umetnika Josze-fa Lakatosa LJUTOMER: V malem razstaven prostoru knjižnice si lahko ogledate razstavo fotografij Dogodio se narod Nataše Juhnov, posnetih v Beogradu. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo akvarelov akademskega slikarja Ota Rimeleja. krajevne skupnosti) ob pripravi kakšne zbirke strokovno pomoč poiskati nekje drugje, pri kakšnem drugem muzeju. Ampak zavedati se morajo, da noben drugi muzej nima toliko informacij o teh krajih kot prav soboški muzej. Ker je bila muzejska dejavnost razdrobljena in nepovezana, mno Trenutno v soboškem muzeju postavljajo novo muzejsko razstavo, poteka tudi prenova muzeja v Gornji Radgoni, kjer naj bi 1998. odprli muzejsko razstavo s poudarkom na zgodovinskih dogajanjih Gornje Radgone z okolico, uredili so Muzej Radenske v Radencih, postavili stalno razstavo Oloris v lendavskem gradu, uredili spominsko sobo dr. Anteja Trstenjaka v Radmošcih ter spominsko sobo na Vaneči. go občin pa je bilo z muzejsko dejavnostjo nepokritih, je bila leta 1988 sprejeta muzejska mreža. Pokrajinskli muzej v Murski Soboti pa je s soglasjem prejšnjih treh (velikih) pomurskih občin (danes jih je na tem območju sedemnajst) Lendave, Gornje Radgone in Murske Sobote postal splošen muzej za to območje. Pokrajinski muzej je postal tudi zato, ker ima ustrezne strokovne kadre, konzervacijsko in restavracijsko službo, dovolj velike razstavne prostore, depoje in ostalo, kar potrebuje muzej za opravljanje svoje dejavnosti. To pa je evidentiranje, zbiranje in dokumentiranje premičnih spomenikov in znamenitosti, proučevanje in raziskovanje, priprava razstav in drugih oblik predstavljanja kulturne dediščine, izdajanje publikacij, sodelovanje z drugimi podobnimi ustanovami doma in v tujini ter opravljanje drugih dejavnosti, s katerimi varuje kulturno dediščio. Vsaka krajevna skupnost ali občina, ki bo želela imeti svoj muzej, bo morala finančno sama za to poskrbeti, z znanjem pa jim bp pomagal pokrajinski muzej. Dejstvo pa je, da ima soboški muzej največ dokumentacije, hkrati pa usposobljene ljudi. Mnoge občine pa so prepričane, da bi vso to dejavnost zmogle tudi same. Toda, en stari lonec še ne naredi muzeja. ALEKSANDRA NANA RITUPER n* glasbeni sceni vestnik, 20. marec Jazz & Blues Nemška založba, ki skrbi za popularizacijo jazza ECM, je ponovno poskrbela za odličen album, katerega so prispevali sami veliki glasbeniki. Plošča nosi naslov Angel Song, na njej pa sodelujejo kanadski trobentač Kenny Wheeler, alt-saksofo-nist Lee Konitz, kitarist Bill Frisell in basist Dave Holland. Kritike, ki jih je deležen ta album, presegajo vse superlative. *** Da so ženske danes vedno bolj popularne tudi v jazzu, potrjuje tudi nova zvezda ameriškega jazza z imenom Rachel Z. Gre za mlado pianistko, ki v zadnjem času dosega svoj velik vzpon. S ploščo z naslovom Room Of One’s Own, ki jo je izdala založba NYC, je stopila ob bok svojim kolegom, ki se ukvarjajo z bolj orkestralno obarvanim jazzom. V svoje vrste je pridobila tudi izvrstno aranžerko in dirigentko Mario Schnei-der. tako da o kvaliteti glasbe, posnete na tej plošči, ne gre dvomiti. *** Po dolgem času se je javnosti ponovno predstavil brazilski multiinstrumentalist Egberto Gismonti s svojim novim triom, ki ga sestavljajo Egberto z 10- in 14-strunsko kitaro in klavirjem, Nando Carnerio s kitaro in sintersajzerjem ter Zeca Assumpcao z akustičnim basom. Tokrat se je predstavil kar z dvema albumoma. Prvi nosi naslov Zig Zag (ECM) drugi pa Diario De Bordo (Enja). *** Veliki swinger,‘legendarni kitarist Kenny Burrell, je podobno kot mnogi veliki posnel svojo ploščo z naslovom Live At The Blue Note. Koncert v tem prestižnem ameriškem klubu že sam po sebi predstavlja potrditev tistega, kar umetnik počne, zato imajo te plošče še dodatno vrednost. S svojo novo skupino The Jazz Heritage All-Star je sestavil program, ki obsega avtorske skladbe, kot tudi znane priredbe, kot je skladba The Entertai-ner Scotta Joplina, ali pa skladbe bratov Gershwin. Vokalne dele v tej veliki skupini sta prevzeli Vanessa Rubin in Jeanie Bryson, v skladbi Dear Ella pa je zapel celo sam Kenny Burrell. *** 5. aprila letos se obeta v bližnjem Gradcu koncert indijskega čarovnika na tolkalih, znanega Triloka Gurtuja, ki je tudi znan kot član legendarne skupine Oregon, sodeloval pa je tudi s kopico znanimi avtorji jazza. Trilok Gurtu je znan kot energični igralec tolkal, kar se še najbolj vidi in občuti na njegovih živih nastopih. *** Lanskega novembra je združenje blues glasbenikov podelilo nagrado za življenjsko delo priznanemu in legendarnemu blue-serju Johnu Lee Hookerju. Podelitev je potekala v BB- King Blues klubu v Los Angelesu. Prisotna je bila sama smetana predvsem ameriškega bluesa. Na koncu so se poleg Johna in B.B. Kinga na odru znašli še Bonnie Rait, Ruth Brown, Luther Allison, Kim Wilson, Barry Goldberg in Charles Musselwite. Novi album Johna Lee Hookerja napovedujejo za konec tega meseca, izšel pa naj bi pri založbi Virgin Records. *** Posvetila priznanim glasbenikom iz zgodovine jazza so danes zelo popularna predvsem v obliki predelav njivovih najbolj znanih skladb. Ena izmed teh je plošča Props For Pops-A Tribu-te To Satchmo. S to ploščo se je velikemu Luisu Armstrongu poklonil trobentač Lerroy Jones. Plošča vsebuje skladbe, kot so obvezna What A Wonderful World, Jeepers Creepers, Struttin’ With Some Barbecue. IZTOK R. Narodnozabavna uganka Tokrat pa se je nabralo toliko nepravilnih odgovorov, kot že dolgo ne. Ansambel Slovenija namreč od lani ne deluje več. To je vedela tudi Terezija Terplan iz Murske ulice 106 v Krogu. Čestitamo! Za nagrado ji bomo poslali kaseto z narodnozabavno glasbo, ki je izšla pri založbi Helidon. Nova uganka pa se glasi: Kdo vodi oddajo S krščakon, cekron pa z marelof? Odgovor: Kupon št. 7 Odgovore pošljite do 28. marca na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. S pripisom: Za narodnozabavno uganko. Kakšni časi so danes za muzikante? Nekateri bi rekli da dobri, drugi, da so slabši. Kakšni koli že so, preživijo samo tisti, ki delajo in ki so dobri. Tudi skupina Avantura sodi med tiste prekmurske skupine, ki je že dalj časa na glasbeni sceni. Pozimi igrajo v hotelu Diana, kak-šanih 60, 70 skupin maturantov pa so spremljali na plesih. V tej sestavi deluje sedem let in pol, člani pa so klaviaturist Jože Sreš, basist Štefan Olaj, kitarist Jože Denko, pevka Karmen Sreš in bobnar Žarko Sreš, ki je tudi šef skupine. Pogovarjala sem se z njihovo pevko Carmen, po kateri si ljudje tudi najbolj zapomnijo skupino, seveda poleg glasbe. - Pred nekaj dnevi je izšla vaša prva kaseta. »Ja, pred ednim tednom je izšla prva kaseta Zora se budi. Naslov je tudi simboličen, in sicer pomeni prebujanje skupine v medijski prostor, z drugo besedo pa pomeni, da včasih igramo do zore. Pri kaseti sta nam največ pomagala Goran Šarac in Simona Weiss, posneta pa je bila pri založbi Megaton. Dve besedili sta v prekmurščini, to sta O ja, napisal jo je Geza, in Naša dečki, ki sva jo ustvarila skupaj z Gezo. Ostala besedila sta napisali Simona Weiss in Simona Potrč.« - Zakaj ste se odločili za prekmurska besedila? »Zato, ker hodimo veliko po Sloveniji, tudi kot spremljevalna skupina Simone Weiss in si želimo, da bi. ljudje takoj vedeli, da smo iz Prekmurja. Kajti povsod, kjer smo bili in igrali, se je našel kakšen Prekmurec, ki je po koncertu prišel k nam in povedal, od kod je ali kje je živel.« - Kako je prišlo do sodelovanja s Simono Weiss? »To je bil pred štirimi leti, ko je Simona potrebovala ansambel. Mi smo že prej spremljali Vlada Kreslina in Jasmina Stavrosa, z Vladom Kalemberom pa smo na- stopali tudi v tujini, v Avstriji in na Madžarskem. Simona je zvedela za nas in nas povabila. Ujeli smo se, in tako jo sedaj še vedno spremljamo, hkrati pa promoviramo tudi sebe.« - Kaj vam je bližje delati: kot spremljevalna skupina ali ko ste sami? »Moram povedati, da se lahko zelo hitro vživimo. Ko smo sami, poudarjamo svoje skladbe in svojo glasbo, ko spremljamo Simono, pa pustimo, daje ona v ospredju. Tu ni nobenega ljubosumja.« - Poleg svojih igrate tudi tuje Nova kaseta Draga Josarja: Vračam se v Prekmurje Drago je pred kratkim izdal svojo drugo kaseto, katero je poimenoval Vračam se v Prekmurje. Na njej sta dve njegovi skladbi; za eno je tudi sam napisal besedilo, nekaj je ljudskih, več ali manj pa je besedila napisal Drago Horvat. Dogovorila sta se, da bosta sodelovala še vnaprej in tudi na prihodnjih kasetah in ploščah. Drago Horvat pa z njim tudi zapoje. Avtor načrtuje, da bi potem vse skupaj izdal na kompaktni plošči, ki bi izšla sredi julija. Na novi kaseti je združil tudi južnaški melos in prekmurska besedila. Povedal je, da ljudje vedno iščejo nekaj novega in prepričan je, da to tudi uspeva. »Jaz ne želim samo kopirati, ampak narediti tudi nekaj pravega, domačega.« Zato bo v kratkem izdal zanimivo skladbo z violinami in tamburicami, ki spominja na romsko pesem. Nekatere skladbe so v prekmuršč-ni; ker je po njegovem najbolj speven jezik in hitro gre v uho, morda tako kot južnaški. Prekmurščina je všeč vsem v Sloveniji, še posebno pa to pride do izraza pri skladbi Vsi gučijo. »Želje po velikem zvezdništu nimam, prepevanje in glasba pa mi je v veselje in zadovoljstvo, da svoji opubliki, kjer igram, lahko dam neko kaseto,« je povedal po koncertu. Prva kaseta je bila narejena za Moravske Toplice, kot spominček za goste, ki tja prihajajo, na njej pa je bilo nekaj priredb, tudi v nemščini. Pravi, da kakovost kasete Vračam se v Prekmurje ni najboljša, komericalni uspeh pa je veliko večji, saj se njegove skladbe uvrščajo na številnih glasbenih lestvicah širom po Sloveniji. Sam pa najbolj stavi na skladbi Vsi gučijo in Pesem materi. Novice od tu... Marsikateri poznavlaec glasbe bi začel tuliti, kot bi mu vrtali v kolena, če bi mu omenili me Zlatko Dobrič. Ampak fant je na glasbeni sceni že deset let in v tem času je prodal 300 tisoč nosilcev zvoka. Kaseto Zlatko, kjer je skladba Marička, glej ga tička pa kar v 50 tisoč izvodih. No, kdo se lahko še primerja z njim? Staro vino. Na njej so tudi stare uspšenice Florida in Ali veš, da te ljubim ter nekaj novejših. Naslov pa je prav gotovo posvetil kar samemu sebi, in to upravičeno. Stari maček slovenske glasbene scene Janez Bončina - Benč je pred nedavnim izdal novo kaseto ... in tam Skupina U2 je napovedala, da bo v okviru svoje turneje novo « ploščo predstavila tudi v Sara- g jevu. Bono je zatrdil, da se želi g znova vrniti v to mesto, tudi za- 2 to, ker ima tam veliko prijateljev. < Bono je bil tudi tisti, ki je bil § eden prvih tujih svetovno znanih z glasbenikov, ki so nastopili tam, Si Q *** c/] Suzann Vega je napovedala, w da se bo znova vrnila na glasbe- ko vojne še ni bilo konec. AUDIO - VIDEO - CD fllSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331 no sceno, tisti nekoliko starejši se je prav gotovo spomnite po skladbi Luka. V tem času, ko smo zanjo slišali le redkokdaj, pa se je Suzanna več ukvarjala z novinarstvom, obljubila pa je, da bo kmalu izšla tudi njena knjiga esejev. PREDSTAVLJAMO PREKMURSKO SKUPINO AVANTUR PREBUJANJE SKUPINE od tega živimo, ker smo pretep nalna skupina. Ker pa odtW vimo, ne moremo vedno »pbW ti popolnoma vseh individualot želja. Če pa želimo čim vet tj dajati moramo, delati za ljudi. K« merciale nihče ne podpira. V da največ zaslužimo z nastopi-* - kaj pa konkurenca skupin? »Je in ni. Ko se organizira lik koncert, mi niti ne jemo, da bi tam igrali. konkurenčni našim zvezdah smo bolj lokalna skupina,*® upam, da bomo sedaj v kra®» šli še nekoliko širše.« skladbe. Kako je to glede avtorskih pravic urejeno na slovenski glasbeni sceni? - Kateri so bili vaši »Lani je bila zelo uspešna biča O ja, pred petimi leti P3 ! Posneli skladbo Postal bom * tista se je veliko vrtela po nas) j dijih in se še danes jo Pre^i Pri čestitkah. Meni osebnoP. bolj všeč Zora se budi, pisal Franc Husariz Bakovc^ I je tudi avtor besedila za Všeč mi je tudi Plešemo P® J vrico; mislim, da je cela kase^J dobra, na njej je veliko r32^cOlujl sbe, tako daje za vsakega ® J Vsaka pesem ima svoj cilj1,1 I »Igramo jih še vedno lahko. Avtorske pravice še vedno niso popolnoma urejene, prepovedi ni. Po drugi strani pa mi na tak način tudi reklamiramo te skupine. Kajti čim bolj se skladba vrti, bolj si jo ljudje zapomnijo.« - Kako izbirate skladbe? »Gledamo bolj na to, kar je ljudem všeč. Pogosto tudi poslušamo nasvete poslušalcev. Seveda pa delamo tudi po lastnem interesu, ker Publiko.« .JI - komu je namenjena s ha, ki se spogleduje s kom I lo? ll»l »Kaseta je bolj vendar na špilih igramo tu® .J rock and roli i tudi narodne, J Potrebno. Namenjena jevse s Jim igramo. Na veselic^Lt najbolj občutimo, kakšno? I M poslušalci želijo.« MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo | Murske Sobotepostavlja v vsaki sredini večerni 0 | 21.30 do 22.30 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Katero je najznamenitejše dolenjsko vino? ODGOVOR: - na Odgovore pošljite najkasneje do 26. marca naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSK' | ca arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski paket v P | skem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. KUPON ŠT. 7! NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N 1, BEAUTIFUL ONES - Suede 2. BROKEN ANGEL, Hanne Boel 3. IS THAT WHATITS ALL ABOUT - Mark Owen 4. INTOMYARMS - Nick Cave 5. SILIKON - Bajaga 6. DON T SPEAK No Doubt 7. ADRENALINA - Octopus PREDLOGI: WHEN I DIE No Mercy GIRL IN A SPORTS CAR, Chris Rea • IL FIORE DEL 2000, Jovanotti LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. JAZ TE NIMAM RAD - Faraoni 2. ZBUDI SE - Tanja Ribič 3. POZABLJENA - Jan Plastenjak 4. VSAKDANJI ČUDEŽI - Darja Švajger 5. GE SAN MARIŠKA - Majda Pečarič 6. TVOJA PESEM - Vili Resnik 7. NAVADEN DAN - Avtomobili PREDLOGI: DALJAVE - Melita in Klarisa PROSIM, OSTANI - Napoleon SILA TEŽNOSTI - Peter Lovšin LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKROn 1. TETKA POVEJTE - Ansambel Lojzeta Slaka 2. HENČKOV ABRAHAM - Henček 3. SLOVENCI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti 4. ZAPOJMO ZA SLOVENIJO - Ans. Majana Hercega 5. POZDRAVLJENA, OČKA, MAMICA - Dan in noč 6. ZLATI KLAS - Zupan 7. ŽENINU IN NEVESTI - Mariborski kvintet PREDLOGI: POMLAD - Primorski fantje DA SPOČIJEM SE NA TVOJI RAMI - Slapovi ČRNE TE OČI TVOJE - Janez Kardoš & Štefan Zelko nasIP«' T Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 27. marca 1997, na no Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene - Kupon št. 12 Glasujem za skladbo - tuja:_ domača: ____________________ narodnozabavna: ____________ Ime in priimek ter naslov: _ ^nik> 20. marec 1997 Č^dsevi mladosti 13 snio ta dan' 'n *U Se ne **a čisto n*č spremeniti. Na OŠ Mala Nedelja tem sm S?remeni'* šolo s projektnim delom v pravo pustno veselje. ob katerih ° Se p.ose^ei želeli poudariti vzgojno-umetnostne predmete, Ponosni naT*1^' spoznavai0 in razvijajo svoje sposobnosti. In ker smo ^vsem šege • v katerem živimo, smo želeli obuditi ter predstaviti pre-ičala«n^^ni predstavitvi. Bilo je zares živo in pisano. Prireditev se je Se lahko vTOm’ na katerem so _________________________________ '‘“»igrale« maske naP>esale in ——— Mihaela vajndorfer OŠ Mala Nedelja Ali veste? (.Pokrovitelj nagradnega ksiza je Knjigarna in papirja DOBRA KNJIGA M-Sobota) . Vprašanje št. 23 se je gla-ali veste, katero lepšo (knjižno slovensko) besedo Poznamo za »medije«. Vsi .v javnem odgovorili, da 1 so to sredstva javnega obve-\ scanja, kar je tudi prav, ven-1 a smo želeli le eno bese- » to je občila. . Ali ve,.. 1Iin,el^ovenatLridwimeni ^0»} nskl književnik odgovore (s kupo-komo žrebali 26. marca. Resnične smešne prigode Odpravili smo se na učni sprehod. Sneg je skoraj skopnel in zanimalo nas je, ali že poganjajo zvončki. Ustavili smo se ob potoku. Našli smo le poganjke listov. Miha, ki je najbolj vneto brskal pod snegom in listjem, je zagledal poganjek s cvetnim popkom in zaklical: »Učiteljica, ta pa je že skoraj zrel!« *** Sonce je že kar toplo sijalo in nas zvabilo ven, v naravo, iskat pomlad. Pot nas je vodila mimo hiše z ograjo, za katero je lajal hud pes. Ustavili smo se in ga opazovali. Ko smo se oddaljili od hiše, je Mitja dejal: »Učiteljica, ta pes pa pač dobro sliši, ko ima tako dolga ušesa.« UČENCI 1. razreda z učiteljico Angelco Prša OŠ Mala Nedelja 6 tiji in skrbela za g zakonu se jima j« r° MU/ Anica, Marija, f11/ Terezija. Imata enega pravnuka. v je daroval beltins j/ J Hozjan. - Fotogra'"^/ □ JANKOVA - Sedem gospodinjstwev v Janhovi (Občina Gornja Radgona) si že leta močno prizadeva za asfaltiranje cestne površine od križišča ceste Grabe-Janhova do Grunove domačije v središču Janhove. Celotna trasa meri 1.200 metrov. Krajani so voljni primakniti okrog 1.000.000 tolarjev (gospodinjstvo po 140.000 tolarjev), preostalo pa naj bi dali drugi (KS Stogovci, posamezniki, občina). Predračunska vrednost modernizacije ceste znaša 7.000.000 tolarjev. (B. M.) □CEZANJEVCI - Na seji občinskega sveta Občine Ljutomer je bilo v razpravi ugotovljeno, da številni, ki vozijo skozi Cezanjevce, v katerih je precej ostrih ovinkov, ne prilagajajo hitrosti vožnje voznim razmeram, zato ne manjka nesreč. Sprejeli so pobudo o omejitvi hitrosti skozi Cezanjevce na 40 kilometrov na uro. Bodo vozniki to upoštevali ali pa bodo še naprej ogrožali ljudi, zlasti osnovnošolce. (F. KI.) □ MURSKA SOBOTA - Od 15. do 23. marca bodo turistični delavci Pomurja predstavili turistično ponudbo tudi na sejmu v Ingolstadtu. Organizator predstavitve na sejmu partnerskih mest Nemčije, Slovenije, Rusije, Italije, Francije in Škotske v Ingolstadtu je Mestna občina Murska Sobota. Predstavile se bodo tudi srednje šole in gospodarstveniki, člani Območne obrtne zbornice Murska Sobota. (J.Ž.) K sodelovanji nove krajevne . ^-stnik' 20, marec 1997 15 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vam Želijo Občina MURSKA SOBOTA, župan Andrej Gerenčer Občina GORNJI PETROVCI, župan Franc Šlihthuber Občina HODOŠ-ŠALOVCI, župan Aleksander Abraham Občina pČCONCL župan Ludvik Novak Občina KUZMA župan Ludvik Kočar Občina ODRANCI, župan Ivan Markoja Občina TURNIŠČE, župan Jože Kocet Občina CANKOVA -TIŠINA, župan Alojz Flegar t Občina L^NDA VA župan Jožef Šocon Občina BELTINCI, župan Jožef Karaš Občina ČRENŠOVCI, župan Anton Tornar Občina KOBILJE, župan Pavel Nemet Občina RADENCI, župan Jože Toplak 16 vestnik, 20. marec 1997 ep- VELIKONOČNA IB PRILAGA ZA^ bodatni CAS JE ZA NAKUP S.O.S. Company, Veščica 4e, Murska Sobota, (069) 23-507 Avto Rajh, Jeruzalemska 1, Ljutomer, (069) 81-560 Triotehna, Kolodvorska 14, Lendava, (069) 75-074 o, modelih! Fiesta že od 17.250 DEM Escort že od 21.990 DEM Airbag arijsko pri vseh za teto Jetnik ■ Mondeo že od 32. klimatska napravom OPEL ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! < ŽELIMO VAM PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE V KROGU NAJDRAŽJIH! HLEVSKA OPREMA Štefan in Igor KOBAL, d. o. o., Tacenska c. LJUBLJANA - ŠENTVID POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER HORSIR, d. o. o. Gornji Lakoš 97a, Lendava telefon: 76 020, 75 691 Strankam, kupcem, poslovnim partnerjem in drugim želimo srec^ in mirne velikonočne praznike ter se obenem zahvaljujemo Z& dosedanje zaupanje! J AViOlHVft Bratonci, 9231 v Beltinci O 1^/1 E* A D telefon: 42 283, 42 284 Avtocenter industrijska 4b» w Lendava Škafar “775i Dnevi odprtih vrat od 20. do 22. marca. ZinJENJl Vsem kupcem, poslovnim partnerji in drugim pa blagoslovljene velikonočne praznih IZKORISTITE AKCIJSKO PRODAJO TALNIH OB1$ TRGOVINA NA DROBNO AUM »GAL Marija SRŠA BELTINCI Ravenska 54 tel/fax: (069) 42 402 mobitel: (0609) 637 741 Stanko SRŠA ah parketarstvo, polaganje vse«1 podov iz lesa in plastičnih 69231 BELTINCI, Raveni tel/fax: (069) 42 402 mobitel: 0609 620 203 Vsem kupcem, strankam in drugim želimo mir^e in blagoslovljene velikonočne praznike! © Audi POSEDI M. Sobota 28 100, 38 100 . POSEDI Ljuto^ GOLI - j SE* z max. opremo ze od Ax 20. marec 1997 Mercator SVS, d. d Vsem poslovnim partnerjem, kupcem in drugim želimo blagoslovljene in vesele velikonočne praznike! Tovarna pohištva MIZARSTVO d d 9240 Ljutomer Ul. Rade Pušenjaka 1 Telefon: 81 926, 81916,81 936 Vafn mirite in blagoslovljene velikonočne praznike! lahko *a in Q 9 a*nom. KEMA PUCONCI te/. 069/45-020,45-021, fax 069/45-023 trgovina tel. (fax) 45-536 DO KONCA . .n MESECA C1^c'js - KERAMIČNIH PLOSCIC Razprodaja opuščenih programov ploščic Gorenje: -10 % popust za uvožene ploščice, - m2 že od500SIT. lepilo za kupljene ploščice 50 °/o ceneje sanitarna keramika po najnižjih cenah fina gradbena mivka in mleti kremenčev pesek po 1 5 °/o nižji ceni KEMA Puconci - da boste gradili hitreje in ceneje! Štefana Kuzmiča 2 Murska Sobota tel.: 27 980 * TRRTNJCK 5 i/i d Štefana Kovača 19 Turnišče tel.: 72 080 SMO POBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER SAMSUNGOVIH IZDELKOV ZA POMURJE ANTENE POPRAVILO VSEH TV-APARATOV, AVDIO IN VIDEO NAPRAV Z VELIKA IZBIRA BREZŽIČNIH TELEFONOV PANASONIC AVTORADII BLAUPUNKT Z MONTAŽO ODSLEJ MOŽNOST NAKUPA NA 12 OBROKOV! NERJAVEČA POSODA PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH vestnik, 20. marecj^ re Ponovljena javna dražba bo 27. 3. 1997 on 9.00 uri v prostorih nekdanje avtodelavnice podjetja Telekom Slovenije, PE Murska Sobota, Bakovska ulica 27, Murska Sobota. Ogled rabljenih osnovnih sredstev bo 25.3.1997 od 10.00 do 12.00. ure v istih prostorih, kjer bo dražba.Vse dodatne informacije v zvezi z zgoraj navedenimi osnovnimi sredstvi dobijo interesenti na tel. štev. 32 815 int. 60, g. Štefan Boh-nec. POGOJI: Varščina v višini 10 % od izklicne cene morajo ponudniki vplačati do dne 27. 3. 1997 do 9.00 ure pri blagajni poslovne enote na naslovu Trg zmage 6, M. Sobota. Uspelemu ponudniku se varščina vračuna v kupnino, drugim pa se varščina vrne brez obresti v 3 dneh od dneva dražbe. Uspeli ponudnik, ki je zavezanec za plačilo prometnega davka, mora kupnino plačati v 8 dneh od dneva dražbe. Prevzem odprodanega osnovnega sredstva se bo opravil šele ob predložitvi dokazila o plačilu računa. V kolikor uspeli ponudnik ne bo plačal kupnine v postavljenem roku, izgubi pravico do vračila varščine, osnovna sredstva pa se prodajo drugim interesentom. Vsa osnovna sredstva bodo prodana po načelu videno -kupljeno, to pomeni, da se kasnejših reklamacij ne bodo upoštevali. SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA MESTNE O& MURSKA SOBOTA, ki bodo dne 6. aprila 19^7 p V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Brigita BAVČAR, roj. 18.11.1948 Murska Sobota, Štefana Kovača 22 a, dipl, novinark > urednica Soboških novin predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 2. Ivan OBAL, roj. 27. 06. 1941 Murska Sobota, Staneta Rozmana 2, dipl, ekon0 ||5‘’ sekretar za kmetijstvo ^p predlagatelji: - Slovenski krščanski demokrati - f - Socialdemokratska stranka - SD® - Zeleni Slovenije, Zeleni Sobote ^1 3. Anton SLAVIC, roj. 24. 06. 1949 nOS^V I Murska Sobota, Grajska ul. 11, ekonomist, M’ I odbora BTC, d. d., in direktor Poslovne enote predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije -L JI 4. Miran GYOREK, roj. 13. 04. 1952 I Murska Sobota, Ob kanalu 18, profesor, poučeva predlagatelj: dr. Joža Primožič in skupina voliv° I Številka: OO8-1/97 Datum: 17.03.1997 občinske □ma vou«“ ■ Predsednik (M, ;ke volilne K gp ( I nhčine .. J Mestne občine M Bojan ŽUNIČ, d’P' 20. marec 1997 19 4 $ ^jski val, saj je res> Pa ni jihpoiovji^0, da so kloni. Ko so °alton. Svetov^"161'’ da S° bratje zadnja leta hro T3™ zl,k°vci so P*k4uinP^ po tudi ka klJI' Pokradli so ^o.Za^ bll° Pribito in prive-razvaline t ostale kadeče se ABC. ? Tehn°stroja, MTT-ja, Mure, paj Anketar Potepta-ne in zadene *e.Kjer So h • Polaviii n° Ub°- m po-fabšeti. bll° vred-i- Prav nic. Kdo škofova tranzi-®.bi ustavil i pohod’ če jih ’ Lucky LUk?°L°vl1 Pogumni ju-^!hlahkožet S'Ovenoi bi v teh 5,6 izumrli Mskival u Harodno v Prozoru, po katerem se tudi imenuje. Bosanska verzija vključuje uporabo oklepne miške, ki so jo razvili na podvozju sarajevskega golfa, obdali z jeklenimi ploščami in neprobojnim steklom. V njej sedi IFOR-jevec, po ekranu jo sem in tja potiskata Mujo in Suljo. Dajmo zvok bolj na glas in jima prisluhnimo. »Jebo ja owog Billa, da ga jebo. Ewo Excela. Guraj Mujo, treba da na wreme stigne- mo na drugu stranu. Jebi ga, sad je krenuo još sa Wordom. Jebo ja takav život. Guraj Mujo!« Bosanske windowse lahko naročite tudi v verziji z Mujom in Hasom, v miški pa sedita dva IFOR-jevca. i>nOst naib« 6 'a naih i- ^seieizkaza-^^Pfogram 1 zl°9lasni raču-Pravzaprav nastal Kujski val, s polno paro naprej Ker smo Prleki videli, kako se je vsa Slovenija uredila, glavni mesti pa vidno polepšali, smo sklenili tudi mi narediti tako. V Prlekiji so se že začele priprave na obletnico papeževega obis- %LPa sladke Si^oljubče^ m kaksen S ^isladt' Nekoč 80 iah^ siadkerpj^ Za Potešitev nes Pa si to M D tr9ovini \Z Rezanjem ed b|an ’■ s 0)1 v dolgi Očesih Pa dobijo k?r?V P°sebno C® sot6tka)gladkega. Ra-dedki in dajaio^Ampak sta- $ p^ >ila šofl°PU 'z avt°-erJU vrečko ^ihd?zaston r)VSakdo vesel, toda PO hvaia ^Pozornost. N P«. zelo oku-K >rimajoda°iih rad vza- sarn bPrav Posebno iaz «■ % |Z6|orada °10yrečko. N. j6H|e?n emferrero-6sn|kov v sredi- ferrero-poljubčki ni ne maram.« Ne dvomim, da so bili lešniki zares okusni. Kaj pa, če bi zelo radi jedli pisane gumijaste medvedke? Mar ne bi bilo imenitno, če bi jih lahko doma med sabo »možili« in potem na tak način (ki je vsekakor bolj zanesljiv) zastonj dobivali sveže in mlade medvedke?! Gumijasta medvedka mama in gumijasti medvedek ata bi ravno čakala svoj naraščaj. Namesto očeta bi tekali vi nervozni pred zaveso in končno z nestrpnim pogledom vprašali: »Kaj smo dobili?« Parček pa ves srečen odgovori: »Zelenega!« Že prej pa sem omenila, da obstaja tudi drugačen način zasvojenosti s »sladkim« življenjem. Toda ko sčasoma mine zaljubljenost med dvema človekoma, je potrebno marsikdaj poseči tudi po sladki pomoči. Večkrat se ob sobotah zasliši šepetanje iz beltinskega parka, ki lahko to potrdi. »Ah, Darinka, pri seksu se vendar ne spodobi jesti čokolade!« Ona pa jezno odgovori: »Pusti me pri miru, tudi jaz želim imeti kaj od vsega tega!« Zelen gumijasti medvedek si ka v Sloveniji. Organizacijski odbor sestavljajo najvidnejše osebnosti iz Civilne zaščite, Karitasa in Rdečega križa. Mogoče komu izmed državljanov in davkodajalcev stvar ne bo všeč, vendar jih ne bo nihče nič vprašal, kakor tudi lani ne. Za kopijo obiska bomo zagotovili še pol milijarde tolarjev več od tistih piškavih dveh milijard, kolikor jih je porabila Slovenija za izvirno prireditev. Slavnosti bodo potekale na velikem novozgrajenem ljutomerskem konjskem stadionu na Ce-zanjevskem polju. Na drugih dveh konjskih dirkališčih bodo spremljevalne prireditve z rock koncerti in porno predstavami. Zgrajena bo nova cerkev na Glavnem trgu, ker dosedanja je že stara in grda. Od Razkrižja do centra Ljutomera bo speljana nova avtocesta, na obeh straneh pa deset metrov visok betonski zid, z linicami iz neprebojnega stekla, kjer bodo gledalci kukali skozi. Karte za kukanje skozi linice že prodajajo v ljutomerskem otroškem vrtcu. Kajti glavni osebnosti velike prireditve bosta prišli prav iz Raz-križja. Več zaenkrat ne smemo izdati, saj nosi cela prireditev za sedaj oznako STROGO ZAUPNO. cer ne more nastati, ampak na zaščito je kljub čokoladi treba misliti. Tako je ženski zdravnik vprašal 1,93 m veliko Darinko, kako je do zdaj poskrbela za zaščito. In' če verjamete ali ne, tudi zaščita je lahko vsaj malo sladka. »Jaz se zmeraj zaščitim z dvolitrsko marmelado.« »Ja, kako pa je to sploh lahko izvedljivo? « se je čudil zdravnik. »Čisto preprosto. Moj fant je velik le 1,60 m. Ko se ljubiva, on stopi na marmeladno steklenico in točno v tistem trenutku, ko postanejo Francove oči steklene, jo brcnem izpod njega!« Ampak takole ravnati po mojem ni preveč varno. Še posebej, če ima par zares rad sladkarije. Kdo ve, ali bo tudi odslej Darinki zmeraj uspelo zadosti brcniti in ob tem grozi velika nevarnost, da bodo ponesrečeni otroci spraznili vse sladke zaloge. Navsezadnje ni tako slaba ugotovitev, do katere smo prišli. Čeprav sta obe strani sladkosti sladki, je najboljše, če se z eno in drugo posladkamo posebej! NI-GRA 3 . Lendavski p€/t6Ct Pozdravljeni! Vsakokrat, ko mi v četrtek pismonoša prinese Vestnik, najprej pogledam osmrtnice, potem pa še poiščem fotografije zlatoporočencev. Oh, kako srečni pari: 50, 60 ali celo še več let so skupaj in še vedno se imajo radi, četudi so stari 70, 80 let, morda celo •kako leto več. V časopisu ponavadi tudi piše, da tema in tema zlato- ali bisernoporočencema »v življenju ni bilo postlano z rožicami«: hodila sta na sezonska dela v Baranjo, delala v Franciji, on je bil na tej in tej fronti, rodilo se jima je toliko in toliko otrok, zgradila sta si topel dom ... Tudi sam poznam nekaj takih starih parov, ki se sicer ne držijo več za ročice, a so na stara leta - vsaj tak vtis dajejo - zaljubljeni. No, na vasi se najdejo tudi ljudje, ki stara zakonca opravljajo, češ da se ne spodobi, da sta vedno skupaj kot rit in hlače, »saj nismo v varaši«. To je ena stran zakonske zveze, ki naj bi trajala, kot si obljubita pri cerkveni poroki, »dokler ju smrt ne loči.« Sam si jo drznem imenovati za zgledno. Druga plat zakonske zveze, četudi je bila blagoslovljena in bi potemtakem morala biti še posebej trdna, pa so ločitve mlajših zakoncev. In to seveda ne le v mestih, ampak tudi na naših vaseh. Vaške klepetulje vedo povedati: »Ste slišali? Pustila ga je in z otrokom prišla nazaj k staršem.« So pa tudi take govorice: »Pustil jo je, ker je pila, ni se brigala za otroka. Pa drugega je imela!« Življenje je težko. Odnosi med ljudmi niso idealni. Vzrokov za to je več. Omenjajo celo banalnega (plehkega): polno luno! Ljudem velikokrat popustijo živci, se spozabijo, zavre kri, pretepi med zakonci tudi niso redki, nič nenavadnega pa tudi ni (to vidimo tudi v filmih), da se mnogi potem strastno ljubijo. Mislim, da se je vse to dogajalo tudi ljudem, ki zdaj praznujejo visoke obletnice zakonskega stanu, a kljub temu niso šli narazen. Sklepam celo, da so bili veliko več (kot sodoben par) skupaj v postelji, sicer se jim ne bi rodilo toliko in toliko otrok, zdaj odraslih mož in žena. Kakšen je Nacijev moralni nauk iz tega paberkovanja? Če te kdo udari po levem licu, mu nastavi še desnega in - zdaj v postnem času - se spravi z njim. Bo šlo? Če ne, potem pa uredniku napišite, kaj je narobe s piscem Perecev. NAGI ^daj, gda se telbo pijše od toga kfonttanja, s šte/tin so \ V naplavili čista vglijne bube pa opice, se ge gučij, bab bi \ \ bifou, či bi gačnoli stvaigati čista vgftjne fidij. ^amisftte \ si, ka bi meli gdaj ga soboškoga gupana Stili čista enabe \ kandidate. ^ab bi dugočasno bifou, spfoj ne bi mogft voliti, ^ab bi naj med enakimi lidmi gvolo najboukšoga? uWi pa gdaj, gda se ide ga tou, ka bi naj digava nabiadnjeno nagaj dala, pa se nem/iemo odločiti či bi ali ne bi, spCoj ne bi hbefo legendama - vsi bi ugPij misfifu ^daj je pa tak, bab si je Qela spopejuo na staio boibeno nouto: Potem ko Štefanu Hajdinjaku - Magnatu ni uspelo skleniti koalicijske pogodbe z Jenojem Sapa-čem - Brzim, so ga nemudoma povabili k LDS-u. Tu mu je sam ljubljanski župan Dimitrij Rupel - Dimsi ponudil mesto finančnega sanatorja prestolnice. Pa naj še kdo pravi, da koalicija ne deluje. V kadrovski kombinatoriki soboške županije sta se ponovno našlajvan Obal -Idži in Drago Šiftar - Čarli na istem bregu. Če bo Idži dobil, bo Čarli sekretar. V tej kombinaciji za visoko uradnico ni Brigite Bavčar. Tibi Cigut že ukinja modre cone za Slavičevo zmago. *** Šef za stike z javnostjo in službeni šofer soboške SLS Boris Hegeduš - Učinkoviti je potem, ko je pripeljal Jenoja Sapača - Br-zega z nastopa pod šahovnico Lipe naše, takoj odpeljal svojega šefa s kandidatko za županjo Brigito Bavčar pod Trojane v sirarno Smrkolj, kjer so izbrali sire za predvolilno kampanjo. Nazajgrede so podpisali še pogodbo z bakovsko godbo na pihala, ki bo spremljala vse predvolilne nastope gospe kandidatke. . ce so v Murski J premagale Preserjej0niaO z2:0, vendar so d 2« Rokomet najboljšim igralcei”S. včičem povedH s Koretkin prema |.,naU j rezultat izenačil-J je bil Kocuvan, ki J tiji premagal Maribor :Arco° JI 3 (Kriuškin : ®enL6:'! 11, Tancer : K°^21: J 21, Plohl: KC 18, Krinškin-Pl^Uj« ko 20: 2, 19:21’ p)0|i-vač 21 : H, 22-J % Hi( VdL Z k . ~ /J' 'tl ko 11 : 21, M-2 '2i);M kovič 21 : 23, 1 ■ pf6s4 Ut Toplice Sobota-(Unger: Koretk 14, 18: 21, Solai ^.1/^ 21, H :21-Horu Vf! h 15-20:22^’^ j r vat: Petrovcic-P . : H, Unger: P6t <1 b 22, 14 :’21, Kocu’ : 15, 22 : 20). h & 'L •61 Visoka zmaga Kroga j V osemnajstem kolu prvenstva v državni moškito .Al ligi je Inles premagal Pomurka iz Bakovec z 32 ’■ j- .# 4, h) Aj murka Bakovci: B. Buzeti, Sedonja, A. Vereš 5, °. Husar 3, Javernik, S. Buzeti 3, B. Vereš, Okreša V osemnajstem kolu prvenstva v drugi državni m e]1)agP jj,HK ligi so rokometaši Kroga visoko s 43 : 24 (28 : A. Besednjaka iz Maribora. Strelci za Krog: A-f-Kolmanko 5, L. Sapač 5, Meolic 5, A. Sapač 3, Tl gio* Lukač 2. Rokometaši Poleta iz Murske Sobote so. dcu igrali z ekipo Preventa B neodločeno 27 : 2' (V. za Polet: Škraban 13, Šantavec 4, Merica 4, Slan18' o j Žugelj 1. Tekma med Radgono in Brežicami Pa 0 ker gostje iz neznanega vzroka niso prišli na te / odločala tekmovalna komisija. --------------------------------------- 20. marec 1997 21 Judo Šesti mednarodni turnir v Soboti Judo klub Murska Sobota orga-i®ay soboto, 22. marca, v šport-ui dvorani soboške tretje osnovne šok 6. tradicionalni mednarodni turnir v judu za mlajše in starejše teke ter mladince. Na turnirju bo »delovalo okrog 170 judoistov iz ^strije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, ki bodo tekmovali v 19 "Kanjah. Tekmovanje se bo za-tdo °b 10, uri s slavnostno otvori-bljo in bo trajalo predvidoma do 5-we. Za ljubitelje juda bo to go-wo zanimiva prireditev. Športni obrazi Sendi Lešnjak - petkratna DP Prvak y Sl ?° Ptvenst{?radcu Je bi,° držav-'10 tek™ V JUdu za kadete. ^Sobočan???10'so vdelovali )e bi! Pet®1’Najboljši mednjimi ?Or>ji do 6o u.nClgai’ saj je v kate-? °sv°jil nacu ZjSe.de' prvo mest0 .eter^abai V javnega prvaka. °riii do deveti- v kate-Zasedelpetom LaszloCik^^^ „<2'0 mesto (T. K.) Devetletna Senda Lešnjak iz Lendave, učenka drugega letnika DOS v Lendavi, je letos prvič sodelovala na državnem plavalnem prvenstvu in dosegla pravi podvig, saj je osvojila kar pet državnih naslovov. Gre za izredno talentirano športnico, ki se je s plavanjem začela ukvarjati pred dvema letoma povsem naključno. Z družino so šli na kopanje v sosednji Lenti na Madžarskem, kjer se je navdušila za plavanje in se vključila v skupno mladih, ki so se pri Plavalnem klubu Lenti učili osnovnih plavalnih veščin. Po nekaj mesecih vadbe se je marca 1996 prvič pojavila na občinskem tekmovanju v Lentiju in zmagala v svoji starostni skupini. Potem se je preizkusila na državnem prvenstvu Madžarske ter v svoji starostni skupini zasedla dvakrat drugo, tretje in četrto mesto. Temu uspehu so sledili novi, saj je na dveh močnih tekmovanjih, to je tek- movanju za pokal Harkanya in mednarodnem tekmovanju v Sopronu, že bila na najvišji stopnici. V Sloveniji je prvič nastopila lani na mednarodnem tekmovanju v Krškem ter v disciplini 50 m hrbtno zasedla prvo mesto, na 50 m delfin je bila četrta, na 50 m kravl peta in na 50 m prsno sedma. Ker v Lendavi nimajo plavalnega kluba, se je vključila v Plavalni klub Olimpija iz Ljubljane in letos prvič nastopila na državnem prvenstvu v Mariboru in Kranju ter prijetno presenetila. Na tekmovanju v Mariboru je osvojila tri državne naslove in zasedla tri druga mesta. Zmagala je v disciplini 100 m delfin, 100 m hrbtno in 100 m mešano, na 200 m hrbtno pa je bila druga. Na tekmovanju v Kranju je osvojila dva državna naslova, dvakrat pa je bila druga. Zmagala je v disciplini 50 m delfin, 50 m hrbtno, drugi mesti pa je zasedla v di-ciplini 100 in 200 m kravl. Ti uspehi so dali nove spodbude njej in staršem, ki jo vozijo vsak popoldan razen sobote in nedelje, ko so tekmovanja, ter trikrat dopoldan na treninge v Lenti na Madžarskem. Volje do delaje veliko, in ker gre za zelo talentirano plavalko, novi uspehi gotovo ne bodo izostali. Lahko se tudi nadejamo, dajo bomo kmalu videli v državni plavalni reprezentanci. Feri Maučec Košarka Šport od tod in tam uspeha Radgončane . ^»rate klub Gornja Radgona ^organizator polfinalnega ac W turnirja za DP s .J"1''in katah za mlajše katego-^4 137 tekmovalci in tek-‘p^miiz 14 klubov so imeli Radgončani, ki so Ja" največ prvih mest, u "Kovale! v posameznih ka- v katah so bili: Karaka- Knderl (Kuzma). Ma-C^WR).Mauko (GR). IUsMGR),Palatin(MS). Ki so bili; Lipič (Raden- Oojka -- ci), Vin-kovič, Fajfar, Vurcer (vsi GR). Tretja mesta pa so zasedli: B. Rožman (GR), Koren (Radenci), I. Rožman (GR). Ekipno v katah je Gornja Radgona zasedla prvi mesti pri mlajših in starejših dečkih ter tretji mesti pri malčkih in ml. mladincih. Murska Sobota pa je bila druga pri malčkih in st. dečkih. V borbah je v absolutni ka-teoriji pri ml. mladincih B zmagal Vurcer (GR), Mlinarič (MS) pa je bil pri ml. mladincih A drugi. (O. B.) Soboška prva OŠ v polfinalu Squash Vodita S. Horvatova in Cvetko Strelstvo - Na območnem tekmovanju v streljanju z zračno pu-____ ško za zlato puščico, ki je bilo v Ormožu, je med petimi strelci zmagala Manuela Rudolf s 589 krogi pred Rajkom Robnikom (oba Ljutomer) 587 in Brankom Bukovcem (Tišina) 584 krogov. Košarka - Košarkarska ekipa starejših dečkov iz soboške prve osnovne šole je na območnem tekmovanju v košarki brez izgubljene tekme zasedla prvo mesto pred osnovnimi šolami Ljutomer, Crenšovci in Gornja Radgona. (P. J.) Kegljanje - V osmem kolu prvenstva v mariborsko-posavski ke-____I gljaški B-ligi je Mura iz Murske Sobote premagala Invalida iz Maribora s 5 : 3 (3924 : 3805). Za Muro so zmagali: Šebjanič 685, Durič 683, Iskra 622 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Bojnec 663, Gergyek 644 in Smolkovič 627 podrtih kegljev. (S. Durič) Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi so Bako-____ vci premagali SAK iz Celovca s 3 : 0. Strelci za Bakovce: Jančar, Kokaš in Ristič. Povratno srečanje bo v Celovcu. —1 Kegljanje - V trinajstem kolu tekmovanja v tretji slovenski ke-___J gljaški ligi za ženske je Sremič iz Krškega premagal Nafto iz Lendave s 6 : 2 (2296 : 2238). Za Nafto sta zmagali Vargova 406 in Staničeva 387, tekmovale pa so še: Sapačeva 383, Novakova 370, Ščapova 347 in Utroševa 345 podrtih kegljev. V predzadnjem kolu tekmovanaj v tretji slovenski moški kegljaški ligi se je srečanje med Nafto in MTT iz Maribora končalo 4 : 4 (4860 : 4934). Za Nafto so zmagali: Horvat 877, Žalik 870, Radakovič 814 in Matko 806, tekmovala pa sta še Kerčmar 767 in Matjašič 726 podrtih kegljev. (M. Žalik) Mali nogomet - V tekmovanju prve slovenske lige v malem no-____ gometu je ekipa Cariok v Mariboru premagala Interier MF s 6 : 2 (3 : 2). Za Interier sta bila strelca Slana in Nemec. (N. Š.) Košarka - Komisar pomurske košarkarske lige Igor Prelog je _— razpisal pokalno tekmovanje. Vse ekipe, ki želijo sodelovati v Na četrtfinalni košarkarski tekmi starejših dečkov za državno prvenstvo, ki je bilo v Muti, je ekipa soboške prve osnovne šole premagala ekipo OŠ Muta s 45 : 42 in se uvrstila v polfinale, kar je vsekakor lep uspeh. Strelci zmagovalne ekipe so bili: Hari 16, Škandali 14, Kerčmar 6, Slavič 5 in Zečevič 4. Mentor soboške ekipe je Peter Juteršnik. (P. J.) V Murski Soboti je bil šesti turnir v squashu za pomursko prvenstvo. Pri moških je zmagal Zrim pred Severjem in Jeričem, pri ženskah pa Ritlopova pred Flegarjevo in Flisarjevo. Po šestih kolih pri moških vodi Cvetko s 162 točkami pred Severjem 146, Štornikom 141, Kovačem 121 in Zrimom 95 točk. Med ženskami pa vodi S. Horvatova z 200 točkami pred Flegarjevo 186, Flisarjevo 168, M. Horvatovo 85 in Tratnjekovo 47 točk. pokalnem tekmovanju, se morajo udeležiti žrebanja, ki bo v petek, 21. marca, ob 19. uri v hotelu Radin v Radencih. (K. G.) Karate - Karate sekcija ljutomerskega Partizana je pripravila — drugi kofukan turnir. Med okrog sto tekmovalci iz 7 klubov so Ljutomerčani osvojili šest prvih mest, sedem drugih in sedem tretjih mest. Zmagali so: Kurbusova, Preglej, Potrč, Balažič, Brezovčeva in Smolkovič. (N. Š.) Hokej na travi ----------------------------—— Zmagi Leka in Triglava ____'J iti^^Knjem kolu prvenstva v li^ J' Wnski odbojkarski 1 • A- V 'homerski športni '-Km P°mursk' ek,pi '"Kote ^tomvalnice Maribor 'et'80 Prepričljivo laut"j Utoomerčanke z rezul-l)^^ 15:8.15: Kj^Krčnake so zlasti do- 'Srale na mreži, KimJ > 80 Sobočanke slabo 5a'«togo. K- v0?!®1 žavarovalnica Mari- z°pet Adamina, Vrečko, Kolar. Sobota: Osipčnik, Zver, Kopylova, Kuhar, Moreč, Šlebinger, Drevenšek, Časar, Cipot. (N. Š.) 'jak, Pirher, Malijo; vri ?’kolednik (L > ‘ ^dre Rodila Za»neker m Soboti je bito tekmo-sijanju1 zračno puško Ub Za Bokal prijateljstva, to b^W odnesli še Borisove d> In tako uničili zvezo ' # mo. Boris je bil vedno^ Nemec. Leta 1994 iz Monaca, da bi I odraščal v Nemčil'1'' $ očka pridno pla°e Že zato, ker je mčije veliko storil. val davčne raci/e, p takšne, pri kateri nit niso ostali nedotak^ tovo ima Boris zaradi barve koze-J f ženine in sinove. j mu pošiljajo g^Ui1 No, upamo, da 0° $ deželi zvezdnik . jcSf Na fotografiji d| ker ob prihodu v M1 , n p n Pavarotti in denar Jah, tudi bogati radi obidejo davke, bi lahko dejali ob neštetih zvezdniških primerih. Tudi Luciano Pavarotti se je znašel v sporu z nemškimi davčnimi oblastmi. Pa ne, da ga nova žena preveč stane? Pavarotti bi namreč tudi v Nemčiji moral plačevati t. i. »delno davčno obveznost«. Vendar pa gospod tenorist pravi, daje pavšal, ki se je 1996. zvišal s 15 na 25 odstotkov, previsok. Zvezni urad za finance pevca sumi, da se njegovi honorarji prenašajo na območja z nišjimi davki. Po raziskavah davčnih uradnikov je preplet podjetij in nakazil zelo zapleten. Nemški prireditelji Pavarottija najamejo pri ameriški družbi RTONI: Ta za vsak koncert nakaže 100.000 dolarjev newyor-ški družbi WWCC. Ti dve pa za vsak koncertni večer nakažeta po 300.000 dolarjev družbi Resorts Productions LTD, ki posluje na Bahamih. Kot je znano dacarjem, omenjena družba nima niti lastnih prostorov, kaj šele zaposlenih. ** mil kilogram Alicia Mach J dvajsetletna MjS jg Universe 1996’ । dal* zredila. To po^1’ njena domača venezuelska k kot dobra. AmPy razvidno iz Alicia zelo trud J' odvečne kilog^j|■ spravila s seD®-uspeva s pom bogatega moz, -g TrumpCne^ Izraelski in palestinski voditelj v objemu Benjamin »Bibi« Netanja-hu, 47, izraelski ministrski predsednik in Jaser Arafat, 67, palestinski predsednik, kot gumijasti lutki razveseljujeta izraelsko televizijsko občestvo. Do 1,4 milijona gledalcev ob petkih ponoči gleda »Hartzufim«, šov, v katerem bolj ali manj sprta lide-rja zbijata mastne vice. Komentar, ki spremlja stokajoči lutki: »Tukaj imamo parček, ki že deset mesecev ni doživel orgazma - čeprav si je zanj temeljito prizadeval«. Ko sta se liderja dogovorila za umik izraelskih enot iz Hebrona, se je na TV pojavila ženska Arafatova lutka in v solzah sporočila svojemu moškemu nasprotniku: »Oh, Bibi, nadvse ljubim tvoje umike.« Medtem ko Netanjahu Netanjahu in Arafat, gumijasti lutki. ob gledanju šova najbrž ne skače od veselja do stropa, pa njegov nasprotnik Arafat pri gledalcih dobiva novo popularnost, kajti gumijasta lutka dela podobo bivšega terorista bolj človeško. 'e Si 0| P* «0 $ D Or Zaradi lepote na svobodo Nom Saroeun je devetnajstletna kamboška prodajalka deklic, ki so jo pred nedavnim izpustili iz kandalskega zapora, ki leži v deželi z dvomljivim spoštovanjem kakršnih koli pravic, v deželi, zaznamovani z državljansko vojno. V Kambodži je tudi po koncu teroristične vladavine Rdečih kmerov »jadranje« v zapor še vedno vsakdanja praksa. Ubožni so v deželi še vedno brezpravni, bogati si svojo svobodo lahko namreč kupijo. Nom Saroeun, ki je bila zaprta zaradi trgovanja z deklicami, so izpustili. Vendar ne na zakonski podlagi, kot so poudarili kamboški uradniki, temveč zaradi njene nadnaravne lepote. Okusi, tradicija ... so pač različni. C »i ti 6 di 0 trgovec z . | nepremičnina^ c kasinojevski"« skupaj s TV; Janja »lastnik« tekm® 7» Miss Universe)J kilogramov tez v Machadovo P°s fitnes studio ^ Funkcionarji* r so damo hote izločiti iz igre ' prestižni nasl Trumpje bnu in je dejal, d jo bilo pošteno ® m Alicije ne do v imajo težaV^aC|iO Stokajoča ^ ki so jo foto ev ujeli v nevvV j^ , fitnesu, paJ be|a8.f zastokala: »D debela, suh®. s vedno sem Universe«. Pl 0 Dl o p( 0 P, P; Sr o Sf 0 ?! 0, v« 0, 20. marca 1997 vsakogar nekaj JAJ MORAMO VEDETI ^ZDRAVILNIH ČAJIH ponJ’ zdMenje z rastlinami, Čaii3 d?d'va svoj pomen. vedno nainCajne mešanice so še 'niho?? rastlin. To so alineM?^0168' razdrobljenih Stopnj i *nih Mlinskih drog. Opisana ljubljenosti je Slično za na vrst0 dr°9e’ skorjo in Č,P od’ cvet. Ust, zel, ^nazOr??'00' ima pa znatni hapitka 7 k 1 nost Pripravljenega načujSm nese?° dro9a pa oz-del rastlin? LSUSeno rastlino ali snovi ’ kl vsebuje zdravilne Č ' Množin0 na ?svežilne, ki so ^i) in no 6 me®ariice (npr. sa-2 dravii?enS^e oz’ Pravilne Piskav m Učinkom- '°sti zdravilo■? sestavi in učinkovi-Predovak'Srast|inso zelo najine žp a i° da 80 za mnoge ?nkovine t??zane vsebujoče Meh. zdravilno delovanje tudi d°- ^vTn^ učin->ljivi Primerih niso za-HvS^ '^Sovinah nah 'n specializira- Pripravki' S° na videz pre' ?želimokhVe?dar pa mora-NStne čain? n)'h pripraviti ka-L Skom in napitke z zdravil-D ^Poštevati -T6 ie tople naPi-i>oj^ dejavnike. o?1, s6 1 naiboljše kako-£6n?&nseža ob skrbnem n Suseniu rastline shranje-leJ*a njihov? Upostevati na-#i ^ bo lahko. H«8 M?1?1 ravn0?,° čudili tvoji zagnanosti in nravnla prirojena navada. Pazi, ki te -nanjem Preveč oddaljil od wX8it. 2erahl° pogreša. h ^i! readifaka Pa zaupanie bi si rada prido-^CpS?rea^PmdvSem v tem, da vse pre-^tvoja?Preračunljivo, partner pa jrptfc. Ustva- Potrebno se bo pri- iS^Svf^ te?° preslePiš marsikoga, ven-S že ranega otroštva, svojih .. Zave. saj boš tako kaj kma-hah vse prej kot pa osam- težje prodira ali iz drog, ki vsebujejo pri visoki temperaturi obstojne zdravilne snovi. 3. Macerat (PRELIVEK) Predpisano količino droge prelijemo z vodo sobne temperature in pustimo stati določen čas, odvisno od vrste droge, ter občasno premešamo. Praviloma ga izdelujemo iz drog, ki so občutljive na temperaturo. Pri pripravi čaja ali čajne mešanice je potrebno dosledno upoštevati navodila, ker le na ta način lahko dosežemo optimalen učinek pripravka. Kot pri sintetskih zdravilih pa je tudi pri zdravilnih rastlinah pomembno doziranje (odmerjanje), ki je odvisno od kemijske sestave droge, terapevtske uporabe ter od starosti in teže bolnika. Droge običajno odmerjamo s čajno žličko ali jedilno žlico, ki vsebuje trikratni odmerek čajne žličke. Ena čajna žlička vsebuje od 1 do 3 grame droge, različno od dela in vrste rastline. Pri uporabi zdravilnih rastlin moramo opozoriti na rizične skupine, med katere spadajo dojenčki, nosečnice in doječe matere, ki naj jih uporabljajo le po strokovnem posvetu, ko je pričakovana korist večja od morebitnega tveganja. Tudi starejši otroci naj prejmejo manjše odmerke kot odrasli. Če ni drugače predpisano, upoštevamo naslednje orientacijske doze glede na starost otroka: za 2-3 leta starega otroka četrtino odmerka za odrasle, za 3-4 leta starega otroka tretjino odmerka za odrasle, za 4-8 let starega otroka po- M TEHTNICA Ona: Nikar ne pričakuj spremembo preko noči, ampak se še bolj zagrizi v realizacijo svoji želja. Preko vikenda se ti bo ne nadejano nasmehnila sreča in ti omogočila velik met, vsaj kar se tiče ljubezenskih reči On: Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti liriko zagotovi trdnejšo finančno prihodnost. Seveda pa bodo za to potrebna določena odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje. ŠKORPIJON Ona: Imela boš velike težave, ki pa bodo le posledica tvoje neutemeljene ljubosumnosti. Raje malo bolj zaupaj svojemu partnerju, saj ti je le ta še vedno zvest. Toda pazi, da ga po nepotrebnem ne izgubiš. On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetne situacije, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim situacijam v bodoče izognil. Je že res, daje tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počeneš, pretiravanje. STRELEC Ona: Vse preveč si zaskrbljena s tem, kako ustreči drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislila tudi nase. Svoja zanimanja boš razširila na povsem nova področja, kjer te čaka še marsikatero neprijetno presenečenje. On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj - vse to si si zaslužil in to več kot pošteno, tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje privatne načrte, ki so vse prej kot pa skromni... KOZOROG Ona: Zgodilo se bo tisto* za kar si še nedavno tega goreče zatrjevala, da se tebi enostavno ne more zgoditi. toda še je čas, da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti dokajšnje težave z denarjem. On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizacija le tega pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil. VODNAR Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri reševanju le-teh. On: Grozi ti »nevarnost«, da s ti bodo ponovno odprle stare srčne rane. Kdo ve, mogoče pa bo tokrat bolje, kot pa se je pripetilo zadnjič. Vsekakor je vredno poskusiti, saj je »dobitek« več kot mamljiv. RIBI Ona: Ko se boš ponovno srečala z osebo, ki ti veliko pomeni, premisli o tem. Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš, kaj te lahko doleti. Še vedno je aktualna ideja, ki si jo dobila od prijateljice. On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resničnost, potrebno boje hitro in pametno ukrepati in uspeh ti enostavno ne more pobegniti. Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo boš z veseljem realiziral. Lazanja (srednje velik pekač) MURSKA SOBOTA Rezančno testo pripravimo iz dveh debelejših jajc, žlice vode in potrebne ostre moke. Nadev: 40 dag mletega mešanega mesa, bešamelj (dietno prežganje z mlekom), 3 žlice goste paradižnikove mezge, 10 dag naribanega sira, začimbe: ščep majarona, malo popra, sol. Rezančno testo osušimo in narežemo v rezančne krpe približno 10x20 cm. Po 5-6 kosov naenkrat vržemo v slan krop in jih skuhamo do polovice (2 mini). Z lopatico jih pobiramo ven, splaknemo v mrzli vodi in polagamo na prtičke (platnene). Mleto meso rahlo popražimo na žlici maščobe, ki smo ji dodali žličko sesekljane čebule, dodamo začimbe in 2 žlici vode. Dobro pokrito dušimo 20 minut na šibkem ognju. Naredimo še bešamelj; pripravimo paradižnikovo lovico odmerka za odrasle, za 8-12 let starega otroka tri četrtine odmerka za odrasle, od 12 let naprej pa odmerek za odrasle. Uporaba zdravilnih čajev in čajnih mešanic je lahko zelo učinkovita, če uporabljamo kakovostne zdravilne rastline, upoštevamo strokovna navodila za uporabo in pripravo, lahko pa je tudi nevarna, če tega ne upoštevamo in če v težjih primerih obolenj zavlačujemo z ustrezno terapijo pod zdravniškim nadzorom. V Pomurskih lekarnah vam bomo rade volje odgovorili na vsa vprašanja, ki se pojavljajo pri odločitvi za lajšanje težav z zdravilnimi čaji. METKA MODLIC, mag. farm. mezgo. Srednje velik globok pekač pomasti-mo ali naoljimo. Vanj naložimo 1 plast rezančnega testa. Namažemo z beša-meljem, pokrijemo s testom, ki ga namažemo še s paradižnikovo mezgo, in potresemo z dušenim mesom. Naslednja vrsta je bešamelj in zgoraj paradižnikova mezga z mesom. Pokrijemo s testom. Pokapljamo z oljem ali margarino in zapečemo pri 200 stopinjah celzijah. Režemo na večje kocke, ponudimo vroče. Vsak si sam potrese z naribanim sirom. ■v Cas presajanja lončnic Sobne rastline potrebujejo presajanje zaradi pomanjkanja hranilnih snovi, premajhnega prostora, ki je omejen v posodah, zaradi prilagajanja rasti in zaradi omejitve rasti. Rastline napolnijo posodo s koreninami, zato rastejo počasi in voda rada pronica kar skozi, tako jih presadimo, še preden dosežejo to stopnjo rasti. Le redke rastline nimajo rade večkratnega presajanja. Najboljši čas za presajanje je v začetku rastne dobe. Nikoli ne presajamo mirujočih rastlin. Rastlina usmerja energijo v novo rast in zaradi presajanja ne cveti. Ko presajamo, mora biti koreninska gruda dovolj vlažna, predhodno jo moramo dovolj zaliti. Paziti moramo, da ne poškodujemo korenin. V novo posodo damo najprej novo prst, rastlino postavimo v sredino, korenine razpostremo in narahlo potlačimo ter zalijemo. Rastline poženejo korenine, šele nato gnojimo, priporočljiva pa so tekoča gnojila. Rastline naj ostanejo po presajanju nekaj časa v senci. Nekatere rastline slabo prenašajo motnje korenin, rade imajo zbite korenine, teh ne presajamo, temveč zgornjo vrhno plast dopolnjujemo z novo zemljo in poskrbimo za zadostno prehranitev rastlin. Sajenje v steklene vrtičke je precej mikavno za okrasitev notranjih prostorov. Uporabimo gladke enobarvne ali rahlo barvaste steklene posode, ki imajo dovolj široko grlo, da lahko vstavimo primerne rastline. V posodo najprej naredimo drenažo iz glinopora, okrog 3 cm, nato damo končno prst. Sadimo le tiste rastline, ki so primerne. Take rastline so: asplenium midus, ner-tera, granadensis, pelaea rotundi-folia, pepe romia caperata, selagi-nela, tradescantia itd. Sajenje rastlin v steklene posode se je precej razširilo. Zaradi majhnega izhlapevanja ne potrebujejo veliko vode, pri zalivanju moramo biti precej previdni. Najbolje je, da rastline samo rosimo in zelo malo zalivamo. Če je steklo oroseno, pomeni, daje prst mokra. Kakšno zemljo bomo izbrali pri presajanju za določene lončnice, je zelo velikega pomena. Zato se posvetujemo s strokovnjakom, da nam pri izbiri pomaga, kajti vrst prsti in raznih mešanic je na tržišču zelo veliko. Lončnice nam krasijo stanovanje, blažijo hrup in ustvarjajo manj stresno območje. OLGA VARGA SESTAVIL MARKO NAPAST DELO KOMBINA-TORJEV NASPROTJE ZAOBLJENOSTI GORSKI SVET, NAMENJEN ZA PASO UREJENOST MIRNO ŽIVLJENJE V NARAVI HRVAŠKI PEVEC (VICE) DOMOVINA 1 AHAJCEV i RASTUNA, KI OB DOTIKU SPEČE ŠPIJON ENOLETNI POGANJEK LESNATE RASTLINE SL. GLED. IN FILMSKI IGRALEC (IVO) GQVEJA MAŠČOBA JEKLENA VRV JAPONSKI REVOLUCIONAR (SEITI) GLASBENI INTERVAL LATINSKI VEZNIK (IN) ANTIČNO IME ZA MESTO NIN SILEN VIHAR, HURIKAN FRANCOSKA KRALJICA (1371-1435) OZEK KONEC POLOTOKA SNOV ZA NARKOZO STISNJENA DLAN AMPER POLJSKA NATRU ORGANIZACIJA OASOVCEV GOROVJE V MAROKU BIBLIJSKI OČAK LOVSKO TROBILO NEON 1 NEBESNA SINJINA ODLIČNA AMERIŠKA PEVKA (GLORIA) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: vodoravno: pratika, renonsa ovinkar, Pia, INA, Ezra, TU, Diablo, eo, alfa, vnuk, IM, tip, ML! Izola, E, keratin, Amintas. 24 vestnik, 20. marecj^ Zgodilo se je ... Murska Sobota: Avto je zagorel Predzadnjo sredo ob 13.45 je v osebnem avtu, kije bil v Gregorčičevi ulici, njegov lastnik pa je V. G., nenadoma izbruhnil požar. Pogasili so ga sicer z ročnim gasilnim aparatom, a je škoda kljub temu kar precejšnja: 450.000 tolarjev. Hrastje - Mota: Motorka je izginila Med 5. in 13. marcem je doslej neznani storilec splezal skozi odprto okno v prostore nenaseljene hiše Mirka P. v Hrastje - Moti in iz notranjosti ukradel motorno žago Hasquarna ter fotoaparat. Lastnika je oškodoval za dobrih 50.000 tolarjev. Murska Sobota: Izrabil je gnečo 13. marca med 7.30 in 8.15 je nekdo izrabil gnečo na stopnicah vhoda v blagovno-transportni center v Murski Soboti, kjer so poceni prodajali čevlje, in iz zadnjega desnega hlačnega žepa Emila K. sunil denarnico, v kateri je bilo 6.000 tolarjev. Lendava: Vzel mu je denar Prejšnji četrtek okrog 20. ure je mladoletni O. D. izvabil iz gostišča Amadeus v Lendavi prav tako mladoletnega D. S. in mu pred lokalom potegnil iz hlačnega žepa denarnico in iz nje vzel, ne da bi mu D. S. to dovolil, 5.290 tolarjev. Dolenci in Mostje: Gorelo je V četrtek, 13. marca, okrog 19. ure je izbruhnil travniški požar zunaj Dolenec na Goričkem. Istega dne ob 19.50 pa je zagorelo pri Mostju. V obeh krajih so nastala požara hitro pogasili gasilci, tako da ni nastala večja škoda oziroma začetna požara nista ogrozila stanovanjsko-gospodarskih zgradb oziroma gozdnih površin. Možen vzrok požarov: kurjenje v naravi. Žiberci: Zasegli pištolo V petek so policisti Policijske postaje Gornja Radgona izvedli na domačiji Mateja Š. v Žibercih hišno preiskavo in našli plinsko pištolo in osem nabojev. Najdbo so zasegli, lastnika pa prijavili sodniku za prekrške, saj za orožje ni imel dovoljenja. Murska Sobota: Ilegalci v avtu V Murski Soboti so policisti ustavili 15. marca ob dveh ponoči osebni avto, ki ga je vozil N. N. iz Maribora. V vozilu so odkrili štiri Romune in med postopkom ugotovili, da so ilegalno prešli madžarsko-slovensko mejo. Kje in ali jim je pri tem pomagal voznik, ki jih je peljal, bodo ugotovili v nadaljnjem postopku. Ljutomer: Ob desno roko V žagarskem obratu podjetja Ljutomerčan v Ljutomeru se je v soboto, 15. marca, ob 12. uri zgodila huda delovna nesreča: 28-letnemu Andreju B. iz Globoke je tračna žaga, s katero je obrezoval krajnike, odrezala desno roko nad komolcem. Dolga vas: Lovski naboji 16. marca seje z Madžarskega pripeljal na mejni prehod Dolga vas državljan Italije in na običajno vprašanje carinika (Ali imate kaj za prijaviti?) odgovoril, da nič. No, cariniku pa se je zdel sumljiv, zato je vozilo temeljito pregledal in v zadnjem levem blatniku našel 176 šibernih nabojev. Tihotapec je moral k sodniku za prekrške. Lendava: Deset ilegalcev Policisti Policijske postaje Lendava so prijeli v ponedeljek, 17. marca, kar deset Romunov, ki so skrivaje prišli čez madžarsko-slovensko mejo. Po zaslišanju so jih predali madžarskim oblastem. š. s. In memoriam Prve dni marca je preminil Stanko Turšič, dipl, inž. kemijske tehnologije, ki je nazadnje stanoval v Murski Soboti. Rodil se je 5. maja 1933 v delavski družini v Radencih. Po osnovni in srednji izobrazbi je nadaljeval študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Leta 1958 se je zaposlil v lendavski Nafti. V18 letih službovanja v tem kolektivu je opravljal številne odgovorne naloge kot tehnolog, direktor sektorja Petrokemije in kot tehnični direktor podjetja. Pod njegovim vodstvom so v 60-tih in 70-tih letih v petišovskem gozdu nastali kemični obrati in tovarne kot gobe po dežju. Tako so nastali prvi petrokemični obrati v takratni Tugosla-viji. Inž. Turšič je leta 1977prevzel vodstvo obrata črnuške Elme v Lendavi, kjer je stekla proizvodnja elektroinstalacijskega materiala. Zahvaljujoč njegovim vizionarskim sposobnostim je ta obrat uspel v poldrugem letu spremeniti v sodobno tovarno. Z naložbo, vredno okrog 2 milijona DEM, so podvojili proizvodnjo in znatno povečali prostore. Po zaslugi inž. Turšiča so prodrli tudi na tržišče Bližnjega vzhoda. Število zaposlenih so v tem času povečali od 420 na 650. Leto kasneje je inž. Turšič prevzel razvojne posle v koprskem Iplasu. Prav z njegovo pomočjo je ta tovarna naredila prve korake na prehodu iz obrtniške proizvodnje v sodobno kemično podjetje. V štirih letih so proizvodnjo ftalanhidrida posodobili in njene zmogljivosti povečali s 14 na 32 tisoč ton letno. Nato je inž. Turšič prevzel tehnično vodstvo v poslovni skupnosti za razvoj Luke Koper. V dveh letih tamkajšnjega delovanja je prek ustreznih projektov postavil temelje za razvoj pretovora tekočih in sipkih materialov, ki so danes osnova za napredek Luke Koper kot slovenskega okna v svet. Leta 1984je inž. Turšiča domotožje pripeljalo Z Okrožnega sodišča v Murski Soboti Zapor štiri leta in šest mesece' Sodba še ni pravnomočna - Obsojenemu podaljšali pripor Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je v ponedeljek pred petčlanskim senatom, ki mu je predsedoval sodnik Roman Petek, nadaljeval sodni proces zoper obtoženega 20-letnega Ivana Gergarja iz Kuštanovec na Goričkem. Le-ta je bil, kot smo sicer že poročali, obtožen, da je 24. novembra lanskega leta okrog tretje ure ponoči poskušal s kuhinjskim nožem umoriti 26-letnega Vlada Langa s Trdkove, nato se je odpeljal z njegovim golfom in vozilo zažgal. Tokrat je sodišče najprej zasli-- šalo zdravnico dr. Bredo Breznik Farkaš iz soboške splošne bolnišnice, kjer se je zdravil hudo poškodovani Lang. Opisala je hude vbodne rane na zatilju in povedala, da so glavne poškodbe nastale neposredno, manjše pa, ko seje Lang poskušal umakniti napadalcu. Policist Boris Muhič, ki seje 24. novembra vračal iz službe in je naletel na hudo ranjenega Langa, je povedal, da je najprej pomislil, da gre za nekoga, ki se je ponesrečil v prometu, saj je bil ves krvav, potem pa je opazil po-škodobe na zatilju, pa tudi poškodovani je nekako izjecljal, da ga je zabodel »Rom Ivan«. Pritrdilno je tudi odgovoril na vpra- sanje obtoženčevega odvetnika, ali je zaznal pri njem (poškodovancu) vonj po alkoholu. K temu naj dodamo, da je Lang na prvi obravnavi povedal, da »ko vozi, ne pije.« Ob pravem času na pravem kraju Velika sreča je (tako za obtoženega in zdaj obsojenega Ivana Gergarja, kakor tudi za oškodovanega Vlada Langa), da se je policist Muhič našel »ob pravem času na pravem kraju« in tako poskrbel, da so poškodovanega Langa prepeljali v bolnico, kjer so mu rešili življenje. Ko bi ne prišel v tistem času, bi morda Rop v Abanki v Murski Soboti Obtoženca spoznana za kriv Priči, na kateri se je skliceval obtoženec, nista zagotovili alibija V torkovem nadaljevanju sojenja Štefanu Sukiču s Hodoša in Marjanu Glavaču iz Murske Sobote, ki sta obtožena ropa Abanke v Murski Soboti (nekaj čez 3.800.000 tolarjev), je senat okrožnega sodišča v Murski Soboti pod predsedstvom sodnika Deziderja Novaka najprej zaslišal Olgo B., zaposleno v hotelu Diana, nato pa še nogometaša Neboljšo V. Onadva naj bi »zagotovila« obtoženemu Štefanu Sukiču alibi, torej odsotnost s kraja, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje (Abanka), kajti zatrjeval je, da je bil v tistem času, ko je bil rop (23. decembra okrog 17. ure), v savni hotela Diana. Olga B. je povedala, da je svoj čas živela v Adrijancih, torej nedaleč od Hodoša, zato je Štefana Sukiča poznala že »od prej«. Pozna pa ga tudi kot stranko v savni hotela. Ni se pa mogla spomniti, ali je bil v savni tudi tisti dan, ko je bila oropana banka. Tistega dne je bilo pač veliko gostov. Tudi nogometaš Neboj- nazaj v Pomurje. Takrat se je zaposlil kot vodja oddelka za razvoj v Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. Tam je delal vse do invalidske upokojitve leta 1990. V tem času je izdelal številne študije za razvoj energetike, turizma, varovanja okolja itd. Kot plod njegovih idej in prizadevanj sta dve geotermalni vrtini v Murski Soboti, s katerima je nadomeščeno že nekaj milijonov litrov kurilnega olja pri ogrevanju stanovanjskih in poslovnih prostorov. Kot izvrsten poznavalec analitike in tehnologije, voda ter hidrogeologije je inž. Turšič določil lokacijo številnih vaških vodovodov v Pomurju. On je edini »krivec«, da so v 70-tih letih odkrili blagodejnost in kakovost termomineralne vode, ki je takrat pritekla iz raziskovanih naftnih vrtin v Moravskih Toplicah. Podobne so njegove zasluge pri aktiviranju termalnega kopališča v Banovcih na opuščenih naftnih vrtinah. Če hočemo ali ne, moramo priznati, da bi težko našli v svojem okolju človeka, ki se lahko pohvali s tolikimi uspehi in rezultati, kot jih je zapustil inž. Turšič. Resnično je bil veliki um svojega časa. Kjerkoli je deloval, je žel uspehe. Ni bil le izvrsten strokovnjak na svojem področju, ampak je bil tudi izredno pronicljiv in iznajdljiv tudi na drugih področjih. Resnično je bil človek poln idej in z neverjetnim spominom. Poučeval je številne generacije na Tehnični srednji šoli v Lendavi. Bil je dolgoletni član in predsednik odbora za razvoj kemične industrije Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. V 70-tih letih je bil tudi delegat v republiški skupščini in predsednik odbora za finance. Kot človek je bil izredno komunikativen in dostopen do vsakogar. Kot se pogosto dogaja velikim umom in genijem, kar je inž. Turšič nesporno bil, je tudi on odšel od nas izredno skromno in tiho. Hvala mu za vse, kar je naredil za ožjo in širšo skupnost. Slava mu! Stole Bugar, dipl. inž. ša V. ni mogel zagotoviti alibija Sukiču in povedal, da ne pozna nobenega od obtoženih. No, ja, morda je katerega videl na tekmi NK Mura. To pa je tudi vse. Na sojenju so prebrali zapisnik o zaslišanju Regine G., ki je na daljšem zdravljenju v soboški bolnišnici. Iz izjave izhaja, daje bil Štefan Sukič tistega dne, ko je bila oropana banka, skupaj z njenim možem Marjanom Glavačem pri njih na domu in da sta nedvomo banko oropala oba. Marjan ji je to celo kmalu po storitvi priznal in obžaloval, a verjela ni vse dotlej, dokler ni na televiziji slišala o ropu. Ni pa videla nobenih mask. Obtoženi Štefan Sukič je med torkovim sojenjem ves čas zatrjeval, da ni bil zraven pri ropu Abanke. Tudi njegov zagovornik je poskušal sodišče prepričati, Spor med soboškimi avtobusarji in taksisti , J Zaenkrat salamonska re$l’ n H' Taksisti v mestu Murska Sobota so že pred časom na Mestni svet Mestne občine Murska Sobota naslovili vlogo, v kateri so izpostavili probleme glede parkirnih prostorov v Slomškovi ulici v Murski Soboti, in sicer v neposredni bližini avtobusne postaje. Tu je že 25 let parkirni prostor, namenjen taksistom. Že prej je upravni odbor sklada stavbnih zemljišč naslovil dopis podjetju Avtobusni promet. To je odgovorilo, da taksistom nikoli niso onemogočali uporabe omenjenega parkirišča. Pripomnili pa so, da taksisti niso upoštevali dejstva, daje ta parkirni prostor v lasti Avtobusnega prometa. Po njihovih navedbah taksisti prav tako niso podpisali pogodbe o uporabi parkirnega prostora ob avtobusni postaji. S to pogodbo je Avtobusni promet hotel doseči, da mu taksisti ne bi nelojalno konkurirali ter da bi za čiščenje in vzdrževanje parkirnih prostorov plačevali pavšalno »simbolično« odškodnino. Kot navajajo, je Avtobusni promet rezerviral za svoje potrebe 2 parkirni mesti, medtem ko 3 parkirna mesta še vedno uporabljajo taksisti. Da bi razvozlali gordijski vozel, je murskosoboški mestni svet sprejel konkretno stališče. Po njem naj se »do sprejetja zazidalnega načrta za središče mesta Murska Sobota na parkirišču ob Slomškovi ulici ohrani obstoječe poškodovanec izkrvavel in umrl. Tedaj bi obtožnica Gergarju prav gotovo očitala kaznivo dejanje umora. Zdaj pa je ostalo »le« pri poskusu umora, za kar je zagrožena kazen najmanj pet let, a je sodni senat upošteval nekatere olajševalne okoliščine in obtoženemu Gergarju odmeril štiri leta zapora. Za protipraven odvzem motornega vozila je kazen po kazenskem zakoniku do dveh let zapora, vendar je sodišče odmerilo le dva meseca. Tudi za uničenje tuje stvari, v tem primeru avta, je zagrožena kazen do dveh let, a mu je sodišče izreklo za to kaznivo dejanje pet mesecev zapora. Skupaj bi torej »morala« biti kazen štiri leta in sedem mesecev, dejansko pa je dobil štiri leta in šest mesecev »združene« kazni. Senat je tudi odločil, da Gergar ostane v priporu do pravnomočnosti sodbe. Obtoženi in zdaj obsojeni 20-letni Ivan Gergar je imel po od da ni imel razlogov za rop, kajti bilje zaposlen, pri njem, torej Sukiču, preiskovatci niso našli materialnih dokazov ... Državni tožilec pa je v sklepnem nagovoru poudaril, da sta obtoženca rop skupaj načrtovala in ga skupaj izvedla. Senat okrožnega sodišča je ugotovil, da je bila Abanka oropana v sostorilstvu obtoženih, zato je naložil primerni kazeni: Štefan Sukič je dobil sedem let zapora, Marjan Glavač pa šest let zapora. Za dejanje, kot sta ga redbi sodišča uradnega zaM1 nika odvetnika Janeza je zatrjeval, daje bil obtoženi® stveno manj prišteven, saj)1? in jemal zdravila, zaradi ta11*' naj bi se čutil še bolj ogrot^ Dejanja tudi naj ne bi na^ kajti nož je nosil ves dan,^ so ga že večkrat napadli- P« gal je umirjeno kazen. Sen’ ■ je bil drugačnega mnenj3-0 toženec je dejanja storil v st prištevnosti. Je pa upoštevaj katere olajševalne okoliščin^ primer dosedanjo nekaznn nost, težko mladost... JI Obsojeni Gergar je /X končnem zagovoru za vse to, kar se je bilo®0/ sokriv Vlado Lang, ki med vožnjo napadel. Ni P J nikal, da bi ga ne zabodeni svojil njegovega avta ing11 J s čemer je - tako izhajaj tožnice - hotel prikriti^ J svojega dejanja. Mislil J6 ni je z Langom konec. K s®01a ni zgodilo, kajti še žW3’| našel rešitelj - policist. .( z# izvršila, je sicer naJn I sko določena kazen P (tji> g ra. Sodišče je L jo kazen. Ta naj bi_ .ji/ | ventivno na E na druge, da se podV, K vo dejanje ne bi P° vejšem času je na^' opof » nas v Sloveniji veliko sti menjalnic. jh Sodišče pa je pri j seveda upoštevalo tud1 j olajševalne okoliščin6- ; vaču skrb za troje ! ženo in priznanje tet f4 Obema pa je podati^0 I , do pravnomočnostis° ji ” C Beltinci: Vlomilec pri Tončku n Neznani storilec je v noči s 16. na 17. marec okrepčevalnice Tonček v Beltincih in ukradel desetkl f pečenic in osem kilogramov svežega mesa. Škode Je tolarjev. Maribor: Nižja kazen X Lani novembra je mariborsko okrožno sodišče XX1 letnega Slavka Toplaka iz Gornje Radgone na $/''1 K i« 0| 1 '4 ' P saj je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dej ropov v počitniške hišice, zabojnike, prikolice za ka vrtne lope. , [eta- Drugostopenjsko sodišče je kazen znižalo za P del bo torej leto dni in šest mesecev. »t H stanje, kar pomeni, da naj taksisti ta parkirni prostor še naprej uporabljajo. Parkirni prostori ob avtobusnem postajališču so res v lasti Avtobusnega prometa, po drugi strani pa Avtobusni promet uporablja velik del občinskih jav- nih površin. V spora medAvtob^Zj om in taksisti zg fOvJeJ ževanja teh pr^ Z/ dogovor, po mesta taksistov J djetje KomunaJ3-.^^ J Sicer pa je \ arZ< običajno, da so 1 za taksiste tik o J stajah, zato tudi pati J ne bi kazalo P^Zi Pričakovati je> pa/ / jetju dišče mesta M j pa / va umirila. pak, če bX°AroX<^ uporabljal/t3 P ranje svojih J brez kakršnekon XI * os Hi Pi, "o "o "e ^.nik' 20. marec 1997 JPodlistki dežela templjev in religij Piše: Janez Jaklič Kot da vožnja po levi strani ce-Me v nepojemljivi anarhiji indijske-N prometa ni bila sama po sebi dovolj težka preizkušnja! Vlado ga Prijel za krmilo in se z obema Plesoma odpeljal nazaj k izpo-sojevalnici. Že prej sem se z dobrino mero strahu lotil kolesarjenja, st^j pa me je za povrh sredi og-tomne indijske množice zgrabil občutek osamljenosti in skrbi. Bo Vlado prebredel vse pasti indijskega prometa, me bo zopet našel? Nisem se mogel odločiti. Me je bolj strah zase ali zanj. Vse se je srečno izteklo. Muslimani so v mesto Bhubane-swar prišli šele v 16. stoletju, vendar so bili v uničevalnem pohodu toliko učinkovitejši. Od 500 hindujskih templjev jih je ostalo ogleda vrednih le slaba desetina, vse 9. del 033523 leaberirani Tom ii rečiščen planet a aientma me 0 kamnite kočije drugo pa je le še v razvalinah ali pa še pogosteje zravnano z zemljo. Narejeni so bili med 8. in 13. stoletjem. Barva peščenca me je zopet spominjala na Khajuraho. Vendar pa ti templji nimajo izrazitih erotičnih skulptur, le tu pa tam mladenič z roko diskretno raziskuje vsebino dekletovih hlačk. Posebnost so tempeljski stolpi, ki po obliki in razčlenjenosti spominjajo na olič-kane, pokonci stoječe koruzne storže. Še verjetneje pa so umetniki sledili obliki lingama, ki je pogosto v prostoru za najsvetejše. Zahajajoče sonce je z nežno rdečo svetlobo barvalo hiše ob ulici. Korakala sva proti templju Lin-garaj, kjer je v nasprotju z drugimi, ki so danes živi muzeji, živahno mistično versko življenje. Tempelj je za nevernike zaprt, vendar sva kljub bližajočemu se mraku želela videti vsaj njegovo zunanjost. Svetišče je bivališče Gospodarja treh svetov, ki pa ima tudi drugo ime Bhubaneswar in je na neki način zavetnik mesta. Granitni blok, simbol boga, vsak dan temeljito umijejo z vodo in kravjim mlekom, ki mu je dodan hašiš. V bližini ogromnega rezervoarja z vodo seje začel promet na ulici gostiti. Ljudje so hiteli proti stolpom, ki so kraljevali nad strehami hiš. Bliže svetišču sva bila, težje sva se prebijala skozi človeško goščo. Še ovinek in znašla sva se na glavni ulici, kije vodila proti templju. Sredi tisočglave množice je na ulici stal stolp, visok kot bližnje hiše. Počasi sva rinila naprej in se na koncu uspela prebiti do dvignjene kamnite ograje. Stisnjen med človeško meso sem ostrmel. (nadaljevanje prihodnjič) Zakaj se mnogi ljudje tako radi predajajo čaru tako imenovane znastvene ideologije? Komaj je propadel komunizem kot »znanstveno utemeljen svetovni nauk«, že je tukaj scientologija, prav tako znanstveno utemeljen svetovni nauk. Če je prvi prihajal z vzhoda in se loteval družbe, prihaja drugi z zahoda in se loteva posameznika. Prvega so zagovarjali avantgardistični intelektu-laci, drugega holivudske zvezde. In prav tako kot so se v 50. letih spraševali o seznanjenosti Brechta in Sartra s stalinističnimi zločini, zdaj vprašljivo zremo v široke hollyvoodske nasmehe Cruisa, Travolte in Kidmanove. Scientološka cerkev se je ustanovila leta 1954 v Los Angelesu. Danes naj bi imela več milijonov članov, ki na njej izgubljajo neznanske količine denarja. Svoje nepokorne člane naj bi izsiljevala s podatki iz njihovih življenj, do katerih se prikoplje skozi zasliše-valno terapijo. Po protestih, ki so spremljali najnovejši Cruisov film le zato, ker je Tom scientolog, so v Nemčiji prepovedali scientologom delovanje v javnih službah, oblasti pa najbolj skrbi, da bi scientološka cerkev prevzela trgovino z nepremičninami. Uglajeni gospodje pa se smehljajo in sprašujejo, kako da noben član ne odkriva takih napak scientologije ... da ne gre morda za iz zgodovine dobro znano nemško nestrpnost do manjšin? Internetovske strani pa medtem polnijo poročila o učiteljicah, ki so izgubile službo zato, ker so bile članice cerkve, o očetih, ki so spoznali prek scientologije nov smisel življenja, in o scientološki zaroti ter projektu Sneguljčica, katerega cilj bi naj bilo diskreditiranje Nemčije v očeh mednarodne javnosti in razrast scientologije v Nemčiji, saj naj bi bil na stara leta Ron Hubbard, iznajditelj scientologije, prepričan, da ga hočejo nemški psihiatri in nevrokirurgi iz maščevanja nad omalovaževanjem, ki jim ga je namenil v svojih delih, umoriti. Ron Hubbard in dianetika Vse se je začelo z dianetiko. Umetno skunstruirana beseda je zlepljenka grških dia in nous, ki pomenita »skozi« in« razum«. Njen avtor L. Ron Hubbard je z njo označil nov sistem kontrole, analize in razvoja človeškega razuma. Ta nova veda naj človeškega razuma ne bi več zgolj razlagala, temveč bi ga začela izboljševati. V več kot 500 strani debeli knjigi Dianetika - moderna znanost o duševnem zdravju je 35-krat poudarjeno, da je dianetika znanstveno dejstvo. Morda je ravno to ponavljajoče se zatrjevanje navedlo nobelovca Isidora Isaaca Rabija k izjavi, da je v tej knjigi na vsaki strani več obljub in manj dokazov kot v katerikoli publikaciji od iznajdbe knjigo-tiska dalje. Dianetika je izšla v marcu leta 1950, ko je bil njen avtor L. Ron Hubbard star točno 39 let in je imel pred sabo še dovolj energije in življenja, da je lahko svojo znanost in pozneje iz nje izhajajočo religijo scientologijo razširjal in propagiral. Knjiga je v nekaj tednih prišla na listo be-stselerjev pri New York Timesu. Leta 1949, se pravi leto dni pred izidom omenjene knjige, naj bi dal Hubbard na nekem pisateljskem srečanju izjavo, da »je slaboumno napisati za peni sploh še kakšno besedo. Če hoče človek res zaslužiti milijon dolarjev, je najboljša pot, osnovati lastno religijo«. Ron Hubbard in znanstvena fantastika Hubbard je bil do izida Diane-tike produktiven in uspešen pisec znanstvenofantastičnih romanov, spadajočih v zvrst »Sword and Sorcery« (v dobesednem prevodu to pomeni meč in coprnjaštvo, v njih pa inteligentni lepotci, obdarjeni z nadnaravnimi silami, rešujejo nedolžne deklice), ki so nosili bleščeče naslove v stilu Murder at Pirate Castle, The Mysterious Pilot, Secret of Tresu-re Island. S sto štiridesetimi romani in kratkimi zgodbami v šestih letih, objavljenim rokopisom vsaka dva tedna, 100.000 besedami na mesec in sposobnostjo na svojem remingtonu dvo-prstno natipkati 90 besed v minuti, si je prislužil zavidanje pisateljskih kolegov. Scientologi trdijo, da Diane-tike ni napisal na tak način, saj naj bi bila sad dolgoletnega proučevanja in raziskovanja človeškega uma. Nasprotniki Hubbar-da pa domnevajo, da je tudi svoje najbolj znano, najbolje prodajano in najbolj vplivno delo napisal pač tako, kot je pisal - v skladu z zgoraj opisanimi sposobnostmi. Seveda so si scientologi in ne-scientologi še manj edini o tem, kaj je Ron Hubbard v Dianetiki napisal. Ali gre za univerzalno delo, ki ponuja prve in edine rešitve uganke človeškega duha, ali gre zgolj za eklektično in gostobesedno pisarijo. (nadaljevanje prihodnjič) K Potezi'5 Se n' ohranil v njej, da bi ga lahko s M ki g Pačila. Zanjo je bil samo mlad ruski r.Pogoit^rabila in izdala Mura, ki je že pred i^^him-iV'nešteto njegovih rojakov. V njem nc'h je več ali manj utonila tudi cela vrsta naraV°P'a noč ie Pomirjala. Blaga apatija je Me bi „ nosl usPavalno. In pri tem bi bilo tudi živil 'Mj n?”® ^trgal °če z besedami: kako Pozabljivi smo? Ne. Ob ,SMinek godku. kot je matura, si si zasluzil ze ke o j 2j sem "a kak avto ali drugo brnečo Wke'bi r.d?VOZnik’t0 sem li g°tovo dokaza';" « ' Televizor je nekaj, kar bi razveselilo i ^Premišljeval o tej koristni in zabavni ^nik,?5 nov°st za vso hišo, in če pride ob S(^s.. ^'^bolj,. kL^ihiM?58’8 mokre roke v predpasnik in pn-^sp^sni^ ostro Silvin0 upiranje' »Uak^PaV?' ^eMe noče, da bi ji mama umila MiJM, oiowPUst’jiva kot je, tudi ne odneha.« »p ?■’ je butnl,Sem se. Poslovil se bom od svojega si v^njega. da np , ak°r hočeš,« mu je pristavila. Bab; en'’ kai hočem: Benkič ali Pinta-Sn aseje . ^kria6-1 Začude~S^rtnela vanj. V medli svetlobi je . 3orvPrašal^/Zraz v očeh manj razločen. Vzne-M ? J^evaši G '%č^noj bod„ J1'je Po«em jasno, da boš Pm-‘Mih ? “enkičevi tu umrli, ostali bodo ‘Nipiča ...i VeSio^orL in ne kakšna cincava šleva!« m?je tudi Je bd Presenečen zet. Nekje v P* os te' v odtajalo, kajti potiho je Ni let?1' Tašč^računak da si ni upal prilivati PomN?" ah celn° °d'°čnost je bilo treba kljub dob0 Qd teh ? meslo: oče in sin. Sin, posi-da'ie boriš Pintarič, zvenelo ^'iko, ?'■ Opravki "avseh papirjih tako zapisano. 9 Se ne bi ok>čini so ju utrudili, vendar 1 a namenila še v tehnično trgo- ■ti vino. Veke so zastrle oči, čisto nehote so se spustile. Zavest pa ni obmirovala. Veličasten piramidasti spomenik junakom druge svetovne vojne: partizanom in sovjetskim, seje v možganih vzpenjal in razraščal do neba. Zakaj prav danes in ta hip? Pač! Vest je grizla utemeljeno in upravičeno. Trgovina, kije ponujala različne tehnične izdelke, je nekako razbila neme očitke. Z očetom sta zrla vanje, oče celo bolj kot on, zanimal se je zanje in iskal nasvete pri prodajalcih. »Tega RR Niš mi priporočajo,« je kazoč s prstom in že odločno govoril, ko seje Boris zopet približal. »Dobro, vzemiva ga!« je odvrnil ohlapno. »Tebi ga kupujeva, veš!« gaje opozoril. »Ah, to se samo tako lepše sliši, sam veš, da ga ne bom niti ga ne bi maral gledati sam. Menim, kjer so navdušeni nogometaši, se že absolutistično vedejo do drugih v hiši. Jaz to še nisem, torej bo televizor in program v celoti naš, jeseni pa, ko odidem, najbrž Silvin.« »Plačal sem, pripelje nam Tonek zvečer, ker se vozi ravno mimo nas,« je pojasnil oče mirno in Borisu ni dal čutiti, daje nejevoljen1 zaradi avtomobila. Pred trgovino, ko sta že segla po kolesih, je Boris le spregovoril o svojem načrtu, ki gaje bolj kot opravek na občini, nakup televizorja, pritiral z očetom v mesto. »V Študijsko knjižnico bom pogledal in še nekaj stvari bi rad opravil,« se je začel izgovarjati. Besede niso zvenele prepričljivo; oče ga kljub temu ni nagovarjal, naj se mu pridruži. »Dosti čez poldan ne zamujaj, kosilo ne čaka!« »Že dobro, srečno!« je bežno odvrnil in sedel na kolo. Negotovost je spodbujala fizično moč. Krepke noge so se upirale jugozahodnemu vetru, kije pihal kakor za stavo. V mestu, v zavetju hiš, te ovire ni bilo tako čutiti, na čistini seje zaganjal toliko močneje. Vmes so mu oči nestrpno pogledovale na uro. Telo se je še bolj zleknilo, noge krčeviteje potiskale. Kazalci so se nevarno bližali odhodu njenega avtobusa. Lahko se zgodi, da bo pripeljal ravno na postajo in bo morala vstopiti. Uganka o zgubljenem srečanju bo ostala nerešena in pekoča. »Še petnajst minut,« si je oddahnil in že namenil korak proti njeni šoli. Nekaj gaje le zadržalo. Kakšen izgovor se mu bo porodil v glavi, ko bo stopil v zbornico? Katere besede, nabite z ustrezno vsebino, mu bodo privrele na um v zgoščenih minutah? Z oklevajočim korakom je zavil proti šolski zgradbi. Prizaneseno mu je bilo. Prihajala je. Prilegajoča se modra obleka jo je naredila še bolj vitko. Le njen nasmešek, ko ga je uzrla, je bil pristen in samo njen. Sam ji je šel naproti, malce sklonjen ob kolesu. Že so se nabrale besede, ki so pomenile več kot samo dober dan, kaj več, vse, kar je premogla prekipevajoča mladeniška moč. Žeje odprl usta, ko sta oba hkrati uzrla, da izza vogala prihajajo še tri kolegice; na avtobus. Kaj jima bo prisotnost teh žensk pobrala še teh nekaj minut? Upanje na zamudo avtobusa je sicer bilo, čeprav krhko. »Sem stopiva, na drugo stran!« je namesto vzhičenih besed nad srečanjem morala suhoparno spregovoriti Milena. »Čakal sem te, Milena,« je spravil na dan z bridkim podtonom. »Vem, vem. Andrej je doma, veš! Prišel je čisto nepričakovano.« »In kako naprej? Rad bi te še srečal. Težko mi je brez tebe. Želel bi, da se vse lepo ponavlja,« je ihtavo rekel. »Ne vem. Ostal bo doma, vse do jeseni,« je poudarila. »Torej nič?« »V počitnicah bo težko. Samo še jutri in konec pouka.« »Gotovo, ali vseeno, saj nisi privezana doma. Samo domeniti se morava,« je nestrpno priganjal in izsiljeval odrešujočo besedo. »Pisati ne moreš. Oglasi se in prinesi kak prevod. Andrej bo študiral in hodil s Tinko v kopališče. Sama pa lahko smuknem od doma.« »Jeseni boš že v Ljubljani?« je udarilo naglo iz njega, kajti težišče vseh misli je tičalo na prihodnosti. »Tako je načrtovano. Zopet bom študirala. Tinka bo začasno ostala pri babici.« Zadnje besede so zletele mimo njegovih ušes, čeprav je bila v njih nakazana ugodna napoved. »Kaj pa jutri, Milena?« »Jutri ne gre. Možje obljubil Tinki, da mi prideta naproti s kolesom,« seje izmotala. Kolegici sta se postavili na desno stran cestišča. Izza ovinka seje prikazal avtobus. Milena se je še zadnjič zazrla vanj, in ko je stopala že proti postajališču, je med brnenjem ustavljajočega se vozila zavpila: »Prinesite, naredila bom.« V tem oddaljenem vzkliku je obstajalo neko trpko upanje, za oba ... Veliko, brneče rdeče vozilo se je zaprlo. Z njim so se oddaljevale še tople sanjarije in tihi upi... Razhajanje, vsak v svojo smer. Kolesaril je med prhkimi polji rži in pšenice. Težko žitno klasje je valovilo in tu in tam se je veselo pozibaval še zakasnel makov cvet. Boris ni bil slep za tovrstne zemeljske lepote. Tokrat pa so bili notranji viharji le močnejši in bolj so ga vznemirjali. Zunanje razkošje naravnih lepot bi dobilo samo združeno z Mileno svoj mik. Je Milena sploh kdaj stopala med zorečim poljem? Pozna čar ljubljenja na travnih preprogah? Ne, tudi on še ni zaužil te sreče. Saj bi lahko. V vasi so tudi čedna dekleta. Zakaj ne odpre oči zanje? Shajajo se v vaškem domu: dekleta in fantje. Tudi dijakinje so vmes, po zunanjosti gotovo izstopa Vida. Vaščani so jo okrstili za Fukso, zaradi njenih bakreno rdečih las. Njenih posebnosti niso opazili, najbrž še sama ne ve, daje njen s komaj vidnimi pegicami posuti obraz in velike, zelene oči samo odlika, ki jo je v mislih iztrgal iz vaškega povprečja in jo postavil krepko nad druga dekleta. To pa je tudi vse. Zanj, ki je ljubil žensko, polnokrvno, živo in pravo žensko, so vsa dekleta ostala v senci. Bridek spomin na prvo srečanje je to vedno potrjeval in podtalno združeval z bojaznijo. Še dobro, da se to ni zgodilo v domačem kraju. Dekleta bi si zaupno pošepetavala in se hihitala na njegov račun. Na gasilskih veselicah bi opravljivke glodale kost. Gotovo bi mu obesile zveneči vzdevek posiljevalca in takoj spojile z njegovim poreklom. Nekako seje ves čas držal zunaj vaškega kroga in celo dogajanja. Verjetno se je iz okolja nekako izločil sam. Cofek je obtičal nekje globoko v njem. Danes več ne boli, čisto ravnodušen je do njega. Zdaj ko ga izgublja, ga celo zaskeli. Razlog, daje ostal na robu Dolincev, tiči gotovo v njegovem zgodnjem odhodu v Maribor. Odšel je, ko se izoblikujeta prijateljstvo, prva ljubezen. Prijatelji so se razkropili, on, zaljubil se ni in tudi vrasel ne. Vanj se je naselila samo ona. Bal seje izreči njeno ime, šest izgovorjenih glasov, šest črk, kijih ne bo smel nikoli napisati. Nikoli?! Kaj pa, če se ona premisli in odloči zanj, za mladega študenta strojništva? Tudi v ljubezni ni oklevala. Odločala se sploh ni. Vse se je zgodilo sponatno, in to ob prvem stiku. Kaj se vse poročene ženske predajajo tako zlahka? Potem velja o poroki premisliti! Če bi to izklepetal svojemu prijatelju Robiju, bi ga ta prav ironično zavrnil in mu prisodil laž ali vsaj namišljeno samohvalo. Kdove, morda bi mu res z upal. Ne samo Robi, tudi drugi bi prisluhnili in ne bi verjeli, kajti on se nikoli ni postavljal s kakšnimi napetimi doživetji. Za pustolovščine in podvige je bil plah in po prvi izkušnji sploh ne bi bil več tvegal. Z njo, to je bilo čisto nekaj drugega. Ona ga je napeljala, prevzela je moško spodbudo. Jo je daljša moževa odsotnost tako zlačnila ali si je samo tako, brez razloga, zaželela neizkušenega mladeniča? Lahko si je štela v čast, da povede nekoga v svet ljubezni... (nadaljevanje prihodnjič) 26 marca vestnik, 20. marcaj^ PETEK L 21. MARCA TV SLOVENIJA 1 8.00 Vremenska panorama 8.55 Včeraj, danes, jutri 9.00 Videoring 9.30 Aerobika 9.45 Otroški program 10.25 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Omizje 15.35 Koncert mladih talentov: Anja German, klavir 16.00 Gore in ljudje, ponovitev 17.00 Obzornik 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika 18.50 Podarim, dobim 19.30 Dnevnik 20.05 Planet IN 21.35 Raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 22.25 Odmevi, vreme, šport 23.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.25 Baffled, ameriški film 1 .00 Resnična resničnost, ponovitev oddaje o računalništvu 1.30 Videoring TV SLOVENIJA 2 10.10 Tedenski izbor 10.10 Karaoke, razvedrilna oddaja 11.10 domače obrti na Slovenskem: Pletarji 11.35 Ave v Atenah 12.40 Letni koncert komornega zbora AVE 13.25 Posadka, ameriška nanizanka 13.50 SP v umetnostnem drsanju, pari 14.50 Evrogol, posnetek 15.50 Tedenski izbor . 17.15 Podeželski utrip 18.50 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.25 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Pretrgani mol, švicarski film 21.55 Pisave 22.25 Molierova smrt, francoska oddaja 23.15 Aliča, evropski kulturni magazin 23.45 SP v umetnostnem drsanju, posnetek POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci-12.00 Pop kviz-12.30 M. A S. H. - 13.00 Pokol na hribu - 15.00 POP 30 -15.30 Matiock - 16.30 Santa Barbara - 17.00 Družina za umreti- 18.00Popkviz- 18.30Ugled-na četrt - 19.30 24 ur - 20.00 Na prvi strani -21.00 Dosjeji X - 22.00 Pošasti iz globin - 23.30 Lovec na glave-0.30 24 ur- 1.00POP30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Izobraževalni program - 11.30 Programa za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara, serija- 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 14.45 TV leksikon - 15.15 Zaliv duhov- 16.15 Virus, oddaja o računalnikih - 16.45 Hugo, tv-igrica - 18.05 Kolo steče - 18.40 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik -20.15 Lerpa naša, show proram - 21.40 Pol ure kulture - 22.45 Potovanje: Dunaj, dokumentarna serija - 23.450 Koraki, glasbena oddaja TV HRVAŠKA 2 13.35 Seinfild, humoristična serija - 14.00 Nove priložnosti, serija - 14.5 Triler - 15.40 Skrivnosti vrt, angleški film - 17.25 Divje srce,s rija - 17.50 Zvezdne steze - 18.35 Svet zabave - 19.00 Žu-panijska panorama - 19.30 Dnevnik- 20.15 Zakon v LA serija - 21.05 Kdo je šef, humoristična serija - 21.35 Rimi Alaina Delona: Borec - 23.15 Oh, dr. Beeching, humoristična serija - 23.40 Človek iz teme, ameriški film -1.30 Košarka NBA TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna akademija - 11.05 Dalilas - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Te-lepakk - 14.00 Poročila -14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Madžarska danes - 16.00 Posel -16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.45 15 minut - 18.00 Okno - , 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Dallas, pon - 21.10 Nemogoče? - 22.00 Ekskluzivno - 22.25 Smrtonosni privid, 1. del amer, tv-filma - 23.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00Siesla- 14.50 Robin Hood- 15.15 Spored Andreje Szenes - 15.55 Pravnuki, 2. del - 16.45 Potovanje 97-17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Astrasti, ital, serija - 22.00 Očigledno - 20.20 Greenaway v usnju - 21.00 Policijska poročila - 21.05Telešport - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 SP v umetnostnem drsanju - 23.25 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 7.15 Tom in Jerry - 8.55 Vsi pod eno streho - 9.40 EkipaA - 12.55 Otroški program - 13.45 Želve - 14.20 Dinozavri - 15.40 SeaOuest- 16.25 EkipaA- 17.10 Vsi pod eno streho - 17.40 Han^jevo gnezdo - 18.05 Poslušaj, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas vsliki - 20.02 Šport -20.15 Nagi kanoni, komedija - 21.40 Smrtonosna invazija, triler - 22.55 Čas v sliki - 23.30 Zaljubljen v nevarnost, film - 1.15 Sinovi in ljubimci, film -2.55 Smrtonosna invazija, film - 4.10 Hamsin, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Ženski vrag, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna država danes -12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 O, striček - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schi-ejokvsak dan - 17.00 Časvsliki-17.05 Dobrodošli v Avstriji- 19.00 Avstrija danes- 19.30 Časv sliki - 20.02 Nepristranski pogledi - 20.15 Akti XY -21.15 Naš svet - 22.30 Modemi časi - 23.00 Nitebox - 5.00 Čas v sliki RTL 6.00 Poročila - 6.05 Paradise Beach - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 1 2.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Magnum -14.00 Barbel Šchafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Mednami- 18.45Poročila- 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Felix - prijatelj za življenje - 21.15 Urad - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 Happiness - 0.00 Poročila -0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kako razbija SOBOTA 22. MARCA TV SLOVENIJA 1 8.05 Otroški program 9.35 Evromuzika 10.05 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.10 Otroški program: Sprehodi po naravi, ponovitev 2. oddaje 15.25 Les Faux Freres, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali, francoska poljudnoznanstvena serija 18.05 Na vrtu 18.40 Hugo 19.30 Dnevnik 20.00 Utrip 20.10 Maska, ameriški film 22.10 Poročila 22.40 Mali Oglasi - Očka 23.20 Trd oreh, angleška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 8.35 Tedenski izbor 10.45 Šport: Finale SP v smučarskih poletih - SP v umetnostnem drsanju - Košarka NBA Action -SP v nordijski kombinaciji - Polfinale evropskih prvakov v rokometu 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Veliki hlad, angleška humoristična oddaja 20.50 Življenje na zemlji, japonska dokumentarna serija 21.40 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji 22.40 V vrtincu 23.10 Sobotna noč POP TV 8.00 Mrčeski - 8.30 Reboot - 9.00 Klop - 9.30 Parker Lewis - 10.00 Dogodivščine brenčeče čebelice -10.15 Flipper - 11.00 Vesoljski bojevniki - 12.00 Lois & Clark- 13.00Atentatorka-14.30 Na prvi strani - 156.30 Obraz tedna - 16.00 NHL hokej - 16.30 La Bamba - 18.30 Prijatelji - 19.00 Varuška - 19.30 24 ur - 20.00 Filmski hiti: Glej, kdo se zdaj oglaša - 21.30 Odpadnik - 22.30 Pregon - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luka, risana serija -8.45 Klub d.d. - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.00 Potovanje dr. Dolittlea, risana serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 Sami v muzeju, ameriški film -14.05 Prometni znaki - 14.35 Briljanteen - 15.20 Filipovi otroci -15.50 S tiste strani morja, dokumen-tamaoddaja- 17.1OPoročila-18.15 Potujemo po Hrvaški - 19.03 V začetku je bila beseda - 19.30 Dnevnik - 20.25Ameriški film - 22.20 Opazovalnica - 22.55 Svet zabave -23.25 Polnočna premiera: Dangerous Lady TV HRVAŠKA 2 10.35 TV koledar - 10.45 Obalna straža, serija -14.05 S knjigo v glavo - 14.50 Divje srce, serija -16.40 Zakon v LA serija- 17.30 Skrita kamera -17.55 Alpe-DonavaJadran -18.25 Satelitske vojne - 19.30 Dnevnik-20.15Triler-21.15Vesoljsko obdobje, populamo-znanstvena serija - 22.20 Nove priložnosti, serija - 23.05 Zlati gong, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program -11.05 Nepričakovano potovanje, pon. -12.OOPorodla-12.10 Plesna igra- 13.50Pono-vitve - 13.50 Avtomobili - 14.15 Odgovarjamo na telefone - 14.25 Živali iščejo dom - 14.55 Skrivnostni pomorščak, tv film - 16.45 Štorije - 17.00 Magazin za srčne zadeve - 17.45 Za boljši jezik -17.55 Tele video- 18.00 Panorama- 18.35Kolo sreče - 19.00 pravljica - 19.15 Deklamacija -19.30 Dnevnik-šport - 20.05 MC - 22.15 Star, tv-film - 21.55 Satelit - 22.40 Smrtonosni privid, 2. del tv-filma TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hugnary - 8.00 Za kmetovalce -8.30 narodnostne oddaje - 11.00 Ameba - 11.20 Zelena žaba - 11.30 Kraške jame Madžarske -12.05 Tisa, serija - 12.45 Koliko je vreden... -13.10 Kraljica ledu Sonja Heine - 14.05 Gozdarska hiša Faienau - 15.05 Melodije - 15.30 Kratki filmi - 16.55 Spomin na Bela Hamvasa - 17.30 Vreme - 17.35 Šport - 19.05 FamiSja - 19.40 Zgodovina madžarskih železnic - 20.15 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.05 Hitler, dokum. serija -22.00 SP v umetnostnem drsanju - 22.30 Koktejl bar, nočni shovv program - 0.30 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.55 Confetti - 10.45 Planica, skoki - 14.25 Kirk - 14.50 Superman -15.40 Beverfy Hills- 17.15Savannah - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport -20.15 Sreča na obroke, film - 21.45 Perfektna kamuflaža, kriminalka - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Codename Vengeance, akcijski film - 0.50 Prihajajo divje gosi - 2.55 Savannah - 3.40 Melrose plače TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas vsliki-9.15Velikonočnamiza-9.4O Buona sera, mrs. Campbell - 11.35 Nagi kanoni, komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zadnja postaja, ljubezen -14.30 Robert in Bertram, komedija - 16.00 Izdelano v Avstriji - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas vsliki - 20.15 Stavite da... - 22.15 Čas v sliki -22.35 Ena sama komedija - 0.35 Šport - 1.05 Po Nici - 2.50 Nogomet RTL 5.30 Otroški program - 8.30 Disneyev team -1O.5OGargolys-11.15PowerRangers- 12.25 Salty, morski levček - 12.55 Polna hiša - 13.25 Krepka družina - 13.50 Princ iz Bel-Aira - 14.15 Nanny - 15.15 Grozno prijazna družina - 15.50 Beverty Hills - 16.50 Melrose Plače - 17.45 Mo-dels Inc. - 18.45 Poročila -19.10 Eksploziv -20.15 Bonanca, vestem - 22.10 Boks - 0.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Dragon Force, akcijski film - 2.20 Melrose plače - 3.05 Poročila - 3.55 Be-veriy Hills - 4.40 Models Inc. NEDELJA u 23. MAREC__. TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.10 Včeraj, danes, jutri 8.15 Ozare, ponovitev 8.20 Željko, avstralska nanizanka 8.45 Živ žav 9.35 Dodojeve dogodivščine 9.40 Na vrtu, ponovitev 10 .05 Koncerti za mlade, ponovitev 12. oddaje 11 .00 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja tv-Koper -Capodistria 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.55 Planet In, ponovitev 15.15 David, ameriški film 17.00 Obzornik 17.35 Po domače 18.45 Spoznavanje narave in družbe, 3. oddaja 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.20 Rondo kviz 21.40 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme 22.40 Hemingway, koprodukcijska nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 8.40 Mali oglasi 9.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke 12.20 Echo Point, avstralska nanizanka 10.45 Šport 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Starinarnica, angleška nadaljevanka 20.50 Napovedniki 20.55 Alpe Jadran 21.25 Zlati Petelin 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Speak Low 0.10 Alpe Jadran, ponovitev POP TV 8.00 Pink Panter, risanka - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Kapetan Zed - 9.30 Gašper in prijatelji - 10.00 Maček Felix - 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice - 11.00 Srečni Luka - 12.00 Argument - 13.30 Poslednja meja -13.00 Varuška - 13.30 Kralj David - 15.00 Glavni kuhar -15.30 Gorski zdravnik -16.30 Odpadnik -17.45 Kjer cveto lilije - 19.30 24 ur - 20.00 Športni krog - 20.30 Beveriy Hills 90210 -21.30 Mebrse Plače - 22.30 Faust - 23.30 Pot domov -1.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 9.00 Poročila - 9.05 Briljanteen - 9.50 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.25 Sadovi zemlje - 13.15 Jezus je vstal od mrtvih -13.45 Mir in dobro - 14.15 Duhovni klic - 14.20 OperaBox- 14.550prahShcw- 15.45Vmitevv Green Acres, ameriški film - 17.30 Beveriy Hills -18.20 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik- 20.15 Skrita kamera - 20.55 Prečkajoč ulico Delancey, ameriški film - 22.35 Opazovalnica - 23.05VValdo Salt, dokumentarni film - 00.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.40 TV spored - 9.45 TV koledar - 9.55 Rim: Prenos božje službe na cvetno nedeljo - 12.00 Polnočna premijera: Nevama ženska - 15.20 Dosjeji X -1 6.05 Zlati gong, glasbena oddaja - 17.05 Koncert klasične glasbe - 18.05 Ljudje ki so izpostavljeni nevarnostim, dokumentarna oddaja -19.05Popaj, risanka- 19.30Dnevnik- 20.15 Aplavz, prosim - 22.30 Zakonske vode, humoristična serija- 22.55 Glasbena oddaja- 23.40 Dve zlati krogli, angleški film TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Obleganje grada Be-sterce - 10.30 Puder - 11.00 Glasbeni butik -12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska, pon. - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.00 Štiristo tisoč dni - 17.25 Odločajte vi! - 18.30 Kob sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.05 MC - 20.15 Potovanja s teto, amer, film - 22.05 Laonski omnibus - 22.50 VVtener San-gerknaben, koncert TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Julija in nedeljsko kuhanje -8.30 Brez dima - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Družinski magazin - 10.00 TV-magister - 11.00 Alan in Naomi, kanad.film - 12.30.Argentina -13.00 Pesmi Gyorgy Fenyesa -13.30 Angleško podeželje - 13.55 Moj dojenček - 14.25 Za mladino- 14.55 Šport - 17.05 Gimnazija strtih src, serija - 18.00 Vojaškopolitični magazin - 18.30 Tranzit - 19.00 Pravljica - 19.15 Jelenji kralj, gledališka igra - 21.15 Varslvo mest - 21.40 E Grieg, dokum. film - 22.05 Šport - 23.05 V imenu pravice, angl, dokum. film - 23.55 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TM - 7.15 Kasperi in Tintifax - 9.30 Šport - 13.20 Disney predstavlja - 15.00 Roke stran od moje hčere, komedija - 16.25 Vinetou in njega/ prijatelj Goreča roka, vestem - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Modre zgodbe - 21.00 Columbo - 22.35 Tatort - 1.55 Spoved rdečih agentov, film - 5.50 Confetti TV AVSTRIJA 2 9.00Časvsliki-9.15Maša- 10.30 Teden v kuk turi - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.0fr Pogledi s strani - 15.30 Čudne zgodbe gospoda Trencka -17.00Časvsliki-17.05Klubzaseniorje- 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani - 20.15 Blues - 21.00 Selfman - 21.10 K stvari - 23.25 Vizije - 23.30 Anglija, moja Anglija RTL 5.30 Otroški spored - 10.15 Masked Rider -11.00 Vojna zvezd, Galaktika - 12.10 Moj prijatelj, film - 14.00 Ekipa A - 15.00 Fortune Hunter -15.55 Herkules - 16.50 Xena - 17.40 Odaja o živalih - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Policijska akademija, sedem, komedija - 21.50 Spiegel TV - 23.10 Grozno prijazna družina -23.50 Grozno prijazna družina - 0.00 Prime Trne -0.50 Aljaska - 2.15 Horor bolnišnica - 3.10 Hans Meiser - 4.00 llona Christen - 4.55 Barbel Schafer PONEDELJEK . 24. MAREC__ TV SLOVENIJA 1 7.30 'Vremenska panorama 9.20 Včeraj, danes, jutri 9.25 Videoring 9.55 Popolna tujca 10.20 Hemingway, koprodukcijska nadaljevanka 12.00 Zatv-kamero 12.10 Utrip 12.25 Zrcalo tedna 12.40 Rondo kviz 13.05 Hugo, ponovitev TV-igrice 14.05 Zoom 15.05 Ljudje in zemlja 16.35 Očetje in sinovi 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Dom 17.25 Skrb za zemljo, angleški dokumentarni magazin 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18.40 Lingo 19.23 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, šport 20.10 Mednarodna obzorja 21.05 Homo Turisticus, oddaja o turizmu 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Visoka družba, ameriška nanizanka 22.55 Človek kladivo, japonski film 0.15 Osmi dan, ponovitev 0.45 Videoring 1.15 TV-jutri TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 10.20 11.25 16.50 17.20 18.05 18.50 19.25 20.00 20.45 21.55 22.00 23.00 0.30 Na potep po spominu... Tedenski izbor Echo Point, avstralska nan® ka Viper, ameriška nanizanka Sedma steza Recept za zdravo življenje Simpsonovi, ameriška narff Komisar Rex, nemška nan®"" Napovedniki Včeraj, danes, jutri Roka Rocka Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenje, f” vitev 1 POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10-0®®®*^ - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Pop Na sever - 13.30 Športni krog - 15.00 POP 30 - 15.30 Matlock -Barbara - 17.30 Družina za umret -kviz - 18.30 Vrnitev v paradiž -1’- 20.00 Poslastica tedna: Top Gun - j scena - 23.00 Reševalci - 0.00 Na jug ur-1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - nolsk^' program - 10.20 Z nami je... - 11 ■ J 11.15 Angleški jezik- mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Mc J Santa Barbara, serija - 14-15Sonc Poletna sanjarjenja - 14.45 Pravljic3' ■ 15.00 Angleščina - 15.45 Naši 16.15 Glas domovine- 17.15 Hrvas 18.05 Kolo sreče -19.30 Dnevni počastitev obletnice smrti Tita StrozaP na pred vrati - 21.35 Hrvaška in svet Jr zovalnica - 22.50 Življenje n35®^.*^ 23.25 Filmska noč z Meryi Streep- 1.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.00 TV koledar- 12.10Aplatf,^ 1 1 1 1 1 1 T 11 1l 11 1 2> 2 2 2 2. 2: 2: 2; 0 T 9 K 1( oarrooiec, anoibN iiiiii - serija - 15.30 Pd ure kulture - 1 2’ - 19.30 Dnevnik - 20.15 Prijatelj1 - ^jjll - 22.00 Martin Chuzzlevvit, serija - j; Louisa Mallea, dokumentarni film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV-6.00 Sončni vzhod' $p dne, vmes ob 9.05 Športna akaden*$ sne>jeve risanke - 12.00 Poročila - 1? 12.25Tetepakk- 14.00Poročfe-1,1« nostne oddaje - 15.00 Repeta, ma®™T, 1 P Zg, Skrivnosti peska - 17.05 Varstvo o .ji 2; Vklopi! -18.00Oven -18.10" Posel - 18.30 Kolo sreče - y 19.15Kultura - 19.30 Dnevnik, spw^' - 20.15 Hab, doktor, serija - 2T%L®J'15^'14.00:1^ - ie^^ ’ 15'°° TOP ■ in™Santa Barbara - ■ M «CLCSste- 21 ano' 20.00Resnične * , -------.v sreče - gojišču gradbišče - platnu - -1 n mLHtvaška~1 °-05 > it ^^^otrokpfn b i^67310' Program - ? 211^; I9.3ofcentamaserija -Stot*"^20-050000 ^S^s*a> I C^Pesl5'00 ReWa^n h 14'10 Gl™a-1 i6-3° j ^JSiNel. ^'1' 17 55 ^'btnik pustolo-r2 S '2^čJ®-3ODnXk19-°OPravljica- ° ' 20-00 ■* 15 2? '3° Vse ali 21 j00 Knmmak ',5 'h50 ' %^v J.2-00^^ In lepi -131^^ ~ 12.10 ^Sb^badrežina-^cesta-15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejokvsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža- 22.30 Na kraju dogodka-23.05 Šampanjski safari RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 1 4.00 Barbel Schafer - 15.00 liona Chri-sten - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi-20.15 Alarm za (Dobro 11 - 21.15Straža - 22.15 Quincy- 23.10 Miami Vice - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta - 2.00 Magnum - mejniki SREDA . 26. MAREC TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.10 Včeraj, danes, jutri 9.45 Otroški program - Oglejmo si, angleška dokumentarna serija 1O.1O Vesoljska policija 12.35 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.40 Veliki hlad, angleška humoristična oddaja 15.30 Kronika afriških živali, francoska poljudnoznanstvena serija 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.50 Videostrani 17 .00 Obzornik 17.10 Otroški program 18 .00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv-igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Matjaž Pristavec: steber, tv-igra 21.20 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Posadka, ameriška nanizanka 23.00 Izgubljeni vikend, ameriški film 0.40 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 11.20 Svet poroča 11.50 Prisluhnimo tišini 12.20 Luciano-Pavarotti, portret 13.50 Opus 14.20 Visoka družba 14.45 Življenje na zemlji, serija 17.35 Caroline v velemestu 17.55 Koncerti za mlade, 24. oddaja 18.50 Domače obrti na Slovenskem 19.25 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 DP v košarki 21.30 Zavrtimo stare kolute 22.05 Koncert simfonikov RTV 22.45 Domače obrti na Slovenskem: Medičarji in svečarji, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci-12.00 Pop kviz- 12.30M.A. S. H. - 13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 Na jug -15.00 Pop 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara -17.30 Družina za umret -18.00 Pop kviz - 18.30 Vrnitev v paradiž - 19.30 24 ur - 20.00 Parada zvezd: Sierene - 22.00 Oscarji 97 - 23.30 Na jug - 0.30 24 ur - 1.00 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.45 TV koledar - 7.55 Poročila -8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik -12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.00 Poročila - 14.05 Hrvaška književnost -15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Trenutno spoznanje -16.30 Moč denarja - 17.15 Hrvaška danes - 18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski glasbeni film - 22.00 Opazovalnica -23.05 Univerzav Dubrovniku - 00.00 Serija TV HRVAŠKA 2 12.25 Črno belo v barvah - Rimi Merilyn Monroe -15.25 Chicago Hope - 16.10 Živalski planet -16.10 Volitve 97 - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nocoj ... - 20.15 Kdo te ljubi, Babel, španski film - 21.55 Sestre, serija - 22.40 Kontakt, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna akademija - 11.10 Trije doktorji, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.00 Poročila -14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Repeta, fizika - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Vera in kultura - 17.35 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč- 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport -20.05 MC - 20.15 Trije mušketirji v Afriki, madž. film - 21.50 Aplavz - 22.40 Deklamacija - 22.50 Rimski program - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.55 Malo juga, Somerley - 15.20 Parke, tv-igra - 16.55 Ruralia Hugnarica - 17.00 Balaton, o jezeru - 1 7.25 Mentalna higiena - 17.55 Vreme -18.00 Regionalni dnevniki -18.15 Madžarska s kamero - 19.05 Charlie Grace, serija - 19.55 Klip mix - 20.10 Stiki brez meja - 20.35 Glasba.... 21.20 Policijska poročila - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 Aktualno -22.40 Keno - 22.45 ljubezen v senci smrti, 1. del amer.tvflma-0.15MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.50 Otroški program -12.15Calimero- 12.4OSmrkci- 12.55Am,dam, des - 15.40 SeaOuest -16.25 EkipaA - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Boj za življenje - 23.00 Čas v sliki -5.50 Otroški program TV AVSTRIJA 2 9.05 Otrok z imenom Jezus - 10.40 Bogati in lepi - 11.25 Avstrija danes-11.50 Otroški program -11.50 Otroški program- 12.10 Reportaža- 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gozdni inšpektor Buchholz -14.45 Lipova cesta -16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Noč noči - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mejne izkušnje RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih -12.30 Poslušaj, kdo razbija -13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 liona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dobervečer- 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Hudičev dotik, triler - 21.05 TV-tip - 22.10 Sternov TV -0.00 Poročila ČETRTEK „ 27. MAREC TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.00 Videoring 10.35 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 10.55 Izgubljeni vikend, ameriški film 12.35 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev tv-igrice 14.40 Novice iz sveta razvedrila 17.00 Obzornik 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV-prodaja 18.40 Kolo sreče 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Odstiranja 1 .00 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 13.40 Tedenski izbor 14.40 Domače obrti na slovenskem 18.00 Podeželski utrip, angleška nanizanka 18.50 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.25 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Nedeljski angeli, norveški film 21.50 Gibljive slike 22.20 Roza kino, ameriški film 0.00 Gibljive slike, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Na jug - 12.00 Pop kviz - 12.30 Klop - 13.00 Mladost norost - 15.00 Pop 30- 15.30 Matlock -16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret - 18.00 Pop kviz - 18.30 Vrnitev v paradiž - 19.30 24 ur - 20.00 Mož z rdečim čevljem - 22.00 M. A. S. H. - 22.30 Argument - 23.00 Reševalci - 0.00 Inšpektor Derrick - 1.00 24 ur - 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Izobraževalni program - 10.35 Gost -10.45 Veliki Četrtek - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.25 Marisol -13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Hrvaška cerkev v Rimu - 15.15 Arabela - 16.15 Romance in balade -18.40 V obnovi Hrvaške - 19.30 Dnevnik- 20.15 Kulturni koledar - 21.15 Tudi to sem jaz, zabavni program - 22.15 Opazovalnica - 22.45 Klub d. d. -23.05 Filmska noč z Maryl Streep: V obrambi življenja TV HRVAŠKA 2 13.40 Potovanje: Praga, dokumentarna oddaja - 14.30 Velikonočna svečanost, ameriški film - 16.10 Kontakt, glasbena oddaja - 16.40 Volitve '97 - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X, serija - 21.10 Biblija, ameriški film - 22.50 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld, humoristična se rija tv madžarska 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhof - 11.10 Dvorec Frankenberg - 12.00 Poročila - 12.00 Posel - 12.25 Telepakk - 12.25 Welcome to Hungary -12.55 Telepakk - 14.00 Poročila -14.10 Gimnazija strtih src - 15.00 Repeta, književnost - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi! - 17.55 Program madžarskih Židov - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Sosedje, 259. del - 20.50.Friderikus - 22.55 Svetovni dan gledališča - 23.55 Musiča Historica - 0.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Robin Hood - 1 5.55 Ljudje v naravi - 16.15 Mentalna higiena - 16.225 Repeta plus - 17.00 Tajno poslanstvo, serija - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Lep, svetel dan, zgodovinska igra - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Izraelska panorama - 0.15 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.50 Vsi pod eno streho - 11.50 Otroški program - 14.50 Naša mala farma - 16.00 SeaOuest - RADIO MURSKI VAL UKV 94.6 ME» (DOPOEDAN TUHHSV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06*50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Mariborsko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08 30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08 30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 1 0.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -1 3.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17 35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19 30 Najlepše želje s čestitkami m pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci -09.15 Misel in čas -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila- 12.05 Obvestila- 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu-06.10 Vreme, ceste -06 25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi -7 00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto -1 2.00 Poročila BBC -1 2.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvesti 16.45 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo -18.00 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Hope & Gloria - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.00 Texas Ranger - 21.50 Tajna misija Crossbovv, film - 0.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Otrok z imenom Jezus - 10.40 Mesija, film - 1 3.10 V Trutzbergu, film - 14.45 Bibljja - 16.15 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Zveneča Avstrija - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.40 Tehno logika RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža -6.30 Poročila - 6.35 Eksploziv - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih -13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 liona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Post mortem, triler - 22.15 Advokati preminulih - 0.00 Poročila - 0.30 Grozno prijazna družina - 2.40 Poročila la - 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki m odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice -21.00 Poročila -21.1 0 Moja mala nočna glasba -24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06 50 Dnevni časopisi-07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country- 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik - 11 15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15 30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7,20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 18 15 Poslušamo vas -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21 00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06 25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvesti-la- 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjek-tivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09 15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo- 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza -24.00 Želimo vam lahko noč. LIPA - Čeprav je Občina Beltinci naročila izdelavo idej-____ nih projektov za reševanje problemov odpadnih voda na celotnem območju občine, so se zbrali v Lipi predstavniki tega kraja, beltinske občinske uprave in KS Gomilica, ki sicer spada v Občino Turnišče. V Lipi namreč razmišljajo o lastni čistilni napravi, omenjajo pa tudi možnost, da bi se nanjo priključila Gomilica. Na srečanju so se seznanili z delovanjem odprte čistilne naprave, po sistemu lagune, ki bi bila obdana s folijo in zasajena s trstiko. Glede na število prebivalcev Lipe bi zadoščala 1.400 kubičnih metrov velika čistilna naprava. Zazdaj še ni jasno, kako se bodo odločili. Za take čistilne naprave je menda mogoče dobiti denar iz mednarodnega programa Phare. (J. Ž.) Občina Beltinci objavlja na podlagi določil zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in sklepa Občinskega sveta Občine Beltinci z dne 27. februarja 1997 DODATEK K JAVNEMU RAZPISU za zbiranje ponudb in izbiro najugodnejših ponudnikov za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Beltincih - Jugovo naselje I. Oddajamo naslednje parcele: parcela št. 1257/1, 969 m2 parcela št. 1247/14, 905 m2 parceli št. 1250/2, 247 m2 parcela št. 1247/15, 919 m2 in 2362/5, 509 m2 parcele št. 2362/3, 576 m2 parcela št. 2361/4, 727 m2 in 2361/13, 173 m2 parcela št. 2361/3, 754 m2 in 1247/16, 246 m2 parcela št. 2361/7, 701 m2 parcela št. 2369/1, 653 m2 parcela št. 2366/7, 719 m2 parcela št. 2372, 672 m2 parcela št. 2368/4, 920 m2 parcela št. 2408/32, 868 m2 parcela št. 2369/9, 918 m2 parcela št. 1247/17, 696 m2 parcela št. 2408/45, 724 m2 parcela št. 2408/42, 759 m2 parcela št. 2408/46, 723 m2 parcela št. 2408/41, 759 m2 parcela št. 1247/11, 909 m2 parcela št. «2408/40, 947 m2 parcela št. 1247/12, parcela št. 2408/39, 965 m2 534 m2 parcela št. 2408/1, 864 m2 V javnem razpisu objavljenem v prejšnji številki so pomo- torna izpadle parcele in parcelne številke, ki jih objavlja- mo tokrat. Na podlagi 3. čl. pravilnika o poslovanju s sredstvi Sklada za razvoj občine Ljutomer, ki je bil sprejet dne 29. 04. 1994 in sklepa upravnega odbora, sprejetega na seji dne 11.03. 1997, Sklad za razvoj Občine Ljutomer in SKB banka, d. d., PE Murska Sobota, razpisujeta NATEČAJ za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja Občine Ljutomer Višina razpisanih sredstev SKB banke, d. d., PE Murska Sobota znaša 50.000.000,00 SIT. Prosilci lahko dobijo kredit do 50 % predračunske vrednosti. Najvišji znesek kredita je praviloma 3.000.000,00 SIT. Sklad za razvoj bo posojilojemalcem financiral razliko od 5% realne obrestne mere do višine bančne realne obrestne mere, po kateri bo sklenjena posojilna pogodba med banko in posojilojemalcem. Kreditojemalci imajo možnost uveljaviti do največ polletni moratorij na odplačevanje glavnice, ki je vključen v 5-letno dobo vračanja. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetja, samostojni podjetniki in obrtniki, - kmetijska podjetja in kmetovalci - druge pravne in fizične osebe Sedež prosilca mora biti na območju Občine Ljutomer. Odobrena kreditna sredstva se morajo uporabiti za širitev in razvoj dejavnosti na območju Občine Ljutomer. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo razvojni programi prosilcev, ki posojila Sklada za razvoj še niso prejeli in ki zagotavljajo: - kvalitetne proizvodne dejavnosti, - nova delovna mesta oz. samozaposlitve, - kmetijski in dopolnilni kmetijski programi (pridelava, predelava), - družinski stacionarni turizem in drugi programi v turizmu, s poudarkom na prenočitvenih zmogljivostih in turistično ponudbo na vinskih cestah, - deficitarne storitvene dejavnosti, - energetsko varčne in okolju prijazne ter druge kvalitetne dejavnosti, Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v 20 dneh od dneva natečaja na Sklad za razvoj Občine Ljutomer, Vrazova 1. Vloge bomo sprejemali v obliki izpolnjenega vprašalnika, zainteresirani lahko dvignejo obrazec v sprejemni pisarni na Vrazovi 1. Poleg tega je treba prošnji priložiti še nasledne dokumente: - kratek opis razvojnega programa (največ dve tipkani strani), - potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo o vpisu v vpisnik podjetnikov posameznikov oz. dokazilo o vloženem zahtevku za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - obrtniki in samostojni podjetniki priložijo davčno napoved za leto 1996 in poročilo o poslovanju za jan. in febr. 1997, podjetja pa bilanco stanja in bilanco uspeha za 1996 ter obrazec BON II., - potrdilo o katastrskem dohodku, - zemljiškoknjižni izpisek za potrebe zavarovanja kredita (star največ 1 mesec), - dokazila glede na namen posojila: * pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del, * predračune za opremo. Upravni odbor sklada bo sprejel sklep o dodelitvi posojila najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog in o tem obvestil vse sodeluječe na natečaju. Po končanem sklepu o dodelitvi sredstev se sklene kreditna pogodba med natečajnim udeležencem in SKB banko, d. d., ter ustrezno dovoljenje. Dodatne informacije lahko dobijo prosilci na Občini Ljutomer, pri go. Lilijani Koser, tel. 81 712. Delimo vstopnice za kino KINO Brad Pitt je tisti igralec, ki je zaigral v filmih Jesenska pripoved, Sedem, Sleepers in številnih drugih filmih. Brad Pitt je bil pravilen odgovor, in čeprav je to v večji meri idol ženskega spola, smo iz bobna izžrebali Daniela Kerndla, Norički vrh 8, 9250 Gornja Radgona. Novo vprašanje pa se glasi: Kdo Je režiser filma Outsider? Odgovor:____________________________ Kupon st. 5 n o n P 6 b n n v aj ii Odgovore pošljite do 25. marca na naš naslov: p Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. FENIKS Murska Sobota, d. o. o. Štefana Kovača 12 9000 Murska Sobota objavlja javno zbiranje ponudb Prodajamo stanovanja vključno z imetniki stanovanjske pravice v Gornji Radgoni, in sicer: a) Mladinska 14, enosobno stanovanje s kletnimi prostori v izmeri 58,70 m2, cena 1,916.898,97 SIT, b) Ljutomerska 6, enosobno stanovanje z drvarnico v izmeri 42,70 m2, cena 496.637,47 SIT, c) Ob progi 1, enosobno stanovanje z drvarnico v izmeri 42,18 m2, cena: 386.810,90 SIT. Ponudbe pošljite podjetju FENIKS, Murska Sobota, d. o. o., Štefana Kovača 12, z oznako »Zbiranje ponudb« do 17.4.1 997. Ponudniki so lahko pravne osebe s sedežem v Sloveniji, fizične osebe in državljani R Slovenije. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnine plača kupec. Pogodba bo sklenjena po načelu videno-kupljeno. Podrobnejše informacije so na voljo po telefonu 27 81 1 pri g. Bojan Žuniču ali ga. Slavici Gerenčer. Prodajalec si pridružuje pravico, da ne sklene pogodbe z najboljšim ponudnikom. MURSKA SOBOTA V četrtek, 20., petek, 21., soboto 22. in nedeljo, 23. marca, si lahko ob 17. uri v kinu Park ogledate ameriško komedijo Spa-ce Jam, ob istih dnevih pa bodo ob 19. uri vrteli ameriško dramo Lov na čarovnice. V sredo, 26. marca, si lahko ob 1 7. uri ogledate ameriški akcijski triler Svetloba, ob 19.15 uri pa bo slovenska drama Outsider. GORNJA RADGONA Ameriški znanstveno fantastično film Kosec 2 si lahko ogledate v petek, 21. marca, ob 19. uri, v soboto, 22., in ponedeljek, 23. marca ob 1 7. 30 uri ter v nedeljo, 23. marca, ob 19. 30 uri. Ameriški akcijski triler Svetloba pa bodo vrteli v petek, 21. marca, ob 17. in 21. uri, v soboto, 22., in ponedeljek, 23. marca, ob 19.30 uri ter v nedeljo, 23. marca, ob 17.30 uri. LENDAVA V petek, 21. marca, bodo v kinu Video klub vrteli film Lepe vasi lepo gorijo. LJUTOMER V soboto, 22. marca, ob 19. 30 uri in nedeljo, 23. marca, ob 17.15 in 19.30 uri si lahko ogledate film Lepe vasi lepo gorijo. vestnik, 20. marec/J ---- VIDEM OB ŠČAVN®' ---- Turistično društvo Jurij ob Ščavnici članski upravni odbor, hati nem občnem zboru so n Marjana Ritonjo za novega sednika, podpredsedni। . dosedanji dolgoletni prt® Jože Tišler. Za častnega c sprejeli upokojenega z« Alojza Lasbaherja, ki žmP Tomažu, kajti zelo je za saj je prispeval večji/ ureditev mlina na vete Gori. S to naložbo so uspe ti v krajšem času si je dalo že veliko ljudi, 5 j na Stari Gori tudi km®* ® s kakimi 400 eksponati, je tudi znamenita baro®। ^ Svetega duha. NeizrabJ $ žnosti za razvoj čini Sveti Jurij ob Sca liko, zato tudi še veliko } turistično društvo. (L- ---- LIPOVCI- V Mj) ---- društvo Lipovcu‘J nih kakih 40 ljudi- / nadaljevali z lani uteče nostmi, poskusili PaS® s čim novim. Takose naj... domačije naj... okenskega ali JLi cvetja: radi bi oživil’1 V načrtu je izdaja Km J glednice in drugega P nega materiala, s ka p r o m o v i r a 1 i L ip o vc® ’ znan po izdelovalcih' Seveda bodo tudi v stopili na sejmu v uo ni in na folklornem U' Beltincih. »Tudi na.u,iev/ Ija, postavitev klopi, j,, ditev okrasnega gf/.iujd drugo ne bomo poza • drugim povedala do S. vistka TD Lipovci tu o b p tt s R T P 6 4 Nadzorni svet RPC-ja, Regionalnega pospeševalnega centra Murska Sobota, d. o. o., Trg Zmage 4, 9000 Murska Sobota, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE (za 4-letno mandatno obdobje) 1; Kandidati morajo poleg splošnih pogojev (določenih z Zakonom o gospodarskih družbah) izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo visoko izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri, - da imajo vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, - da imajo reference s področja projektnega vodenja in strokovnega svetovanja gospodarskim subjektom, - da obvladajo dva tuja jezika, od tega aktivno en svetovni jezik (angleščina ali nemščina), - da so usposobljeni za samostojno delo na osebnem računalniku (programska orodja: Word for Windows, Quatro pro for Win-dows ter Internet). APARTMAJSKO NASEUE ZELENI GAJ - BANOVCI (GG> „ p/ 1—1 LJUTOMER ' JA p ____ upokojencev. članov, letos P^^Laja^j Slovesnost bo M; nalfli||!'^ združena s tradici I devetim dnevom , | Ob jubileju bodo iz ^ izvodih knjižico. slali vsem starejšim J merske občine. Na ga in nadzornega^ tudi že dogovorili" ✓ gram. Športniki se s člani iz sosednjih cer v športnih in/ W stih, ki jih goji vanja bodo na 1JU podromu. Podpisa1P listino o pobratenj iz Županije Čako sicer že vrsto le ^ČJ1 športnih in drugm P 0 Naprodaj je pet tipov apartmajev: tip A - 34,27m2 tip AM - 32,53m2 tip B - 43,94m’ tip BM - 43,93m2 in tip C - 62,38m2 7; Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, kateri imajo tudi reference s področja pospeševanja malega gospodarstva. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa. Kandidati pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: »RPC« - Regionalni pospeševalni center, d. o. o, Murska Sobota, Trg Zmage 4, p. p. 241,9000 Murska Sobota - z oznako »Prijava na razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od sprejema sklepa o imenovanju direktorja na nadzornem svetu družbe. Fe.) »RPC« Murska Sobota, d. o. o. Razpisna PANONKA pOd J ta razpisuje n določil 22- c prosto delovn direktor3 HKS Pa/3U izo Vloge z ustre^9 naj kandidaJ aX/ 15 dni od dne J naslov: DITNASLUZ^aJ MURSKA 5° 6 Z Ijevo naselje J »Za razpisno p« Kandidate b°^ obvestili v 13 teku razpis0' te »i Ki o, ^!!Dik- 20. marec 1997 29 H TURNIŠČE - V Občini lurnisce bodo v tem letu občini *4,5 odstotka denarja zaohra-proizvnH raZVOi kmetijstva ter 6.847 000? 1?rane'K°nkretn0: bodo h ° farjev. Kreditirali kmetiiahP° n'lne dejavnosti na n™ ^-.regresirali zavarova-» ka svinj, dali za po-kroničn^3 eZa ^V- zdravljenje hp se ga ®astitisa, pa za na-apnenie t!? ?Sadik’ P°tem za škropilnic in krme fC’anakzo vzorcev tal Programi Za s°Unanciranje tovin čla V 1Zobraževanja kme-eianov društev. tl q®RNJa Radgona -‘Hosvrtnm^801181^ Kme-°kvjru žvz ??a služba> ki je v izteka nr a barska Sobota, je Prikaz . nje in Potem še te°retičnA P^enja ‘rte. Tako Lelami"’kakor Praktične-kži|0 velivraževanja se je ude-daHov dnr? vin°gradnikov, Hoti’StVavinogradnikov °daJeun;ir,^ goric-P1ienjemPneJh Poslei s škro ?zironia L b°do Pretiravali Casu, (p Kjr°pd* °b. pravem VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA g M*gic line TUDI PISNO p p 34 1 |uLl|i mi G VEDEŽEVANJE - TAROT 1 min 1 56 sit NON - STOP RENAULT 4 GTL, letnik 1991, prevoženih 72.000 km, registriran celo leto, prodam. Tel.: 31 007. ml2259 TAM 170 T14, prekucnik, letnik 1982, registriran do februarja ’98, ohranjen, naprodaj, tel.: 69 562. m 12263 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do februarja 1998 in moped BT 50 S, ugodno prodam. Tel.: 46 670. m!2268 Uvali .;-s99 °-599 X V Živo •2815 o "ih I g * k On Er A^PoeE ---------- TAROT —"JON ■ STO P vozila NESNICE, mlade jarkice, rjave, novi hisex in Štajerke pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. mll691 NESNICE, mlade jarčice, rjave, HL SEX, stare 13 tednov, cepljene, prodam. Dostava na dom. Cena je 400 SIT. Tel.: 062 792 357. ml2118 PURANE od I do 10 kg, zelo ugodno. Tel.: 84 238. m!2183 PLEMENSKO SVINJO pred drugo prasitvijo prodam ali menjam za pitance. Tel.: 26 438. m!2195 KRAVO IN DVE TELICI, vse breje 9 mesecev, A-kontrola, prodam. Gomilica 142. tel.: 72 109. ml2200 KRAVO, staro 7 let, brejo 7 mesecev, A-kontrola, prodam. Borejci 24, Tišina. m 12239 TELICO, brejo 8 mesecev, A-kontro-le, prodam. Sodišinci 19. m 12242 PUJSKE prodam. Skakovci 60. m!226l ^^■ohL®5’ letnik 1989 Jto«™ do OSk 2264 ’ Pr°dam. Tel.: 47 posesti Po zelo ugodnih akcijskih cenah prodajamo: - Štedilnike Gorenje s steklo-keramično ploščo, širine 50 cm, za 49.940 in širine 60 cm za 75.310, - Dvovratne hladilnike HZ 26.3 za 43.070 in HZ 31.3 za 49.950, - Električne bojlerje, 80 I, za 14.790, - Kuhinjske nape, 60 cm, za 8.990 SIT. TRGOVINA IN SERVIS DONKO, Partizanska 68, Lendava (tel. 75 882). MEDETAŽNO STANOVANJSKO HIŠO prodam ali menjam za stanovanje z doplačilom. Tel.: 41 700. ml2251 DVOSOBNO STANOVANJE na Stari ulici 3 v Murski Soboti, 72 m2, prodam. Tel.: 27 338. ml2255 STAREJŠO KMEČKO HIŠO, go spodarsko poslopje, 1,5 ha zemlje in 1 ha gozda v Strukovcih prodam, tel.: 062 810 256, po 12. uri ali 26 51 1 po 18. uri. ml2256 V CENTRU MURSKE SOBOTE prodam dvoinpolsobno stanovanje, 67 m2, s telefonom, CTV, etažno ogrevanje. Tel.: 24 678 ali Pihlar, Zvezna ulica 1, M. Sobota, m 12278 GOZD v izmeri 65 arov, k. o. Gorica pri Puconcih, prodam. Razlagova 38, M.Sobota, tel.: 27 619. m 12205 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem, lepo ohranjeno za 30.000 SIT in 200-litrski sod, prodam. Tel.: 24 063. ml2177 GARAŽNA VRATA, nova, lesena, dvokrilna, 250_x 200 ugodno prodam. Rakičan, Št.Kovača 29, tel.: 23 975. ml2188 SENO v balah prodam. Pinter, Nemčavci 34. ml2189 Preklicujem veljavnost naloga za vpis mleka za januar št. HK 58994-5, Irma Flisar, M.Toplice, Vinska Gra- GOSPODINJE! HARMONIKA VRATA, posezonska ponudba, velika izbira barv, izdelamo po vaših merah. ROLE-TARSTVO SVIT, tel.: 062 224 083 ali 0609 618 222. m!1739 Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. kmetijska mehanizacija 'Ullg^kovci ’]*etnikl995,pro. V ’ finska 30. Prodam. Tel.: Sfe' k $4 ktnik 1986 »cIln 86'pro- R’-Pro I nam izrazili sožalje in ga pospremili na zadnji poti- Posebna hvala dr. Ludviku Kulčarju, osebju internega I oddelka soboške bolnišnice, g. župniku, pevskemu zW 1 I govorniku Jožetu Šemnu za izgovorjene besede. Žalujoči: žena Marija, sinovi Matija, Jože, Branka Štefan ter hčerka Slava z družinami JI Štefan Hauko iz Rankovec Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanj in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi Varuj me, o Bog, saj se zatekam k tebi, ti si moja luč in moja rešitev. ZAHVALA Z ljubeznijo in spoštovanjem smo se v četrtek, 6. marca, poslovili od naše ljube mame, žene in stare mame V SPOMIN Minilo je dvajset let, odkar nas je zapustil dragi oče, tast in stari oče Jože Piivar iz Rankovec Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečo! Sin Franc z družino Vilme Zakoč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sokrajanom za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. duhovniku in pevcem za lepo opravljen obred. Prav tako hvala socialni službi za organizirano pomoč na njenem domu. Vsi njeni 17. 3. 1997 Stanjevci, Lljubljana, Ankaran ZAHVALA Ob boleči izgubi našega drage®3 očeta, dedka, tasta, brata in stdcS Kolomana Poredoša iz Murske Sobote, Štefana Kovača 1 Pokopali smo ga 18. 3. 1997 na pokopališču v Mo1!® Soboti. Hvaležni smo vsem, ki so mu v življenju kakork0'1 pomagali. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje in sveče in . izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti- Hčerka Kristina z družino in ostalim sorodsb’°nl ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je v 75. letu zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JožefSupi iz Pečarovec 28 Sporočamo žalostno vest, da je v 37. letu umrl Branko Holsedl natakar v Zdravilišču Moravske Toplice Ustavilo se je njegovo srce. Ostalo je njegovo delo. Sodelavke in sodelavci Zdravilišča Moravske Toplice V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa ustno izrazili sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici g. Heleni Hajdinjak za ganljive besede slovesa. Hvala za odigrano tišino in hvala pogrebništvu Banfi. Zahvala velja tudi kolektivu Cestnega podjetja M.Sobota, kolektivu Kartonaže M.Sobota ter Veletrgovini Potrošnik iz Celja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Ne slišimi več glasov, l ki so me begali v samotnih W ne čutim v sebi več praznin Tako težko razumemo, daje ni več črned^ Lidija Abakumov Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oče. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 85. letu zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in botra Ivanka Gaber roj. Lang iz Serdice 4 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, znancem, ki ste nam izrekali sožalje ali kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke ter pogrebništvu Maje iz Kuzme. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Žalujoči: žena Cecilija, sinovi Marjan, Jože, Drago in hčerka Albina z družinami ter drugo sorodstvo. Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker za vedno vzela si slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica in sestra Antonija Zrim roj. Vogrinčič iz Matjaševec Z bolečino v srcu in tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pogrebništvu Maje. Zahvala velja tudi osebju internega oddelka bolnišnice Rakičan in kolektivu vrtca iz Murske Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Tvoji najdražji 15. 5. 1972-4. 3. 1997 Ob njeni prezgodnji smrti smo dolžni vsem, ki ste nam na kakršen koli način P°n Posebna hvala cenjenim zdravnikom, n16^1^/ in drugemu osebju infekcijskega oddelka s5 v Rakičanu ter Infekcijske klinike v Ljubih1 ’ rj jo s toliko človeške topline skušali ohran življenju. Zahvaljujemo se vsem dragim sorodnikom 6jii in družinskim prijateljem, Lidijinim s0 j’j^u Z sodnika za prekrške, sošolcem in na^^Jote ekonomske šole, sodelavcem Upravne e gjpi-* Mestne občine Murska Sobota ter vsem m ste z našo družino delili boleče pričakovanj in nam pomagali prestati to kruto živil6 izkušnjo. S hvaležnostjo smo sprejeli vse darovan0 ij sveče, prispevke v humanitarne namene- P o’ ustna sožalja ter udeležbo na njenem P°® blizu in daleč. $$1 Spoštljivo zahvalo izrekamo g. župnika I besede slovesa, pevcem za odpete žalo^jgF I kaplanu za sveto mašo ter g. Marušiču za 1 tišino. ^■'i I V neizmerni žalosti: hčerkica Sanijeld’ J očka, sestra Tatjana z Igorjem in ostal1 31 jgstnik, 20. marec 1997 Dragemu prijatelju Jožetu Titanu ■ Jocoju v slovo njegovi prijatelji Edo, Robert, Boštjan G., Borut T, Borut P., Tomaž, Boštjan M. Njegovi najdražji Strica Gona *z Čepinec 116 nadvse dobra mama, lca, prababica, soseda in znanka Ob boleč' Hjaaceih, k’ sfeSe zahvaljujemo vsem sorodnikom, 1 Zadnji pot-° v tako velikem številu pospremili na Hva[a ’’ darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Ludvik Moreč iz Gorice Hvala vsem, ki se ga spominjate in z dobro mislijo Postojite ob njegovem grobu. Črna zemlja truplo tvoje krije, v grobu vene ti mladostni cvet. Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli ti v tople dlani, med nami je krsta bela, grob je med nami, tišina prsti. Starši, brat, sestrice, prijatelji moji, lučka spomina naj vedno gori, cvetje belo naj dom moj poslednji krasi, in moj nasmeh naj vedno med vami živi. 23. m . V SPOMIN mineva žalostno leto, odkar je v naše življenje azijala praznina, ki se je ne da zapolniti Tamara Markoja iz Odranec danes n naselje Gredice 4 ^ažiti na e l?oremo dojeti krute resnice in nič ne mora 0(1nesia si S<\ Pečine. Za teboj je ostala velika praznina, P^malo3^51’.08131 ie 'e 8renak spomin. Vse besede so bolečino ’da bi z nj'mi °Pisali nem0 žalost in žgočo Hvaia vseminulega leta’ k'stno ga Preživeli brez tebe-Preranem Se z 'eP° ustavljate ob njenem Srobu, ji prinašate cvetje, prižigate sveče ter z v ^‘koliD t ;a.m' delite žalost in bolečino. Kaf ■n': mavj?ečkr^^ - z njo le opozoriti na nekatere razvojne možnosti. Težave, ki smo jih imeli tudi pri pripravi tokratne Vestniko-ve priloge, so potrditev tistega, kar sem zapisal v uvodu. Pokrajini še vedno primenjkujejo znanje in ljudje, ki bi bili pripravljeni zagnati in gnati kolo razvoja, zato bodo poznavalci pogrešali nekatera področja kmetijstva, katerih razvojne možnosti v prilogi niso nakazane. Pomurje ima razmeroma velik delež kmetijskih zemljišč v nižinskem območju in s tem ugodne naravne razmere za poljedelsko pridelavo, ima pa tudi hribe in gorice, kjer so pogoji za druge oblike pridelave. Prisotnost kmečkega prebivalstva in delovne sile je tu še velika, dokaj dobro pa je ohranjeno tudi naravno okolje. To so naše prednosti, ki jih bomo morali izkoristiti, hkrati s tem pa bomo morali odpravljati tudi nekatere slabosti. Te se odražajo v neugodni posestni in starostni strukturi na naših kmetijah, vse bolj neugodni setveni strukturi, kije posledica načrtnega odnosa državne politike do tega območja ter v neustrezni organiziranosti kmetijskih proizvajalcev. V Pomurju smo že nekaj časa priče propadanju zadružne organiziranosti, s čemer ostaja kmet še bolj nemočen v odnosu do tržišča, pa tudi do države in politike. Ob vsem tem je prisotno še propadanje že tako skromne predelovalne industrije in če se bodo sedanje težnje nadaljevale, bo v še večji meri prisotno siromašenje pomurskega kmetijstva in s tem tudi njegovega gospodarstva. Slovenska država je Pomurje razglasilo za svojo žitnico. Takšen naziv so tudi prenekateri Pomurci sami sprejeli z zadovoljstvom, saj na prvi pogled kaže, da deli država s tem pokrajini komplimente. Toda v resnici so razmere drugačne in prav v tem tiči bistvo problema, saj se v takšnem nazivu skriva najperfi-dnejša oblika kolonializma, ki to pokrajino potiska še bolj na obrobje in povečuje razkorak v razvitosti z drugimi slovenskimi regijami. S tem, ko Pomurje prevzema naziv »žitnica Slovenije«, je pokrajina avtomatsko potisnjena v podrejen položaj, saj postaja surovinska osnova za razvitejša območja. Dohodek se tako po dveh kanalih odteka iz pokrajine. Zaradi vedno večjih zahtev po poceni hrani kmetijci izgubljajo dohodek, saj pridelujejo poceni hrano za druga slovenska območja, na drugi strani pa razvitim regijam dobavljajo poceni surovine za predelavo in jih nato z razmeroma dragimi izdelki ponovno kupujejo. Da se je dohodkovni položaj pomurskih kmetov poslabšal, najbolj zgovorno potrjujejo podatki o zmanjševanju števila tistih, ki plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zaradi naraščajoče brezposelnosti v zadnjih letih brezposelni še dodatno obremenjujejo že tako majhne kmetije, zato bo nujno razmišljati o drugih in novih oblikah pridelave in o dejavnostih, ki bodo tudi malim kmetijam zagotavljale preživetje. Brez izdatnejše pomoči države pri tem seveda ne bo šlo, vendar pa dobršen del odgovornosti za razvoj kmetijstva v pokrajini vendarle ostaja na Pomurcih samih. Le če si bomo znali in hoteli sami pomagati, lahko upamo tudi na pomoč od drugod. Bodo pa za to seveda potrebni vztrajnost, odločnost in predvsem argumenti. In če bo tega dovolj, potem nas tudi vstopanja v Evropo ne bi smelo biti strah. LUDVIK KOVAČ /kmetijska panorama vestnik, 20. marec 1997, Sergeja P aper Ananza stanja in možna scenarija razvoja kmetijske dejavnosti v Pomurju Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti _______________________________________________ __' Pričujoči članek je nastal na osnovi prispevka za razvojno raziskovalni predprojekt Pomen in položaj pomu^6 regije v širšem prostoru, analiza stanja in razvojnih možnosti v prostoru ter omejitev okolja, koncept prostorski razvoja, ki ga je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, izdelali pa Urbanistični inštitut RS, Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Mikrokozmos. V članku na osnovi podatkov in ugotovitev iz različnih primarnih^, sekundarnih virov in informacij, pridobljenih v pogovorih s predstavniki različnih krogov iz regije, podajamo na položaj in možni nadaljnji razvoj kmetijstva v Pomurju, kakor ju vidimo kot opazovalci »od zunaj«-x Slovenija je v evropskem okviru kot trg in potencialni izvoznik kmetijskih proizvodov malo pomembna, vendar pa bodo na kmetijsko dejavnost, posebej glede na pospešeno vključevanje države v različne asociacije - od leta 1994 je Slovenija pristopila h GATT oziroma WTO, združenjem EFTA in CEFTA, postala je pridružena članica Evropske zveze z interesom za pridobitev polnopravnega članstva -, močno vplivala dogajanja tako v evropskem kot tudi svetovnem prostoru. Ocene učinkov dosedanjih in pričakovanih vključevanj so zaenkrat še redke, nihajo pa od zmernega optimizma do zelo črnih scenarijev. Poglavitni predvidljivi posledici sta povečanje odprtosti trga kmetijskih pridelkov in oženje možnosti za ukrepe nacionalne kmetijske politike, zaradi česar bo kmetijstvo pod močnim pritiskom. Ob tem se pojavlja vprašanje, v kakšno smer bo razvoj kmetijstva usmerjala nacionalna kmetijska politika. Stategija razvoja kmetijske dejavnosti v Sloveniji v tem pogledu ni najbolj povedna, saj vidika integracij ne obravnava. Najbolj realno je pričakovati, da bo poglavitno vodilo prilagajanje Evropski zvezi oziroma priprave na polnopravno članstvo. Položaj zapleta dejstvo, da se tudi skupna kmetijska politika (CAP) Evropske zveze nahaja v procesu reform, napovedi glede smeri pa segajo od ohranjanja dosedanjega modela do popolne liberalizacije. Proces reform CAP-a se je začel že v 80-ih letih s posameznimi ukrepi, v letu 1992 pa so se v Evropski skupnosti odločili za korenite spremembe, s čimer naj bi dosegli predvsem znižanje cen kmetijskih proizvodov in zmanjšanje presežkov. Najvažnejši cilji nove politike so ohranitev vodilnega položaja ES kot Ocene o posledicah eventualnega pristopa Slovenije k Evropski zvezi za kmetijsko dejavnost v državi so, kot že omenjeno, zaenkrat še fragmentarne. Zmerni optimizem nekaterih se nanaša predvsem na povečanje možnosti prodaje na skupnem evropskem trgu ter dostop do sredstev skladov, po drugi strani pa se pojavljajo opozorila o možnosti propada velikega dela dejavnosti. Primer Avstrije, kije od začetka leta 1995polnopravna članica EZ, vsaj na prvi pogled potrjuje večjo stopnjo ustreznosti slednjih, obenem pa je potrebno upoštevati tudi praviloma šibkejšo pogajalsko pozicijo Slovenije. izvoznice kmetijskih proizvodov z ja-čanjem konkurenčne sposobnosti na notranjem in zunanjih trgih; prilagajanje proizvodnje povpraševanju; usmerjeno podeljevanje subvencij pridelovalcem z nizkimi prihodki; oblikovanje in uvajanje spobud za zajezitev »bega s podeželja«; ter varstvo okolja, kmetijske dejavnosti in naravnih virov. Kmetijska dejavnost in trajnostni razvoj V okviru Evropske zveze v zadnjem obdobju namenjajo precej pozornosti vprašanjem okolja in trajnostnega razvoja (sustainable development). Na področju kmetijstva naj bi k zmanjševanju negativnih okoljskih učinkov dejavnosti oziroma premikom v smeri trajnosti prispevala predvsem reformirana skupna kmetijska politika in uresničevanje petega programa EZ za okolje. ' Kot smo navedli, je eden od ciljev skupne kmetijske politike varstvo okolja, kmetijstva in naravnih virov. Ta cilj naj bi dosegli z ekstenzifikacijo konvencionalne in industrijske pridelave, spodbujanjem uvajanja okolju prijaznejših načinov kmetijske pridelave, programi nege krajine in pogozdovanjem. Predvideni so nekateri neposredni ukrepi, kot so finančna podpora alternativnim načinom pridelave, ekstenzivni reji živine in plačilu za opravljanje ekoloških funkcij. Del učinkov naj bi bil posreden in naj bi izhajal iz ukrepov za znižanje cen pridelkov ter zmanjšanje obsega presežkov oziroma drugih programov, ki jih financirajo skladi EZ. S problematiko vplivov na okolje in trajnostni razvoj se ukvarjajo tudi druge države. V Kanadi se je zaradi vse bolj očitne neustreznosti že leta 1989 začel proces preoblikovanja dotedanje politike na področju kmetijstva ter prehrane. Prvi korak je predstavljal pregled in oceno stanja oziroma uveljavljene politike ter ukrepov. Kot osnova za preoblikovanje politike so bila opredeljena naslednja načela: večja odzivnost na potrebe trga; višja stopnja »opiranja na lastne sile« v sektorju kmetijstva in prehrane; nacionalna politika, ki upošteva regionalno raznolikost; in povečana okoljska trajnost. Trajnostno kmetijstvo so opredelili kot kmetijsko-prehranske sisteme, ki so ekonomsko uspešni, zagotavljajo družbi zadostne količine varne in kvalitetne hrane, ob tem pa ohranjajo ali izboljšujejo naravne vire ter kvaliteto okolja za prihodnje generacije. Trajnost predstavlja integrativni koncept, ki zajema ne le naravne vire in skrb za kvaliteto okolja, temveč tudi prehransko var nost, rabo kemičnih zaščitnih sredstev, varovalne mehanizme in s tem povezana ekonomska ter socialna vprašanja. Kmetijska dejavnost in trajnostni razvoj - stanje v Sloveniji Že omenjena Strategija razvoja kmetijske dejavnosti v Sloveniji pomeni na področju opredeljevanja ciljev kmetijske pridelave bistven odmik od prej veljavne paradigme »čim višje stopnje samooskrbe za vsako ceno« ter s tem povezanega načina planiranja (v) dejavnosti na osnovi tako ugotovljenih potreb. Vidik okolja se v strategiji sicer pojavlja, vendar pa je opredeljen zelo ozko, predvsem v smislu onesnaževanja kmetijskih zemljišč in voda, trajnost pa je sploh prisotna zgolj posredno, na primer v zahtevi po varovanju zemljišč zaradi njihove omejenosti ter nenadomestljivosti. Da problematika okolja za kmetijsko politiko ni niti prednostno niti posebej pomembno vprašanje, dokazujejo tudi ukrepi tekoče kmetijske politike. Tako sta se v proračunu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leti šen instrument. izkušnje okoljsko potencialno nadvse vprašljive. Pridobivanje sredstev nadalje 1995 in 1996 sta se znašli le dve okoljevarstveni postavki - monitoring one- snaževanja ter sanacija večjih onesnaževalcev v kmetijstvu, s predvidenimi sredstvi v višini 54 oziroma 30 miljonov tolarjev -, številne postavke, ki so bile natančneje razdelane v odredbah in javnih razpisih za pridobivanje proračunskih sredstev (od naprave intenzivnih sadjarskih nasadov do izvedbe namakalnih sistemov) pa so glede na dosedanje nikjer ni vezano na upo^ ških omejitev ali okoljev^rs u/ dišč. Zdi se, da v strategiji P° njeno »t. i. sonaravno (bKV .^jn ter druge t. i. alternativne |j tijske pridelave« prav tako visoko na seznamu Pre“n0-pVinije'i da bi bilo za njihovo PosPt0 je analizo pred-za km«priložnosti ter nevarnosti akmetijsko dejavnost v Pomurju. - vsin« smo identtficirali: ra S" T merilu u8°dne naravne ■ e Za kmetijsko pridelavo, ki se zemHisZ V1Sokem deležu kmetijskih G nižinskem Območju, ve-vj. tu možnih kultur v pridela-“ko???00 ollranjenost naravnega Valstva’o?8??08' kmečkega prebi-vlienadelal^ °Vne.sile’ kiie pripra' Ptoces nrJ? ^metijstvuJ že potekajoč na štetega knjtUriranja V kmetiistvu’ rania vtv k npr'trend diverzifici-kmečkih oene strukture ter dejavnosti ■ Prisotn gospodarstev; tijske pridni ek°i°ških načinov kme-°rganiziranSVe; nastajanje novih oblik Zavzetost ?St‘V kmetijskem sektorju; ižbolija^etl'iske svetovalne službe Ur avaiannje po'°žaJa (v) dejavnosti ^einn»v nov°sti v pridelavo, tr-ke8a Dres??6 organiziranosti kmeč-Kot Primer lahko Mkiht« načrt°vano uvedbo t. i. *iji. sodei ®°v v urbanih naseljih v re- slabos«se kažejo: ^tega J??™81* 'n raznolikosti ^osist.^^.ter ogrožanje narav-edica raci °v ‘n ravnotežij kot po-l uševanie n?lizacij v kmetijstvu ploski Dmht 'tranitev vegetacije); imanje Podu n”1'’ predvsem onesna-v PQvzroča n,Ce ln tekočih voda, ki n^^ijske nr:?^in ter intenzivnost J?Uk°dnaSet eaveoziroma prireje; rav? kmetijsknaa St?ktura’ki J° vzpo' n ^^ZojL ‘ Politika nacionalne stnju kol°b’ar; razdrobljena Zaradi •ii?e8a zakon h pravnih osnov' ki bi n na 0 kmetijskih zem-in>na tem n°?e8de izboljševanje Po&ij ‘n zn»r°čju; Pomikanje Pr]/?^,Še njnia na posameznih Jo>^° skromna tržnost •Panik? ,VtWo,Jjah ter nizka stopnja p0' žaven etijsidk Vnih organizacijskih »I? PrOces ? Pridelovalcev in te- ’npr'ZadnB^iitovanjn obstoja. Zne organiziranosti. ^mS^nosti? sk'fe Pridefe Zasn°vani, okolju . 'de|kOv ^ kakovostnih kmetij-ik»h ta!°nalnes« ■ ru modificiranega Mn,’. tov Dr? ,ln Predvsem ekolo- 8krbni n Ve ter njihovi ino-za taknPredeiavk odkrivanju %’a?d°|PačernPridelana/ Predelana nUe Dr? v Priza a'n trgih ter so’ '%s?Stanejo ; d?Vanjih, da takšne ?Mjo ki?°dišene točke za Nu[? isnih ohrvete zivijenja; uva-S t? astrezne 'k trženja’ spoznali n? rajanju zahte-k^tov^dino-. Upkciji« za potro-' %8atlja Pride n°Vativnih načinih SflWiz^ ki .^Papo^op na trnjaVo informacij, MlJSnii, np/?U'pd- ter z drugi-“vs pr;de'ovalno indu-'W?'Panjem??ran^ novih tr- 8raoijam10Venije k različ- ?ki°s|edicPa^ na domačem na?zara? ^'lagaiam.J m; prePoda-ličili binL različnih a novim razme-S?kadal& zu' 'M?°cialnih klon^ oko-Dr a Polit3 P°murin a ze Jeni razvoj kme- «>Vn^ pritisk nimi ukrepi km ? ^karii« k l' k *stroškov-C? ”a km ’n ^bš??0^1?0 propa-vt?'n Pre?etbsko dei?SOcialne var- ^delova!;^« Pri sodelo-lndustrijo zaradi Za regijo biintenzifikacija kmetijske pridelave lahko dolgoročno pomenila razvojno oviro zaradi pričakovanj družbene skupnosti glede preskrbe z določenimi kmetijskimi pridelki in njihovih cen; zviševanja cen pridelave ob uvedbi v Zakonu o varstvu okolja predvidenih načel in ukrepov (npr. načela »onesnaževalecplača«); splošnega poslabšanja kvalitete naravnih virov in okolja ter posledičnega slabšanja pogojev za kmetijsko pridelavo oziroma zviševanja stroškov pridelave; zamujene priložnosti za pravočasen pričetek prilagajanja kmetijstva v regiji novim razmeram, ki nastajajo ob vključevanju Slovenije v različne integracije. različnih izhodišč in interesov ter tehnološke zastarelosti, neinovativnosti živilsko-predelovalne industrije. Možna scenarija razvoja kmetijske dejavnosti v Pomurju Neupoštevanje načel trajnosti pri nadaljnjem razvoju kmetijske dejavnosti v regiji Osnovna predpostavka pri tem scenariju je, da na ravni regije ne bo prišlo do oblikovanja usmeritev za razvoj kmetijstva v Pomurju ter ukrepov za njihovo udejanjanje, ampak bo kmetijsko pridelavo usmerjala zgolj kmetijska politika nacionalne ravni. Slednjo kljub spre jemu strategije razvoja kmetijstva, ki v slovenski prostor na načelni ravni vnaša širše pojmovanje dejavnosti, v veliki meri označuje nespremenjeno, torej pretežno produkcionistično razumevanje vloge kmetijstva in temu ustrezni ukrepi. Čeprav nam niso poznani dokumenti o tem, na osnovi predlaganih projektov sklepamo, daje Pomurju v »rajonizaciji« kmetijske dejavnosti v Sloveniji pripadla vloga območja intenzivne kmetijske pridelave konvencionalnega ali industrijskega tipa s prevlado žit, koruze in industrijskih rastlin v setveni strukturi. Druga možna predpostavka je, da regija prevzame usmeritve nacionalne ravni in s svojo politiko zgolj podpira njihovo udejanjanje. V primeru udejanjanja tega scenarija lahko pričakujemo izvedbo maksimalnega obsega namakanja kmetijskih zemljišč, ki predvideva zgradtitev namakalnih sistemov na površinah v obsegu približno tretjine vseh njiv v Pomurju ter pospešeno intenzifikacijo kmetijske pridelave. V zvezi s tem bi opozorili na nekatere možne negativne učinke: - odvzem vode iz podtalnice in reke Mure lahko spremeni vodni režim in razpoložljivost vode za druge sisteme (npr. gozd) in uporabnike, vezane nanj. Ob tem so ob sedanji porabi za nove porabnike na voljo le omejene količine vode; voda, ki odteka z namakanih površin in/ali prenika v podtalnico, lahko prispeva k še močnejšemu onesnaževanju podtalnice in reke Mure z nitrati ter ostanki zaščitnih sredstev, posebej ob nadaljnjem intenziviranju kmetijske pridelave. Natančno bi bilo potrebno proučiti tudi tržno-ekonomske učinke uvedbe namakanja ter jih primerjati z drugimi razpoložljivimi agrotehničnimi rešitvami. Obstaja možnost, da namakanje površin pridelave ne bo pocenilo, temveč jo bo podražilo. Poleg stroškov izvedbe namakalnih sistemov je potrebno upo števati vsaj še stroške vzdrževanja sistemov, vode za namakanje, povečanih vložkov zaradi intenzifikacije pridelave, eksterne stroške, povzročene drugim dejavnostim ter eksterne stroške zaradi škod v okolju. Tudi če bo del vlaganj pokril državni proračun, bo tako pridelana hrana dejansko dražja, hkrati pa uporabniki investitorji in družbena skupnost ne bodo vedeli, ali je bila izbira za zgraditev namakalnih sistemov pravilna, ali torej ni bilo nobene ustreznejše možnosti. Razvoj kmetijske dejavnosti ob upoštevanju načel trajnosti Osnovo za udejanjanje scenarija predstavlja strategija razvoja kmetijstva v regiji, skladna z načeli trajnosti, ki bi bila del celovite strategije trajnostnega razvoja regije. Temeljiti bi morala na razumevanju kmetijske dejavnosti kot sistema. V njej naj bi se odražali splošni cilji in načela trajnostnega razvoja ter za kmetijstvo specifična vprašanja glede rabe virov in kvalitete okolja, kvalitete pridelane hrane ter drugih socialnih in ekonomskih vidikov. V procesu izdelave strategije bi bilo potrebno izvesti presojo vseh delov kmetijskega sistema z vidika ustrezanja kriterijem trajnosti, identificirati problemska področja, zastaviti cilje za doseganje trajnosti ter oblikovati ustrezne mehanizme in ukrepe. Nekateri problemi, ki jih je z vidika trajnosti mogoče identificirati, so: onesnaževanje tal (presežki dušika v tleh) in voda (onesnaženost podtalnice z nitrati, reke Mure zaradi spiranja z intenzivno obdelanih kmetijskih zemljišč), slabšanje stanja in »proizvodnosti« kmetijskih zemljišč kot posledica neustreznih agrotehničnih ukrepov, slabšanje dohodkovnega položaja pridelovalcev. Usmeritev v trajnostne načine kmetijske pridelave - po tujih izkušnjah naj bi tem pogojem zadostovali tako ekološki kot tudi prilagojeni konvencionalni načini kmetijske pridelave - bo najverjetneje daljši in zahteven proces. Poglavitne značilnosti teh načinov kmetijske pridelave naj bi bila uporaba integriranih tehnik pridelave, ki ohranjajo ekološko neokrnjenost kmetijskega obrata in širšega okolja; prilagojenost vsakokratnim razmeram, fleksibilnost; ohranjanje biološke raznolikosti, kvalitet krajine in drugih vrednot, ki jih sedanji trgi ne vrednotijo ustrezno; dolgoročna dobičkono-stnost za pridelovalce; in ekonomska učinkovitost z vidika družbe. Nekateri cilji uvajanja trajnostnih načinov kmetijske pridelave v Pomurju bi lahko bili: ohranjanje kmetijskih zemljišč in trajne »produktivnosti« tal, ki bo pripomogla k doseganju konkurenčnosti pomurskega kmetijstva; kmetijska dejav nost naj z uvedbo trajnostnih načinov pridelave prispeva k izboljšanju kvalitete površinskih vodotokov in podtalnice ter k ohranjanju virov, ki jih uporablja; doseganje učinkovitejše rabe energije ter zmanjšanje odvisnosti od neobnovljivih virov energije; doseganje višje stopnje samostojnosti kmetijskega sektorja v regiji in povečanje odzivnosti na zahteve tržišča. Prilagajanje novim razmeram Izvajanje regionalne strategije razvoja kmetijske dejavnosti bi moralo voditi ustrezno sestavljeno regionalno telo, v katerem bi bili predstavniki vseh pomembnejših dejavnikov oziroma zainteresiranih javnosti. Pomemben element v izvajanju strategije pomeni doseganje konsenza na regionalni ravni glede ciljev razvoja kmetijstva v regiji ter pridobitev soglasja in podpore za uresničevanje na nacionalni ravni. Inertnost nacionalne ravni bi namreč utegnila biti ena od poglavitnih ovir pri udejanjanju regionalne strategije razvoja kmetijske dejavnosti: strategija razvoja kmetijstva v Sloveniji ne vsebuje eksplicitnega cilja doseganja trajnosti, posledično ni ustreznega programa, pa tudi ukrepi kmetijske politike niso naravnani v tej smeri. Pomurje bi lahko bilo v tem primeru nekakšno »testno območje«. Prepričani smo namreč, da se bo moralo celotno slovensko (predvsem tržno usmerjeno) kmetijstvo v bližnji prihodnosti začeti prilagajati novim razmeram, ki bodo nastale z odpiranjem trga ob pristopanju k različnim integracijam (bližnji primer v tem smislu predstavlja Avstrija, kjer se je proces prilagajanja v kmetijstvu začel že precej pred vstopom v Evropsko zvezo, vendar pa je v dejavnosti po dejanskem pristopu kljub temu prišlo do precejšnjih pretresov) in da so trajnostni načini kmetijske pridelave primerna usmeritev, in sicer tako zaradi pogojev za kmetijsko pridelavo v Sloveniji, problemov okolja in rabe virov, kot tudi zaradi naraščanja ekološke osveščenosti porabnikov. Uvajanje trajnostnih načinov kmetijske pridelave bo med drugim zahtevalo ustvarjanje povezav med dejavniki v regiji ter ustvarjanje povezav navzven z upravnimi organi, strokovnimi inštitucijami ipd.; vključevanje v ustrezne nacionalne in mednarodne projekte; poskuse iniciranja oblikovanja politik in programov (kmetijskih, okoljskih, gospodarskih) za uveljavljanje načel trajnostnega razvoja; zgraditev informacijske, izobraževalne, svetovalne in promocijske infrastrukture v obliki informacijskih centrov, poskusnih kmetij, ra ziskovalnih enot, ki bi omogočile dostop do tujih izkušenj in razvijanje lastnega znanja, za uvajanje trajnostnih načinov kmetijske pridelave; uvajanje inovativnih organizacijskih oblik povezovanja pridelovalcev, predelovalcev in trženja. Poglavitne prednosti uvajanja trajnostnih načinov kmetijske pridelave bi bile poleg ohranitve in izboljšanja kvalitete okolja in virov doseganje dolgoročne trajnosti kmetijske pridelave ter pravočasen začetek prilagajanja na nenehne, dokaj hitre spremembe zunanjega in notranjega okolja, ki bodo poslej verjetno trajna značilnost gospodarskega in družbenega razvoja. Menimo tudi, da se bodo sedaj uveljavljeni konvencionalni načini kmetijske pridelave ob odpiranju slovenskega trga za države srednje in zahodne Evrope izkazali kot slabo konkurenčni, hkrati pa država iz različnih razlogov ne bo mogla (ali želela) izravnavati višjih stroškov takšne pridelave. *Sergeja Praper, dipl. inž. agr.. Urbanistični inštitut Republike Slovenije ^^metijska panorama vestnik, 20. marec 1997, Stran Albin Kerec kakšne potencja/e lahko pri razvoju računa pomursko kmetijstvo? Človek je tisti, ki bo 3 prejemal nove izzive Ob nastajanju razvojnih projektov, pisanju strategij in iskanju novih razvojnih možnosti se pojavlja veliko argumentov za ali proti in diskusij o njihovi smiselnosti. V takšnih, ponavadi suhoparnih dokumentih, najdemo kopico tehnoloških podrobnosti, opise naravnih resursov, različnih primerjav in še posebej v novejšem času p0^ ki jih moramo izpolniti za vključevanje v »evropske tokove«. Vsi ti, visoko doneči projekti, ponavadi zaobide!0 človeški faktor ali pa se ga lotijo zelo površno. Ne glede iz kakšnega zornega kota se lotevamo določenega problema, kakšna je tehnološka zahtevnost in ali so in kakšni so naravni resursi, je vseeno človek tisti, ki bo strategijo, projekt ali program spravil v življenje. Tudi razvojne možnosti kmetijstva so v največji meri odvisne od prebivalstva, saj le ljudje lahko zagotovijo stabilno pridelavo kakovostne in čim cenejše hrane (kar sicer ni najbolj logično!), ohranjajo kulturno dediščino, trajno povečujejo konkurečno sposobnost kmetijstva in še vse tisto, kar je zapisano v »Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva« Velikih skrivnosti o tem, kam bo šlo pomursko kmetijstvo, ni. Pričakovat je, da bomo v skladu s slovensko strategijo in pričakovanji še vedno ostali žitnica Slovenije in tudi ostale dejavnosti - ze-lenjadarstvo, semenarstvo, sadjarstvo, živinoreja, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, turizem na kmetijah in še kaj - za Pomurje že danes ne pomenijo nekaj pretirano novega. Celo na področju biološkega kmetovanja imamo, za slovenske razmere, bogate izkušnje. Res pa je, da je potrebno videti in vedeti, kdo bo vse te programe realiziral in tisto, kar nam zagotovo povzroča že danes največ preglavic, še huje pa je to lahko v prihodnosti - kdo, kje in kako bo proizvode, nastale iz naštetih dejavnosti, tržil? Pomurje - slepo črevo nerazvitosti Namen tega teksta je predvsem to, da pogledamo, s kakšnimi človeškimi potenciali lahko »računa« strategija pomurskega kmetijstva in morda na koncu po-skusti z nekoliko drugačnim pogledom poiskati možne poti za preoblikovanje strategije v uporabne projekte, ki bodo imeli možnost za proizvodnjo tržno zanimivih izdelkov in ponudbo za obiskovalce »drugačnih« storitev. Verjetno ni potrebno posebej dokazovati, da severovzodni del Slovenije še vedno predstavlja nekakšno slepo črevo nerazvitosti, vsaj po besedah aktualnih politikov razvijajoče se mlade države. Pomurska regija (velja omeniti, da regijska politika v Sloveniji še ni zasta vljena, zato je tudi Pomurje geografsko politični pojem iz osemdesetih let, je pa lahko opozorilo, da bi morala regijska politika nastajati skupaj z lokalno) je bila v okviru raziskovalnega projekta Kljub vsem negativnim trendom pa ima Pomurje vsaj dve strateško zelo veliki prednosti: pomembne naravne resurse (kmetijska zemlja, termomineralna voda in obmejna lega) in relativno ekološko nedotaknjenost, ki lahko v povezavi z naravnimi resursi omogoča nastajanje projektov na področju bi loškega kmetovanja, mehkega turizma in proizvodnje izdelkov iz kmečkega dvorišča. »Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije« (A. Gulič, S. Kukar, 1991-1993) uvrščena na zadnje mesto v primerjalni analizi razvojnih prednosti in pomanjkljivosti slovenskih regij. Zagotovo pa se v zadnjih štirih letih situacija ni bistveno spremenila. Družbeni proizvod na prebivalca je najnižji, delež v ustvarjenem bruto dohodku je le 3,9 % v celi Sloveniji (delež prebivalcev je 6,9 %, delež zaposlenih v gospodarstvu 4,8 %), produktivnost delaje za 17 % nižja od slovenskega povprečja in tudi izvoz v celotnem prihodku je med najnižjimi v Sloveniji. Demografska ogroženost Najbolj pogosta asociacija, ko govorimo o prebivalstvu v Pomurju, je zagotovo pojem demografska ogroženost. Po kriteriju podpovrečne rasti prebivalstva v primerjavi s Slovenijo je kar 80 % Pomurja demografsko ogroženo. Po tak- šnem kriteriju je tudi Slovenij rjavi z Evropo demografske saj se je v zadnjih 70 letih ste valcev v Evropi skoraj niji pa naraslo le za dobrih ,;j dobje zadnjih 70 let v mografskem smislu saj število prebivalcev poza J jjjl su komaj doseže število 12 r 1921. V Pomurju so demografp ji vse »podeželske občine«’ ^plit občin Puconci in MoravSk Demdgrafsko ogrožena P Mestna občina M. Sobota, h ^el-dava, manjši del Občine Wyseej«>' večji del občine G. Radg00^^ je potrebno povedati, da tu W grafsko ogroženimi obm0 velike razlike. Za ponazofl^j6^ gibanje prebivalcev v Sobota v zadnjih 120 le vzhodnega in zahodnega11 j ga. Iz tabele je lepo razvid^ d’ bivalcev v UE M. Sobota, k pfisP prebivalcev v zadnjih 120 ^,«1 le ravninski del tega obm Turistično, kmetijsko in trgovsko podjetje, d. o. o. MARKO SLAVIČ BREZOVCI, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA, Plese 1, tel. št. je 069/23 575 GRADBINCU - IZOLACIJSKI MATERIAL (novoterm, izotekt, termoputz ...) - BETONSKA OPEKA, POLNILA IN NOSILCI - OPEČNA STREŠNA KRITINA IN STREŠNIKI BRAMAK - vseh barv - BETONSKI IZDELKI ZA UREJANJE OKOLICE KMETIJO! -VSA KMETIJSKA MEHANIZACIJA - UMETNA GNOJILA - ZAŠČITNA SREDSTVA -SEMENA ( koruza, krompir...) ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN VELIKO DRUŽINSKE SREČE! Turistično, kmetijsko in trgovsko podjetje, d. o. o. MARKO SLAVIČ ^gtnik, 20. marec 1997, stran 37 ^Cmetijska panorama . ,'Nekega se dobesedno prazni in ta n ° ze'° težko ustaviti, medtem ko a zahodnem delu število prebivalcev P« zadnjem popisu enako kot pred 120 so. demografski obeti za ce-vsai o ovenijo zel0 slabi, ima država Evrnr?0 Prednost pre(d razvitim delom tev et ’ •?t0 je Slivno ugodna poseli-niii i» V‘ ? Preb’valcev na km2 v Slove-Ijudj v Pomurju (okrog 97 tukai a -’.S tem da moramo tudi poz°riti na velike razlike v sa ne® deh?*Urj - ^e^*na občin na vzhod-liko Pod ima Poseljenost ve- »Cd ° JUd‘ na km2' Plati strani. P°Sebienost ima različne na in 2, “v °Je Poselitev zelo pomeb-države tud-rajlno’ kije »zbita« med tri trdijo,’da n' ?80dna’ agra™i ekonomisti Most d J* kmetijah obstaja podzapo-Seljenost do?Vne S*ke in da takšna po-dr°^ljenie v 80r°čno Povzroča nadaljne trdyo, da i met'k medtem ko spet drugi oh tZa ^Polnilne dejavnosti, M r/ semenarstvo, zelenjadar-Potrebno veliko delovne sile. ^°^na starostna J,ava kmečkega v ^demografskim gibanjem a Cev Se n , ls'u Padanja števila prebi-n hodnosti. v m°gli izogniti tudi v JMalstva k? Problem pomurskega (..Sevanju « 0 *mel posledice tudi v struu^stavm^ števila prebival-ra, ki; , neu8odna starostna prem ^'čna predvsem pri do Preb? StVu- V celotnem po-Lii ?etP°dohVaStVu le delež mladih Wad 60 let z??1 ko je delež starej' Nav °d delej„ dobri 2 indeksni točki - Sloveniji-50i vitimi' bl01°ski indeks (razme- v »do; a na 68 n ^Ur-iu le °’68’ kar P°’ Pride ki Prihajaj° do 15 let) obm„ ?ad $0 ien’k!so že zunaj te dobe ? ■ kjer j« / Pomurju obstajajo ,ta mdeks manjši od K, atll0> kdai k a Ze lahko teoretično prazno. M?' 2el° slah dne starostne struktu-k th?fSke8® D a IZobrazbena struktu-da se ?rStva' Za Pomurje H regjje lko kadrov, ki se več ne vrne na-delovno im?01 karakterju po-W>ti od m,- Z1Vni industriji in Ljubi- 1Verzitetnih središč lahko iščemo Ms? Ce omp Zganov« iz neinovati-60 j, Podatka, danini samo dva zastra-J^čaJ^ivalcev ?a v Pomnju skoraj M Jod 15 let >5 ČJ.e le 5 % JV?° šola ali niti te %Ov k°nčai0 vRi??1067 stareJših k ki??0 vsem C"1 "e deUž kman?° V Pomurju Pr^^cev^^^avlja Jakega prebi-he^Vsipre^0 Petino vseh n tar°sL izohani strukturni %>v4'?valstvub/S^^ pri ”4 p°tteh tn°žnosti ,a bsi.,n ne % Meev bn° Vedeti Z razv°j- Ven-^a^^.živiS ’?a teh 26-000 kM ža^^tvo jim Cno lz kmetije, Prebiv^^živetje i p0 0"108063 ek-kmeč-laj Mori?? Švarov*)110, zdravstve- čistih?’le ob žet? knietijstvu Po?7,8 A b kmetij ;P ?V1 Pšenice. Dračjem v Prime^avie relativno vi-dnOsti > epdar J s slovenskim da Posebne lnia skoraj polo vica kmetij manj kot 2 ha zemlje. Ob vseh teh strukturnih problemih pomurskega prebivalstva, pa je v 90-ih letih prišlo še do naglega porasta števila brezposelnih. Teh 10.000 ljudi, ki išče delo, zagotovo pomeni tudi pritisk na kmetijstvo in kmetije, saj je marsikje to edina možnost za preživetje. V začetku 90-ih let, ko so se pojavili prvi stečaji, je veliko ljudi poiskušalo reševati eksistenco na svoji kmetiji (ali na kmetiji staršev), vendar se je hitro pokazalo, da poleg pomanjkanja sredstev ljudje niso število prebivalcev ob popisu Zahodno Goričko vhodno Goričko M. Sobota 1869 1921 1953 1991 18.306 25.610 23.766 18.148 16.154 20.581 17.772 12.611 46.851 64.077 64.148 64.080 imeli ne programov in ne znanja. Če poiskušamo te podatke strniti, potem pridemo, do zelo nasprotujočih si izsledkov, ki povzročajo le nove dileme. Zagotovo ne gre skupaj demografska ogroženost in preveč članov kmečkega gospodarstva, oziroma latentna zaposlenost na kmetiji, želja po povečanju kmetij in nezmožnost zaposlovanja v drugih sektorjih, ideja o razvoju dopolnilnih dejavnosti in zelo nizka izobrazbena struktura, razvoj kmetijstva nasploh in starost kmečkega gospodarstva ali povedano drugače »lastništvo kmetije do smrti gospodarja«. Pri razmišljanju o razvojnih možnostih pomurskega kmetijstva pa nikakor ne moremo mimo že opisanih, v nebo vpijajočih ovir ali morda predno-sti(?): Pomurje je demografsko ogroženo območke in bo po projekcijah takšno ostalo, saj se v zadnjih 70 letih število Za Pomurje je značilno tudi propadanje predelovalne industrije in kmetijskih zadrug. Za tako kmetijsko pokrajino kot je Pomurje, to zagotovo pomeni šok, ki je obenem povzročil, da veliko kmeti j cev, kmetijskih tehnikov, inžinerjev kmetijstva, celo doktorjev veterine išče zaposlitev. prebivalstva ni povečevalo. Starost prebivalcev, še posebej kmečkih, je slab obet za nov razvoj. Upoštevati moramo dejstvo, da se spremembe v kmetijstvu dogajajo počasneje kot v drugih sektorjih. Največja ovira pri uvajanju novih dejavnosti v kmetijstvu ali razvoju obstoječih nasploh je zelo nizka izobrazbena struktura celotnega prebivalstva. Pro blem je v tem, da izredno visok delež ljudi s končano osnovno šolo ali manj, ne moremo rešiti čez noč in bodo potrebni dolgoročni ukrepi. Visoka stopnja brezposelnosti bi lahko pomenila nov izziv za ljudi, ki bi iskali rešitev tudi v kmetijstvu ali na kmetiji. Večja verjetnost pa je, da bodo brezposelni še dodatno obremenili že tako majhne kmetije. Delež kmetov, ki si plačuje invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v 90-ih letih, vztrajno pada, kar pomeni, da so obremenitve kmetov s strani države tako visoke, da jih le-ti niso zmožni plačevati. Razvoj kmetijstva in podeželja z roko v roki Te ovire in še marsikatere druge je potrebno upoštevati ob razvojnih možnostih pomurskega kmetijstva. Veliko »lepih in dobrih« projektov lahko zaradi tega propade ali pa ne bodo nikoli zaživeli, tako kot bi si snovalci želeli. Pa kljub temu, prepustiti se le toku prihodnjih dogajanj je nesmiselno, zato poskusimo izluščiti vsaj nekaj napotkov za razvojne možnosti pomurskega kmetijstva: Čeravno smo že v uvodu zapisali, da je človeški faktor premalo upoštevan pri strategijah razvoja, je vseeno le eden izmed fatorjev. Marsikateri drugi faktor (tehnologija, naravni viri...) lahko spremeni tudi poglede ljudi. Pomurje je res pretežno kmetijska pokrajina, vendar je potrebno razvojne možnosti kmetijstva gledati v luči razvojnih možnosti podeželja. Za katerekoli nove programe je potrebno veliko pro izvodnih in storitvenih uslug, ki niso vezana zgolj na kmetijstvo. Strategije, programe, projekte, ideje prenesti iz strokovnih krogov, okroglih miz in forumov v vaške in gasilske domove po vaseh. Naj ljudje povedo ali hočejo, vedodn zmorejo prevzeti nove izzive. Vključevanje v Evropsko skupnost bo do temelja spremenilo kmetijstvo in kmetijsko politiko, in to ne glede na to, če bomo mi to želeli, če bomo demografsko ogroženi, če imamo v povprečju kmetije manjše od 4 ha in če smo za to sposobni. Zato se ne sramujmo, rajši pospešujmo že nastale dopolnilne dejavnosti, mehki turizem, biološko kmetovanje ... Razvojne možnosti pomurskega kmetijstva ne moremo gledati ločeno od razvoja regije nasploh. Za kmetijstvo pa še posebej velja, da bo za realizacijo programov potrebno izvajalce izobraževati, izobraževati in še enkrat izobraževati. *Albin KEREC, dipl, sociolog, Zavod za zaposlovanje RS, območna enota Murska Sobota Literatura: A. Gulič, S. Kukar et. al., 1991-1993, Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije: Analiza stanja in predlogi za spremembe, UIRS in IER Ljubljana ^Cmetijska panorama vestnik, 20. marec 1997, Stranj 'Jože Puhan Bo govedo izgubilo domovinsko pravico v Pomurju? Govedoreja je osnova za druge dejavnosti Število krav molznic se iz leta v leto zmanjšuje; leta 1985 je bilo v Pomurju 31.000 krav molznic, leta 1991 se K število zmanjšalo na 27.000, lansko leto je stalež krav znašal 20.622. V kolikor bo trend padanja isti kot v prejsnj’ letih, bo število krav leta 2001 samo 16.000 in leta 2006 le 11.800. Po naši prognozi se bo zmanjšalo število tist’ kmetij, ki redijo 1-4 krave. Teh bi naj bilo leta 2006 le 324. Število kmetij z več kot 10 kravami bi se povečalo8 sedanjih 79 na 400, ravno tako se bo povečalo število kmetij z več kot 15 kravami. Kjub temu da nas drugi kraji imenujejo za žitnico Slovenije, je govedoreja v Pomu-rju potrebna. V prvi vrsti bi govedorejo imenovali »komunalce pokrajine«, to pa zato, ker je za govedo glaven vir prehrane voluminozna krma. Zaradi goveda kmetje kosijo travinje in obenem skrbijo za kulturen izgled pokrajine. Po drugi strani daje ta gospodarska panoga dohodek številnim kmetijam tega območja, po drugi strani pa je govedoreja surovinska baza za predelovalno industrijo, to so mlekarne in klavnice. Dolgoročno načrtovanje kmetijstva je, da pridelamo na hektarju maksimalne količine hranilnih snovi, to pa je takrat, če imamo rodovitno zemljo. Rodovitnost tal pa je odvisna od številnih faktorjev, med njim so najvažnejši: - zadostna količina humusa, - pravilen kolobar, - zračnost tal, - vodni režim. Z govedorejo do naravnega ravnovesja Govedoreja je tista kmetijska panoga, ki nam največ prispeva k rodovitnosti tal, saj nam pri proizvodnji hrane za govedo pustijo krmne rastline ogromne količine humusa. Ravno tako zelo ugodno vplivata na zemljo gnoj in gnojevka. Pomurje je območje, kjer imamo 133632 ha vseh površin. Njivskih površin je 54665 ha, travnatega sveta je 23366 ha, pašnikov 1706 ha in 35786 ha gozda. Travnati svet lahko izkoristimo 100 % le z govedom in tudi na njivskih površinah imamo 50 % površin, kjer so zaradi kolobarja namenjeni za prehrano govedi (silažna koruza). Vsako četrto leto vključujemo v kolobar deteljno-travne mešanice, kar zavzema 20-25 % hektarjev površin, ki so v nji vskem kolobarju pod travinjem. Razlika med trenutnim številom živali njihovo proizvodnjo ter izkoriščenost tra-vinja je zelo velika, saj znaša ta izkoriščenost komaj 40-45 %, v kolikor bi krmili le s krmo iz travinja, vemo pa, da cca 50 % naših krav v zimskem obdobju krmimo s koruzno silažo, tako da je ta številka izkoriščenosti travinja še nižja. Poleg lastnosti goveda (pitane živine), da najbolje izkorišča voluminozno krmo, je še zanimiva ekonomska plat, saj se kvalitetno meso, kot ga ima mlado pitano govedo svetlolisaste pasme, dobro plasira na tuja tržišča. Kot opisujejo zahodnoevropski agroe-konomisti, morajo biti tržna razmerja mleko - meso 1:6. Tudi razmerje med govejim, prašičjim in perutninskim mesom je bilo vseskozi nerealno v primerjavi z evropskim ali svetovnim trgom in v škodo govejemu mesu. Če vzamemo za goveje meso izhodiščno ceno 100, bi morala biti cena prašičjega mesa 60-70 % in perutninskega 30-40 % te cene. Pri nas pa je najdražji puranji zrezek, pa tudi prašičji je bil navadno dražji od govejega. Trenutni podatek o prireji govejega mesa v Sloveniji je 80 % pokrivanja lastnih potreb. Avstrija proizvede 119 % Da bo več telet za pitanje, bo država morala spremeniti svojo strategijo ter pospeševati proizvodnjo govejega mesa, tako da bodo rejci pitane živine v enakem dohodkovnem položaju v primerjavi z drugimi panogami v kmetijstvu. Sedanje kalkulacije nam kažejo, v kolikor upoštevamo vse stroške, da pitamo z izgubo. potrebnih količin, Evropska skupnost 114 %, Grčija 32 % in Italija 60 %. Problem zmanjševanja števila malih rej je neizogiben. Prag ekonomičnoti se iz leta v leto povečuje in tiste kmetije, ki imajo v v hle vu samo pet krav, dobijo premalo dohodka, da bi kmetija lahko pokrila vse stroške s to nizko proizvodnjo. Predvidevamo, da bo ta trend padanja staleža krav molznic še v naslednjih letih, saj je število kmetij z malim staležem krav molznic kar precejšnje. Minimalno število krav na območju Pomurja bi moralo biti med 15.000 do 16.000. S tem staležem krav bi še lahko zagotovili toliko mleka, kolikor ga porabita mlekarni, ki sta na tem terenu, to je cca 60 milijonov litrov mleka. V kolikor hočemo doseči zaželjeni cilj, mora biti povprečna proizvodnja po kravi vsaj 4600 1, tako da bo prodanega minimalno po kftvi vsaj 4000 1. Kako doseči 46001 mleka na kravo? Vsekakor moramo upoštevati izkušnje modelnih kmetij ter izkušnje kmetij v sosednjih bolj razvitih deželah. Na prvem mestu je proizvodja kvalitetne osnovne krme, to je v poletnem obdobju paša, trava ali detelja v kombinaciji z manjšim deležem kvalitetne koruzne silaže. V zimskem obdobju pa mora biti na voljo do bra travna silaža spet v kombinaciji s koruzno silažo. S tako vrsto krme lahko v povprečju dosežemo minimalno 15 1 mleka dnevno, to je 4575 1 mleka v standarni laktaciji. Kmetije, ki so zaokrožene in imajo v svoji bližin' d j I travnih površin, ne stagnirajo, ampak povečujejo živali, ravno tako količino mleka. Mlečnost*' najboljši modelni kmetiji na Goričkem je bila letu 61001 mleka prodanega na kravo. Kar neka) * je takih, v Pomurju, ki so prodali čez5000 / mleka vo. !z teh podatkov lahko sklepamo, da je genetski P cia! pri naši svetlolisasti pasmi prav tako visok kol god, npr. na Bavarskem in v Švici, ki dosegata stop najboljše rezultate. S proizvodjo kvalitetnejše osnovne krme, predvsem travne silaže, bi večina kmetovalcev dosegla višjo mlečnost. Napaka je v spravilu prestare trave! Hranilna snov mlade trave je v suhi snovi enaka kot pri starterju za teleta, saj ima 1 kg suhe snovi mlade trave 17-20 % surovih beljakovin, odvisno od botaničnega sestava travne ruše. Vrednost kvalitetne travne silaže pa naj bi bila enaka vrednosti otrobov, to je 14 % surovih beljakovin v suhi snovi. Kmetovalci delajo napake pri krmljenju presuhih krav, kajti prebogata energetska krma v tem stadiju brejosti, ko krave ne molzejo, škoduje.Ravno tako večina kmetij dela napake pri vzreji telic. Telice lahko priraščajo dnevno v povprečju le 600-700 gramov na dan.V kolikor je dnevni prirast višji, bo imela ta prvesnica manj mleka, okvir živali pa bo nižji. Pitanje govedi Pri tem staležu krav bo premalo telet za nadaljnje pitanje govedi. Slovenija trenutno ne pokriva lastne potrebe po govejem mesu, zato je vezana, da pokrije manko mesa z uvozom. Možen pa je tudi izvoz mlado pitanega goveda na zahtevna evropska tržišča, predsem v Italijo. V Pomurju imamo idealne pogoje za pitanje govedi, to pa zarad^ ^4 zahteva ta tehnologija PI'*reJ pasma za pitanje, tradicija in kapaciteta stojišč, ki so D j preteklosti. Manko telet bi lahko ” ^0?! vzrejo klavnih prvesnic. Ta fjp/ 1 Jjeni, da se bo vsaka tel|C enkrat odteli in potci”^ uJalA ' Kvaliteta tega mesa je v ranGost J nega goveda. Naslednja telet so še krave molznici^ .e predvsem na pašništvu, za kmetije povečati in zemljo z komplekse. Kajti ti dve stenzivni, varujeta pa P°’ j raščanjem. . Da bi dvignili to gospo^tR pitanja, bi morala zat0 Slovenija, saj je tudi v ne uvaža govejega mesa, a izvaža, in to brez subvencij' , Kako povečati Za povečanje staleža gove**1 J potrebno (kratkoročno): 1. zagotoviti ekonomsko J ni, | 2. povišati stalež mladm » jj, I ; 3. izboljšati tehnologijo P 4. povečati končno težo z g 5. zmanjšati število zak a peljanih zunaj regije. t , 6. povečati težo zaklanih jllP« 7. svetlolisasta telet naj J* za klanje, temveč naj | z mlečnimi pasmam^ preč, 8. zmanjšanje poporodn 1 Dolgoročno ukrepi (nuj*10 J moč države): I. povečanje prireje g°v nimi prvesnicami, G 2. reja krav molznic, J 3. gospodarsko križanje mi. ni 36^« V Pomurju imamo ; in 1.705 ha pašnikov- ( nostjo, to je trikratno K a na teh površinah 60 <1s J / । tar, kar znaša skupno j; snovi; na njivskih P°^r 1)6^1^ t mo pridelek 80 q S5 j>cl| 109.328 ton SS. SkupO^Z-J so pod travinjem, Prl , pfef 259.754 ton suhe škrobne enote je to 9 • g a Jejnamre® brezpredmetna, če "^kot n • °Stne Pro'zv°dnje, tako pri 76811' S Pravilno razporedi-Propad, Ozi1 ^FaV pa b' lahko zaustavili ^°l°čenim območjem v hiteli 5ni 1 v'hez kulturne kmečke zara^l zaraščanja in ^lia. Vnia pašnih) površin vse bo|j Mam nr^anjU 0 P°tret>nih ukrepih >fc?V?ein iz raznih analiz se-a°VP° letu io0CJede ter lastnikov in tren- ma^ ne^bežno eni strani izhaJa> da več k°t tri četrtine tu/strani Pa ■ ejab z 1-4 kravami; po m? naivečje 7 v rejah ugotovljeno m,? ® Pa naK ??seanje proizvodnje w?titsa. Da ?CJa Pojavnost latentnega U Pokazatelji med dem?1 'iste ? Poknti, je presenetljivo MM*6 štruu poznajo podrobneje d°mišh?itUre teh kmetijin s0 si ^^^''■da lahko na modelu W^0stai?Kot takem dolgoročno da govedi. M w ^rost tteh kTnetijah ni proble-(to’ da simentalske kv2,, °datnj ?s.em laktacij in več), je Selelnl 0 Pasimn okaz, da je bila odloči-raVbna; vsa napredna dolo?-' Pa že več kot deset-Pararne?Vost krav med enega Star Prohlem, °V Selekcije, ampak je Hh n°silcev i?aros^ lastnikov. 60 i^ijah U kmetijske dejavnosti ?>So »j. °bi« g0 ?etstvo, da te kmetije (v 80-ih letih) Mga ?‘na t«h k?arn lepo kaze- da Me) /Monika ?tij brez za80t0' Ma) 7aVn0sti (Ll etijske (govedo-M (tav aradi tel bod mladih iz kme-Mh sj/ stari o!4?0 takrat ti gospo-Mtai a2111erno ?°8 $0 let) ostali pri Mali /Mehnoi^^mih čredah, ki pa M rnM^ostM Preceidobro obv' sl' tile? $e kar Mdovo,j ‘va repro-proizvo-se je s m teleti in p,emen' ktiM m Ce'° da'° zado' s*Varije v dvajsetih eŽknjfcsetim letom in m/MM Pa, nam»'V Jenjske moči M® bi bili se' Pob?’ skrhC?vojih iz? M svetovalci MMo? 1 Za drobnM6^’ vz§ajali thM0 ko^rav'la okmM Vendar nujno 'nadeutehkme£Valci d°gajanj K °Vna siia M Ostab Praktič-Ker zaradi zmanj- M""------------------------------------ "i Oivoj. •• .. . . , e morajo biti zasnovam dolgoroc- n 'Izvajati, ne glede na to, če se v določe-k d' fao Povsem ujemali s trendi na nivoju ^it°8or°čnaeganje »dnevni« politiki, v govedoreji, dfja bi se rnnOirVodnfa'ne more roditi uspeha. Za-usm I’i- konkretizaciji ukrepov v odnosu v da'*' Povsem na maksimalno pridobi-^^^Vs ti ne ^r*1 jjonutku možnega (upoštevati prin-? n'^' ee je ničesar ne prosiš). šane fizične sposobnosti in počasnejših reakcij rabijo več časa za samo fizično delo, ne obvladajo več do popolnosti tehnologije v proizvodnji mleka (prehrana, oskrba živali, mastitisi...) in krog opuščanja te proizvodnje se sklene. Opuščanja govedoreje na majhnih kmetijah ne bo moč preprečiti Še vedno trdim, da tega naravnega procesa »propadanja« (opuščanja) govedoreje, velikokrat pa tudi kmetovanja sploh v tej kategoriji kmetij ne more preprečiti noben sistem in ga tudi nikjer v svetu ni. Kdor malo bolje pozna zgodovino kmetijstva v Evropi, ve, da so se ti procesi v nekaterih državah dogajali še v prejšnjem stoletju in da so bili veliko bolj kruti, kot so pri nas. Ta proces sam po sebi tudi ne bi smel biti katastrofa ne za regijo kot tudi ne za državo, če gre sočasno z njim proces povečevanja rej, oziroma kmetij, ki imajo za to pogoje. Tak sistem je v Pomurju deloval nekako do leta 1985, deloma tudi do 1990, ko smo v regiji »nadomeščali« opuščene kmetije oziroma »izgubljene« krave teh malih čred s širjenjem in formiranjem večjih čred (20-30 krav). Žal je po tem obdobju to nadomeščanje praktično prenehalo in ostal je samo pospešeni trend opuščanja govedoreje v malih rejah. Iz navedenih spoznanj moramo zasnovati ukrepe, če želimo zadržati oziroma doseči v uvodu navedeni minimalni stalež goveje črede v Pomurju. Verjetno bo kdo menil, da so s predlaganimi ukrepi zanemarjene majhne kmetije, toda zaradi kritičnosti trenutnega stanja s podaljševanjem agonije ne bomo dosegli zastavljenih ciljev, temveč le ponovno zameglili probleme. Noben ukrep pa vsaj v osnovi ni mišljen kot izključujoč za katerokoli kmetijo (pa čeprav ima trenutno morda le dve kravi), v kolikor se lastniki sami (ob zagotovljenem primernem nasledstvu) odločijo, da se bodo tudi v prihodnje ukvarjali z govedorejo v povečanem obsegu. Osnovni ukrep za doseganje v uvodu navedenih ciljev je vsekakor povečevanje velikosti kmetij oziroma povečevanje črede krav na kmetijah. Glede na to, da z Zakonom o kmetijskih zemljiščih ni več omejena velikost zemljišč, ki jih ima lahko kmetija, je skrajni čas, da steče normalni promet zemljišč od tistih, ki jih ne morejo več obdelovati, k tistim, ki jih rabijo za proizvodnjo. Ker je cena zemljišč še vedno sorazmerno visoka, obstaja tudi možnost dolgoročnega zakupa zemljišč (10-25 let). Tako zakupljena zemljišča pa so že lahko osnova za širitev črede. Nenazadnje je tu Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ima ravno na območju, ki je primerno za živinorejo, v lasti zemljišča, za katera išče zakupnike. Problem je v denarju Seveda si pri kmetih takoj pojavi vprašanje, kje dobiti potrebna sredstva. Ker je problem večjega staleža krav ob že ugotovljeni potrebi po povečevanju kmetij širši in ne zadeva samo konkretnega kmeta, bi morali na nivoju regije določiti »spremljevalca« teh procesov. To bi bil sicer lahko nekakšen sklad, ki bi združeval sredstva vseh zainteresiranih, toda glede na slabe izkušnje z različnimi skladi, ki slej ko prej postanejo sami sebi namen, osebno menim, da bi bilo primerneje pri dolgoročno najbolj zainteresiranem partnerju, to pa je verjetno predelovalna industrija (varianta občina) določiti posebno službo, ki bi v skladu £ dogovorom zait-neresiranih vodila te procese in konkretno sodelovala s kmeti. Smernice za delo te službe bi morali na skupnih dogovorih oblikovati vsi zainteresirani, to pa so razen same predelovalne industrije predvsem občine, ki bi v programu sodelovale s sredstvi, ki jih namenjajo kmetijstvu, združenja govedorejcev, zadruge, trgovina (trženje domače blagovne znamke), zavarovalnice, svetovalna služba, veterina ... Osnovna naloga te službe bi bila po eni strani pridobivanje strogo namenskih sredstev za izvedbo teh ukrepov iz najrazličenjših virov; po drugi strani pa »iskanje« perspektivnih kmetij, primernih in zainteresiranih za povečevanje kmetije in predvsem za povečevanje črede krav (preko svetovalne službe, veterine, občin, natečajev ...). Na podlagi vnaprej izdelanih meril, v katerih mora imeti največjo težo človeški dejavnik (ljudje na kmetiji), ta služba vsako leto določi kmetije, ki gredo v širitev po tem programu. Za vsako takšno kmetijo se izdela kompleksni program razvoja (od nakupa oz. zakupa zemljišč, morebitne gradnje dodatnih kapacitet, nakupa osnovne črede, krmne bilance, ekonomski kazalci...) ter določi vire potrebnih sredstev za izvedbo (lastna sredstva kmeta, možni državni viri, sredstva te službe v obliki ugodnih dolgoročnih posojil, pomoč pri pridobivanju bančnih sredstev...). V skladu s tako izdelanim programom bi se z zaitneresiranim kmetom sklenila dolgoročna pogodba (20-15 let), s katero bi se kmet glede na program in dobljene ugodnosti (sredstva) zavezal, da bo vsaj toliko časa imel tak ali pa večji stalež krav in da tudi sam sodeluje v regijskem programu. Pogodba bi hkrati omogočala kmetu koriščenje strokovne službe ter od njega zahtevala upoštevanje strokovnih navodil. Služba naj bi najmanj enkrat letno pri kmetu preverila izvajanje programa oz. pogodbe in mu v skladu s tem dodala oz. odvzela namenska sredstva. Določiti velikost posameznih rej Glede na to, da imamo v regiji že sedaj kmetije oziroma črede praktično vseh ve likostnih razredov, bi ta služba, skupaj s svetovalno službo morala poiskati in kompletno ovrednotiti najprimernejše modele za določeno velikost kmetije (v programu je zanimivo tako povečevanje od 4 na 10 krav, kot od 15 na 30 in vse ostale kombinacije). Tako bi lahko za vsakega interesenta izbrali najprimernejši model in pravilno dinamiko povečevanja. Pri velikih čredah je nujna specializacija proizvodnje (samo krave z minimalnimi dopolnitvami); pri manjših čredah (do 20 krav) pa bo ostala kombinirana proizvodnja z dodatnimi dejavnostmi na kmetiji. Pomembno vlogo mora pri teh kmetijah odigrati svetovalna služba s stalnim izobraževanjem in strokovnim spremljanjem teh rejcev (rejec v nobenem trenutku ne sme imeti občutka, da je prepuščen sam sebi). Navedeni ukrepi so seveda le prvi korak in jih je potrebno neprestano dopolnjevati v različnih smereh, takoj pa lahko vsi zainteresirani za razvoj govedoreje, povečanje črede krav, kakor tudi za kmetijstvo v celoti naredimo velik korak s tem, da prenehamo s širjenjem krilatice »to se ne splača«. Trdim, da se ne splača samo tisto, česar ne delamo; na kmetiji pa to lahko izjavimo le, če bi sicer delali kaj bolj donosnega. Po osnovni logiki »to se ne splača« se nam potem »ne splača« niti dihati, saj nam tega nihče ne plačuje oziroma ne ovrednoti. Tudi vsak zdravnik nam bo dejal in dokazal, da bomo poštah bolni, če si bomo vsak dan ponavljali, da smo bolni. Pomurci, od strokovnjakov do kmetov in vseh, ki ste kakorkoli povezani s kmetijstvom, pokažimo, da nismo neumnejši od ostale Slovenije (kjer se govedoreja, še posebno naša svetlolisasta pasma, veselo širi), zato ohranimo in razširimo to našo osnovo za dolgoročno preživetje! *Ludvik Lazar, dipl. kmet. inž. ^^metijska panorama vestnik, 20. marec 1997, Stane Kapun Še neizkoriščene možnosti pomurske govedoreje S Mcovostoo krmo do več r Za slovensko kmetijstvo je značilen velik delež travinja. Republika Slovenija poseduje cca. 900000 ha kmetijski površin, od katerih je 570000 ha ali 64 odstotkov trajnega travinja ter le 250000 ha ali 28 % njiv. Struktura kmetijskih površin na območju Pomurja je povsem drugačna kar je tudi razumljivo, saj se večji del krajine nahaja ravnini. Ocenjujemo, da pokriva travinje na območju Pomurja okrog 25000 ha oz. 18,7 odstotka kmetijskih po^| Delež travinja smo v zadnjih letih zmanjšali in ga bomo v prihodnje z intenzivnostjo pridelave voluminozne krme še zniževali. Vzrok za to bi lahko poiskali v množičnih agrarnih operacijah, zlasti v ravninskem območju Pomurja, kjer smo z ureditvijo vodno-zračnega režima v tleh spremenili absolutne travniške površine v relativne in tako ustvarili razmere za spremembo rabe kmetijskih zemljišč. S kakovostjo pridelane voluminozne krme kakor tudi po hranilni vrednosti nikakor ne moremo biti zadovoljni. Vse preveč še kosimo prepozno, zlasti prve košnje, in sicer konec maja ali pa v začetku junija, ko večina gospodarsko pomembnih vrst trav preide iz razvojne faze latenja v cvetenje. Dejstvo je, da se kemizen rastline iz ene razvojne faze v drugo hitro spreminja, s tem pa lahko izgubimo veliko na prebavljivosti organske snovi, in sicer zaradi povečanega deleža surove vlaknine. Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota KMETOVALCI - POSLOVNI PARTNERJI BANKE Kot poslovnemu partnerju vam lahko v LB Pomurski banki, d. d., Murska Sobota pomagamo s KREDITI ZA TEKOČO KMETIJSKO PROIZVODNJO, ki so namenjeni za: rastlinsko proizvodnjo, ki zajema pridelavo pšenice, koruze, krompirja, sladkorne pese, sadja, grozdja, vina in drugih kultur; živinorejsko proizvodnjo, ki zajema pitanje govedi, prašičev in druge intenzivne reje. Za večino namenov je možno uveljavljati regres Ministrstva za kmetijstvo, ki regresira realno obrestno mero do višine 8 % letno. Regres v vašem imenu uveljavlja banka in vam odobrene zneske regresa vrača na vaš žiro račun. Za odobritev kredita potrebujete: - pisno vlogo na predpisanem obrazcu, - dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti, - dokazila o premoženju in lastništvu. Višina kredita se določa na osnovi velikosti obdelovalnih površin ali števila glav v pitanju. PROIZVOD VIŠINA KREDITA 1. GOVEJI PITANCI 42.000/glavo 2. PRAŠIČI - PITANCI 8.500/glavo 3. PŠENICA, RŽ, JEČMEN IN OLJNICE 35.000/ha 4. KORUZA 50.000/ha 5. SLADKORNA PESA 50.000/ha 6. KROMPIR 45.000/ha DRUGO PO DOGOVORU Oblike zavarovanja kredita: - s plačilom zavarovalne premije, - z zastavo tolarskih ali deviznih sredstev, - z drugimi jamstvi. Doba vračila kredita Krediti se vračajo v skladu s proizvodnimi ciklusi za rastlinsko proizvodnjo, za pitanje prašičev znaša 6 mesecev, za pitanje govedi pa 12 mesecev. Podrobne informacije o kreditih za tekočo kmetijsko proizvodnjo vam bodo z veseljem posredovali strokovni referenti Sektorja za drobno gospodarstvo v Murski Soboti, Štefana Kovača 12 in PE v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. V razvojni fazi latenja je količinska rast gospodarsko pomembnih vrst trav zaključena, začne se proces staranja. To pomeni, da je potrebno trave pokositi najkasneje ob začetku latenja, to razvojno fazo pa trave dosežejo na območju Pomurja že konec aprila ali v začetku maja. Zakaj siliranje pridelka prve košnje? Seveda v tem obdobju ni možnosti za sušenje mrve na tleh, ker je povprečna dnevna temperatura zraka še prenizka, vdori hladnega polarnega zraka od severa pa niso redkost. Za to obdobje je tudi značilna še sorazmerno velika količina padavin. Iz tega sledi, da je Obrestna mera T0M + 10% za namene, kjer je možno uveljavljati regres Ministrstva za kmetijstvo. TOM + 12% za namene, kjer ni možno uveljavljati regresa. TOM + 11% v primerih z zavarovanjem s tolarskimi ali deviznimi sredstvi. Zgled izračuna obveznosti Če želite spitati 10 glav govedi, lahko pri banki najamete kredit v višini 420.000,00 SIT z odplačilno dobo 12 mesecev. Po temeljni (revalorizacijski) obrestni meri veljavni za mesec marec 1997 (0,7 %), bi morali za ta kredit v 1 2 mesecih plačati 35.952,00 SIT temeljnih obresti in 45.595,00 SIT realnih obresti. Realne obresti po izračunu, kot ga zahteva Ministrstvo za kmetijstvo, dobite povrnjene v višini 36.476,00 SIT, in sicer v 12-tih mesečnih nakazilih. Informativno vam prikazujemo možno višino najetja kredita glede na število glav govedi v pitanju, skupne in regresirane obresti ter skupno višino vračila kredita z obrestmi po 12-tih mesecih. št. glav v pitanju višina kredita skupaj obresti regresirane obresti skupna višina vračila kredita 10 420.000 81.547 36.476 465.071 20 840.000 163.094 72.952 930.142 30 1,260.000 244.641 109.428 1,395.213 40 1,680.000 326.188 145.904 1,860.284 50 2,100.000 407.735 182.380 2,325.355 Temeljna obrestna mera in obrestna mera za kredit se spreminjata. možno izvesti prvo košnjo samo pod pogojem, če poKo»‘" siliramo. J Zavedati se moramo, če želimo koliko toliko pripravlj®01 < v evropsko integracijo, kar se tiče mlečne prireje, b0®0^ seči njihove normative. V evropski uniji se na raznih strok«' , svetovanjih zelo resno menijo, kako povečati prirejo ml®* । vi, in sicer so si postavili cilj, da morajo doseči v dogk"1' prirejo najmanj 5000 1 mleka iz kakovostne voluminozne Pri naprednejših kmetih v Evropski odstotkov zimskega obroka sloni stni travni si laži, preostalo pa nekaj dodajo v obroku koruzne si laže, v koli imajo na razpolago, in koncentratov^ lansiranje« obroka. Poletni obrok P3' sloni na kakovostni paši in zeleni krmi' --------------------------------------------------------------------------------------"Z1,1 še dodatnih 3000 1 s krmljenjem koncentratov. To P^o njihov cilj doseči 8000 1 mleka po kravi na leto, <^a tija preživela oz. normalno gospodarila. Zavedajo s6'« ne bo mogoče doseči, v kolikor ne bo napredka v v tehnologiji pridelovanja kakovostne voluminozne spravila, rabe, s setvijo selekcioniranih vrst trav in vih mešanic itd.---------------------------jfl' Voluminozna krma lahko predstavlja veliki str® J mleka, v kolikor je kakovost slaba. Tega dejstva se zelo zavedajo, zato iščejo načine, kako pridelati či® voluminozno krmo s čim nižjimi stroški. Prišli so o® W možno bistveno zmanjšati pridelovalne stroške Prl krmi, v kolikor večino košenj silirajo. Ugotavljajo ugodnih pogojih sušenja mrve na tleh lahko nastane stotkov izgub hranilne vrednosti zaradi lomljenja Ibt0 muliranih največ hranilnih snovi. Tega načina sPfaL.ttK/ voluminozne krme so se najbolj oprijeli holandski dobivajo posnemovalce drugod v Evropski skupi®* da je ta način spravila krme v celoti izpodrinil pri® J sušenje na tleh. v sePi V travni silaži dosegajo nekoliko višjo suho snov, P 50 odstotkov, da zadovoljijo potrebe živali za nor®^^ prebave. Dejstvo je, da zaradi visokega deleža suh® holandski kmetje ne govorijo več o tako imenovani1 pak o senaži, ki je osnovni zimski obrok v prehrani ; Z domačim travinjem dospel i prirejo mleka Po nekaterih podatkih slovenskih strokovnjakovi® jj? šnjo izkoriščenost travnatega sveta možno poveča> in hranilnih snovi za okrog 100 odstotkov, v kol i* gnojenje in rabo, z uvajanjem travinja v pašno-koš®. . zato dani pogoji, z vsejavanjem selekcioniranih ti tovljeno je, da je možno že samo z uporabo s6!6^;^ varjev trav in detelj povečati pridelek suhe in h® okrog 30 odstotkov. dnU1 i Iz krme, ki je pretežno sestavljena iz manj vrcdbX: plevelov, kot posledica popolnoma degradiranega^ pf stava travne ruše, ne moremo doseči evropskih n® da pretežno na naših travnatih površinah prevlad® sestavi kot posledica nepravilne rabe in nepra''' rman, lakota, regrat, topolistna kislica, pirnica, vo va in še bi lahko naštevali. To pomeni, da bodo ® . želijo v prihodnosti živeti od prireje mleka, v c6 ® J niške površine s setvijo primernih mešanic za Ugotavljamo, da ista mešanica trav in detelj ni P^svetC) vsakih tleh, zato je prav, da se pred nakupom P tijskim svetovalcem. Izkušnje kažejo, da bi dali n ) dnost setvam mešanicam, kjer je poudarek na tfP lažjih tleh pa smo dosegli zelo dobre pridelovalo6 . stojno setvijo pasje trave. - Travno poljni kolobar nam bo moral biti kmetijah. Prav gotovo bo ta način kmetovanja vo zlasti v ravninskih, težje pa bo izvedljiv na gn Pomurja. Obnove travne ruše obnovami, to pomeni, da bomo gradirano rušo uničili z enim JjoL herbicidov. Ta način obnove i;Le' tudi v poštev tam, kjer imamo mes z prekomerno namnožitvijo P na ter drugih koreninskih selekcioniranih vrst trav in detelj P. šla v poštev tam, kjer imamo pt°P pokrovnostjo ruše na travinju in11 območjih. jetnik, 20. marec 1997 stran 41 ^^metijska panorama 9 Za ohranjanje rodovitnosti tal Pri tem načinu gospodarjenja s kmetijskimi pov^ da vzdržujemo v tleh čim več humusa. 1 ooveče- zadržujejo več vlage, izpiranje hranilnih snovi je ofganski snovi vanjem deleža okopavin se povečujejo potre p oz. humusu v tleh. _ . , of,netski potencial Selekcionirane vrste trav in detelj imajo vis g tevne po za pridelek suhe in hranilnih snovi, zato so p bza zemlje gnojenju z osnovnimi hranilnimi snovmi. Kerni ru§e po to morala biti v prihodnje osnova za določevanj P analize hranilnih snoveh Dejstvo je, da samo na osnovi kemične zemlje lahko naredimo dolgoročni načrt gnojenja- krme . Največja napaka v pridelovanju kakovostne vo gga odkosa. lz travinjaje v prepoznih košnjah, zlasti prveg doseganje vi-Pravočasne košnje na sejanem travinju so osn šokih pridelkov suhe in hranilnih snovi. • ; 7elo kako- V kolikor nam je v interesu, da pospravimo iz r k- . bo Wno voluminozno krmo ter iz njegados^Z^°hPkmetov, mora-zahtevala v prihodnje evropska integracija od s j ’ =a pokosit, najkasneje konec aprila ™Območje, Rojstvo je, da Pomurje spada v subpanonsko k k Se bo aterih lastnosti klime človek ne bo mogel spreme , pride-*al prilagoditi z ustrezno tehnologijo. To pomeni dbopr Prve košnje kakovosten le tedaj, če ga bom °bhki travne silaže. Za območje Pomurja je znaclb^p s0 sjupade dovolj padavin, povprečne dnevne e P ttrav jn i že nekoliko višje od aprilskih, kar ugodno vp iv maja J. h normalnem dognojevanju lahko priča uje J'junija že arin košnjo, pridelek 3ab° zadovoljiv. Priporočljivo je, da pridelek P ‘ ke raz. Vn« silaže ali pa ga posušimo. Namreč v tem cas lahko « dovoljujejo sušenje na tleh. Tretjo košnjo. nato la^. nri^emo že konec meseca julija. Pridelek su e wa?kljaja Padavin sicer nekoliko manjši od prejšnT jzvedli 0,W kakovostnejši. Četrti odkos na travmju papokrmi-[j Secu septembru. Pridelek bomo silirali ah pa preš s p gos^^07081116 voluminozne krme si torej n\s Jfrne prireje mleka. Tisti, ki se boste v s'ne v ? eka’boste m°rali preiti na ta sistem pri nrevladovala Wa ^"“zne krme’ kJer b0 7 zimskem °br bodo razmišljanja o inten HlcPozpa *Mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr., specialist za pridelavo krme Kmetijska svetovalna služba za Pomurje kdo Vam lahko ponudi več? V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami., ki jih navadno opazimo prepozno. Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s -30-letno pisno garancijo. ^raniac d'o< °*» Dobruška vas 45, 8275 Škocjan - tel.: (068) 322 007, faks: (068) 76 290 o-°-» Otiški vrh - Dravograd, 2373 Šentjanž - tel.: (0602) 85 074, faks: (0602) 85 206 URL: http:Wwww.infotehna.si/bramac e-mail: bramac@eunet.si 10 ^Tmetijska panorama vestnik, 20. marec 1997, Stranj Zorica Abraham Pan č Možnosti razvoja pomurske prašičereje Ustrezno se bo treba organiziraj Prašičereja je po pomembnosti naša druga živinorejska panoga. Svojo upravičenost potrjuje z nekaterimi bioloR prednostmi in značilnostmi. Prašič se zelo hitro razmnožuje, ima dobro konverzijo in rastnost, vse to pa pogoR * ceneno prirejo mesa. __J Pomurje je glede na svojo geografsko lego primerno za pridelavo žit, kar pa posredno pogojuje razvoj prašičereje. Ta panoga ima v tem prostoru tudi že dolgoletno tradicijo. Od tu so bili izvoženi prvi pitani prašiči iz Slovenije (mesnica g. Benka) na evropsko tržišče. Za selekcijsko in razmnoževalno delo so bile uvožene pasme prašičev iz Avstrije in Nemčije, kar je vplivalo na kvaliteten razvoj te panoge v Pomurju že po letu 1959. V prejšnjem obdobju je bila zasebna reja prašičev nekoliko zapostavljena, saj se je razvijala le družbena prašičereja. Pomanjkljiva organiziranost prašičerejcev V zadnjem obdobju pa spet pridobiva na pomenu zasebna reja prašičev, ki je bolj fleksibilna in primerna za obdelovalne površine, ki,jih posedujejo rejci prašičev. Večji problem teh rej je organiziranost, ki je spričo razpadanja zadružnega sistema najbolj nastradala. Rejci so prepuščeni sami sebi, kar pri prašičereji in njeni intenzivnosti še kako vpliva na njen kvaliteten razvoj. Ena od bistvenih nalog v prihodnosti bo, kako plasirati kvalitetnega prašiča pravočasno na trg (organizoranost in market). Podatki iz tabele kažejo, da je število plemenskih svinj v Pomurju zadovoljivo. Podatki iz G. Radgone so verjetno trenutno pri plemenskih svinjah nedvomno boljši, saj je bilo število naložb v tej upravni enoti v zadnjih petih letih zelo veliko. Nezadovoljni v Pomurju pa smo s prodajo pujskov in pitancev. Prav tukaj se odraža neorganiziranost pomurske prašičereje. Veliko pujskov se proda zunaj regije, namesto da bi sklenili proizvodno verigo v okviru regije. Dolgoročni razvoj prašičereje v Pomurju Povečevati velikost obratov glede na razpoložlijivo obdelovalno površino Strategija razvoja kmetijstva in prašičereje do leta 2000 nam v Pomurju narekuje skokovit razvoj. Nova uredba (Ur. list 68/96) omejuje 2 gvž/ha, kar je za rejce prašičev zelo neugodno. Količina obdelovalne površine je omejena. Če hočemo imeti intenzivno rejo prašičev, kar nam narekujeta sedanja politika in tržna usmeritev v Sloveniji, bo to imelo negativne posledice na razvoj te panoge v Pomurju. Po letu 1985 smo dali prašiče- reji na kmetijah razvojno prednost, ki pa se ni obnesla, ker jo niso spremljali ustrezni agrarnopolitični in ekonomski ukrepi. Po analizah iz leta 1990 redijo na pra-šičerejskih kmetijah v Pomurju v povprečju 15 plemenskih svinj ali 50 pitancev. To pa kaže na slabo produktivnost in rejcu ne prinaša zadosti dohodka. Gradnja objektov, ki so zunaj naseljenih, strnjenih območij V svetu se prašičereja razvija na območjih, ki so zunaj strnjenih naselij. Tudi pri nas se bo zaradi smradu in vonja prašičereja širila na območjih, ki mnenju je lahko organizacija (naj bo to združenje ali zadruga) uspešna le, če je. član te zadruge ali združenja z njo tudi ekonomsko vezan. V tem primeru lahko od rejca prašičev zahtevamo, da se prilagaja razmeram na trgu se drži selekcijskega programa in tehnologije reje. S tako obliko delaje možno doseči napredek in tržni red ter maksimalno prirejo prašičev, ki jo v Sloveniji lahko zmoremo. Vsako drugačno razmišljanje in delo pa ne rodi sadu in vodi v vedno večji propad. Primer: Ko je v Prekmurju še delovala KZ Panonka, smo imeli prašičerejo na višjem nivoju, kot pa jo imamo danes (pasemska struktura živali na kmetiji, iz- najti nekakše povezave in mesnopredelovalne industrije tef^ ne reje o dolgoročnem sodeluj skupnem nastopu na tržišč 'J Morda neorganiziranost rejcev Trenutno stanje v družbeni prašičereji v Pomurju (podatki so ocenjeni za leto 1995) PITANI PRAŠIČI PLEMENSKE SVINJE FARMA NEMŠČAK 90.000 5.000 FARMA LJUTOMER 18.000 600 vključena tudi kooperacijska reja iz zasebnih kmetij cca. 400 plemenskih svinj FARMA PODGRAD 33.000 2.100 odprodaja 3.000 pujskov SKUPAJ 141.000 7.700 Izobraževanje prašičevi področja tehnologije reje : prašičev, izvajanja sleMs’ programa ... »Kolikor znaš, toliko veljal slovenski pregovor. Vendar P. J žal razmišljanja v preteklosti PG gačna. Prašičerejci morajo81 > ženi in dovzetni. V drugačnem^ se zgodi, da ne dohajajo novO j nologije, kar negativmo vpliv8 darjenje na kmetiji. . J Razvoj prašičereje dejavnosti, je možen na ukvarjajo s turizmom. pri nas na žalost niso izkoristi rje kot regija ima na temL^ veliko rezerv in jih bo nto^,,, za svoj obstoj, ohranitev k™ tt b »t »t 8: ki si t ( Trenutno stanje v zasebni prašičerji po upravnih enotah (povzeto po statistični podatkih iz leta 1991) SKUPAJ PUJSKI IN MLADI PRAŠIČI PLEMENSKE SVINJE LENDAVA 11575 7695 1068 G. RADGONA 10643 6871 1384 M. SOBOTA 45220 30627 4130 LJUTOMER 15484 9898 2993 SKUPAJ 82992 55091 9575 so na obrobju vasi. S tem se bo treba sprijazniti in naravnati investicijske programe tako, da bodo takšni pogoji upoštevani, kajti drugače se nam lahko zgodi, da nas bodo omejevali s posebnimi odredbami in sankcijami. vajanje ustreznih križanj, tetoviranje ...). Seveda je to povedano za povprečje vseh rejcev v Prekmurju. Nekateri rejci prašičev so v tem obdobju napredovali, več pa je takih, ki so le nazadovali. I < HIX MURSKA SOBOTA d.o.o. Ledavsko nas. 16,9000 MURSKA SOBOTA SLOVENIJA, R R 155 FAX/TEL.: ++386 69/31620 FAX/TEL.: ++386 69/31846 Celostno zaokrožena prireja Že od leta 1985, ko je začela zasebna prašičereja pridobivati na pomenu, je bil cilj in svetovanje s strani strokovnih služb, da naj se kmetije zaokrožujejo. Zaokrožena kmetija je dohodkovno močnejša in sposobnejša preživeti tudi v kriznih situacijah. Tudi v prehodnem obdobju, v času neorganiziranosti, take kmetije lažje preživijo in se hitreje prilagajajo tržnemu redu. Povezava z mesnopredelovalno industrijo Pomurje ima vsekakor možnost, da bi lahko svojo primarno prirejo končalo v okviru regije. Imamo dva mesnopredelovalna obrata. Povezava mesnopredelovalne industrije s primarno proizvodnjo bo nujna in neizbežna. Prej se bomo organizirali in povezali, bolje bo. Z vključitvijo naše države v EU nam bo povezanost in organiziranost samo v prid. V kolikor pa bomo neorganizirani in nepovezani, lahko pričakujemo le najhujše. IlilK III ŠE PC STARIH Ugodne cene vrtnih kosilnic, nahrbtnih škropilnic, motokultivatoriev, avtomobilskih prikolic... Možnost Plačila na obroke! Želimo vam blagoslovljene velikonočne ur adnike! Organizirati prašičerejo v okviru nekakšnih združenj ali zadrug V Sloveniji so bila pred letom dni ali mogoče že prej zelo aktualna združenja. Rejci so se organizirali v združenja, ki pa Prodaja pod lastno blagovno znamko, ki je znak naše regije Razmišljanja v smeri ustvarjanja blagovne znamke v pomurski regiji niso Potreben bo korak naprej J Skozi celotno moje r8^104 tem članku se najbolj Po8%J| ena beseda, to je organi^^tl gijo, kot je Pomurje, jet0 stvenega pomena. težak, toliko bolj, saj so kmetje združeni oz. of^jZ kot nikjer drugod v Slove™# bo potrebno potruditi, se°'M delati v skladu z razvoj8'^ dkom, kajti drugače lahko" le nazadovanje in prop8".' Slovenije v EU bo živin°ryji težko, najbolj pa rejcem Pr sljo'^ vna razmerja). Z intenziVI^ t. žično proizvodnjo -skem trgu nekonkuren^' moramo torej iskati df^’^ ličinah (kakovost, blag0^/ • posebne ponudbe ...)• dela - strokovnjake razlio^p^ rejce prašičev, ki morajo no sodelovati. *7nrica b aM ^nik, 20. marec 1997, stran 43 ACmetijska panorama Gospodarnost reje goved in prašičev na pomurskih kmetijah prašičereja je doh odkovno zanimivejša Ma goved in prašičev sta glavni kmetijski panogi v Pomurju. Tako lahko na osnovi gospodarnosti teh dveh panog sklepamo, kako se je spreminjal dohodek v zadnjih štirih letih v večjem delu pomurskega kmetijstva. ,/podarnost _ r—muusi posamezne proizvodnje v j '"'ki meri vpliva na njeno opuščanje ozi-. J /povečevanje. Odziv na slab oz. do-6 $ i posamezne kmetijske panoge e' ; "/katere panoge (npr. poljedelstvo, , ,/^vo) dosti hitrejši kot pri živino- • 1 WwnbvM-u - - posamezne proizvodnje v _____________________V»F“ puijcuciatvv, "□ ;';tt«stvo) dosti hitrejši kot pri živino-J .Proizvodnji. Vendar pa ima to prila-pi 1 Mjanje pri živinorejski proizvodnji dosti j /Posledice, ker če neka kmetija opu-/krav, je skoraj nemogoče, da bi jo I Win času spet uvedla. . .41 ^anje cen PM-al'Z0 ^osPodarnosti govedoreje in čenij/K na P°murskih kmetijah pri-/s Pregledom gibanja odkupnih Pitance n° govei^ Pitancev in prašičev Vouv s®° dobili za organiziran odkup Ceno mleka pa smo vze-n’h Podatkov. Iz zbranih cen raču/Računali povprečje in jih pre-tečajujaV,nemške marke po srednjem zaobdni,' Slovenije Cene smo zbrali ./Kodleta 1993 do leta 1996. o« 0,55 05 0,45 04 0,35 On^en, TJ E ž w saj le-ta predstavlja največji delež stroškov v strukturi stroškov reje goveda in prašičev. Obdelali smo nabavne cene krme. Gibanje cen doma pridelane krme pa nismo prikazali, ker je njihovo realno vrednost težko oceniti in je za to potrebna dodatna analiza. Ceno kupljenih krmnih mešanic smo zbrali v treh me-šalnicah krmil na območju Pomurja. Cene kupljenih krmnih mešanic so imele do leta 1995 trend padanja, v letu 1996 pa so le-te močno porasle; najvišje cene so bile konec leta 1996. V letošnjem letu pa so začele rahlo padati. Podoben trende je bil tudi pti nabavni cene koruze, ječmena in sojinih tropin. Do leta 1995 so nabavne cene padale. V letu 1996 pa so do meseca decembra naraščale, potem pa začele padati, razen sojinih tropin, katerim cena letos spet raste. Posledica ponovne rasti cen sojinih tropin je vnovična rast Svetovnih cen soje. —Goveji pitanci —♦— Prašiči pitanci —*—Meko d« le ™leka, govejih pitancev in prašičev pitancev v obdobju 1993-1996 i^Mpne Ce WdUta 19oAOvejih Pitancev so PaSo Izbile v do 1995 trend rastL P°tem Padie n 6 a Pa sr ' Vp^ih mesecih leto-g°vejih pitancev Mav /Men etu 1993 <2’5 DEM/ MalU ^ieka je močneje po-M vP°raslaua v letu 3993 še 'i da iP rn/ V ‘etu 1 sPet mal° MtL- roal/31110 °h tem upošteva-!%.nieni^Slcen večJa> kot se d a M/obikn niški tečaj nemške /6 še Večj; v lni Padec cen P° Mrit/ie cen V Mesecu decembru % vM/>. to iea mleka izboljšala na K?31/, n'Vo najvišjih cen 94 je //ivu/6113 prašičev pitan-1993, v letu nek°likod potem pa se 3e sSker; etne niV0Ju- Take cikMn-6 Pri Prač-- ne kažejo prave 'Clh značilno sezon-mese- OoSjPh?isoke cenCene’ V jesenskih (nMavv10 najmnde Prašičev. Tako !N? v letu 1993’ k/s V Pa se i r8ovinske zaščite ^n^^lada^precej M H*/ Pade vec tTSecih °d’ Se v tej,5 Problem ee tako močno, P Mesecih cv pr°dajo prašičev, hsk°raj ustavi. ^■^p,tania " anje cent Prikazali cene e Je Pomembno, Modelne kalkulacije - uporabljena metodologija Gospodarnost reje goved in prašičev smo ugotavljali s pomočjo modelnih kalkulacij. Izdelali smo jih po metodi pokritja, to je razlika med v denarju izraženo pridelavo določene proizvodne usmeritve (prihodek) in njenimi vsakokratnimi spremenljivimi stroški. Pokritje pokaže, koliko ostane kmetu od prihodka, ko plača spremenljive stroške (krma, teleta, pujski, obnova črede, osemenitev, zdravila ...). Pokritje je ostanek dohodka, s katerim pokrivamo stalne stroške (amortizacija, delo, dajatve) in dobiček. En del analize gospodarnosti bomo obravnavali v smislu pokritja, v drugem delu pa bomo upoštevali tudi stalne stroške. Metodologija izračunavanja je povzeta po katalogu kalkulacij, ki ga izdeluje skupina za ekonomiko znotraj Kmetijske svetovalne službe Slovenije. V izračunih smo uporabili povprečne letne odkupne cene in cene reprodukcijskega materiala za rejo živali. Stroški proizvodnje krme pa so za vsa leta enaki in so izračunani za september 1994 (katalog kalkulacij). Tako v primerjavi ni upoštevan vpliv spreminjanja nabavnih cen reprodukcijskega materiala za proizvodnjo krme. Tudi pri stalnih stroških (amortizacija, strošek dela, splošnih stroških) so enaki za vsa štiri leta. Za strošek delovne sile smo predvideli 4 DEM na eno uro dela. TL štarter ' cene BBC 35 BBC 1 o.; o« »s ^turnih m ■ esanic v obdobju 1993-1996 Gospodarnost reje V analizi smo uporabili modelno kalkulacijo reje krav na travnatem območju. Predvidena je mlečnost 4000 litrov po kravi na leto ob predpostavki, da namolzemo 3000 litrov mleka (osnovna krma). Pri taki intenzivnosti smo imeli povprečno v letu 1996 2614 DEM prihodka in 1616 DEM spremenljivih stroškov na kravo. Tako ostane za kritje stalnih stroškov in dobička (pokritje) 998 DEM na eno kravo letno. Pokritje je bilo najvišje v'ietu 1995, skoraj za 100 % večje kot v letu 1993. Za goveje pitance smo predvideli intenzivno pitanje s koruzno silažo. Pitance spitamo od 120 kg do 550 kg v 13,6 meseca, kar pomeni, da pitanci priraščajo 1050 g dnevno. S prodajo pitanca smo v letu 1996 dosegli 1568 DEM prihodka in ob tem imamo 1330 DEM spremenljivih stroškov. Tako pokritje na enega spitanega govejega pitanca znaša 238 DEM. Leta 1993 je bilo pokritje najnižje, okrog 2,5 krat višje je bilo v letu 1995 in leta 1996 je spet nekoliko padlo. V začetku letošnjega leta pa se je situacija izredno poslabšala za kritje stroškov dela in amortizacije (pokritje) nam ostane le 119 DEM. V prašičereji smo predvideli modelne kalkulacije, v katerih je predvideno krmljenje prašičev z doma pridela- Preglednica 1: Primerjava gospodarnosti reje goved in prašičev na nadpovprečno velikih kmetijah, v obdobju 1993-1996 (vrednosti so v DEM) Leto Pokritje (prihodek-spremenljivi stroški) Amortizacij a in splošni stroški Strošek dela Dobiček ali izguba KRAVE travnato območje 4000 l mleka (15 krav) 1993 573 824 560 -811 1994 949 -435 1995 1177 -207 1996 998 -386 GOVEJI PITANCI intenzivno pitanje 1050 g/dan prirastka (60 stojišč) 1993 115 313 87 -285 1994 ' 276 -124 1995 312 -88 1996 238 -162 PLEMENSKE SVINJE nakup BEK 35 18 pujskov / pl. svinjo (35 plemenskih svinj) 1993 580 242 212 126 1994 530 76 1995 653 199 1996 409 -45 PRAŠIČI PITANCI nakup BEK 35 2,5 tumosov na leto (140 stojišč) 1993 68 28 17 23 1994 61 16 1995 71 26 1996 76 31 cena kupljene krme zelo povečala. Če primerjamo višino pokritja z modeli na kupljeni krmi, je pokritje najnižje v letu 1996. V preglednici smo prikazali tudi stalne stroške. Zanje je značilno, da padajo Nekoliko boljše stanje je pri reji prašičev. Do leta 1996je bil pri reji plemenskih svinj in pitanju prašičev dosežen dobiček. V letu 1996 pa se je stanje poslabšalo, in to predvsem pri reji plemenskih svinj, pri pitanju prašičev pa v primeru, ko krmimo prašiče predvsem s kupljeno krmo. nim siliranim koruznim zrnom in kupljenim beljakovinskim koncentratom. Z rejo plemenskih svinj v letu 1996 smo dosegli 1526 DEM prihodka in smo ob tem imeli 1117 DEM spremenljivih stroškov. Tako je ostalo za kritje stalnih stroškov in dobička le 409 DEM. Pokritje v letu 1996 je bilo najnižje v zadnjih štirih letih. To je posledica padca odkupnih cen pujskov in zvišanja cen krme. V letu 1995 je bilo najvišje pokritje v analiziranem obdobju in skoraj za 50 % višje kot v letu 1996. Pri prašičjih pitancih se je višina pokritja gibala med 60 in 76 DEM na enega zrejenega pitanca. V letu 1996 je bilo najvišje pokritje. To velja za model pitanja prašičev z velikim delom doma pridelane krme. V primeru, ko krmimo prašiče s kupljeno krmo, je situacija dosti slabša, ker se je v letu 1996 na enoto proizvoda, če se obseg proizvodnje povečuje. Zato je pri upoštevanju stalnih stroškov pomebna velikost obrata. V izračunih smo izbrali nadpovprečno velikost kmetij (15 krav, 60 stojišč za goveje pitance, 35 plemenskih svinj in 140 stojišč za prašičje pitance). Ko od pokritja odštejemo stalne stroške, nam ta razlika pokaže, koliko nam ostane dobička ali izgube pri posamezni proizvodnji. Ob upoštevanju stalnih stroškov v govedorejski proizvodnji vidimo, da imamo pri kravah in tudi pri pitancih izgubo. To pomeni, da govedorejske kmetije ne dobijo plačanih vseh stroškov. Plačano dobijo delo, splošne stroške, za kritje stroškov amortizacije pa jim ne ostane zadosti denarja. Na osnovi tega lahko rečemo, da govedorejske kmetije lahko živijo, znotraj ob- stoječih objektov in strojev, ko bo potrebno zamenjati stroje in obnoviti objekte, pa za to ne bodo imeli dovolj denarja. Še slabša je trenutna situacija pri govejih pitancih, pri katerih rejec za pitanje ne dobi plačanega niti dela. Ob tem pa moramo upoštevati, da so izračuni izdelani za nadpovprečno velike kmetije in je dejansko stanje še dosti slabše. Ugotovitve Na osnovi analize gospodarnosti reje goved in prašičev smo ugotovili, da je govedoreja v celotnem analiziranem obdobju v sabšem dohodkovnem položaju kot prašičereja. To ugotovitev potrjuje dogajanje na terenu, ko se v zadnjih letih povečuje trend opuščanja reje goved (prodaja krav, nepripravljenost prevzema telet za nadalnje pitanje). Prašičereja po dohodkovni plati kaže ugodnejše rezultate, vendar jo pretresajo razne krize. Problemi nastajajo v spomladanskih mesecih, ko je nizka odkupna cena in zastoj v prodaji prašičev. Dodatno pa je prašičerejo močneje prizadela visoka cena žit v lanskem letu. Nasplošno pa lahko rečemo, da se je gospodarnosti reje goved in prašičev v letu 1996 letu poslabšala v primerjavi z letom poprej. *Damjan Jerič, dipl. inž. kmet., Kmetijska svetovalna služba za Pomurje 12 ZVmetijska panorama___ Izkušnje: Pri Lančičevih v Žihlavi imajo eno od vzrejnih središč za plemenske svinje Osemenjevanje: umetno in po nnravni poti Kmetija se je iz govedoreje preusmerila v svinjerejo Tja do 1988. leta so Lančičevi iz Žihlave pri Vidmu ob Ščavnici redili v glavnem govedo, potem pa so se postopoma preusmerili v svinjerejo. Leta 1992 je bila kmetija registrirana kot eno izmed vzrejnih središč za plemenske svinje. Za to pa je bilo treba izpolnjevati nekatere pogoje: ustrezna strokovna izobrazba, nasledstvo, primerni prostori in seveda izkušnje. Jožef Lančič in žena Antonija, ki sta se v življenju veliko nagarala, sta nadaljnji razvoj kmetije prepustila sinu Jožetu in snahi Emi. Z njo sem se tudi pogovarjal o njihovi reji plemenskih svinj. Delo si z možem nekako delita: on skrbi p prehranjevanje (in to je široko področje dela), ona pa za pripuste, vodi administracijo itd. Te je pa kar precej, saj je treba redno voditi dnevnik o dogajanjih v vzrejnem središču (pripusti, kotitve, odstavitev pujskov, odbira mladic ...), o čemer sestavlja tudi mesečna poročila, kijih je treba potem poslati na Biotehnično fakulteto v Ljubljano. Ta čas imajo Lančičevi iz Žihlave 20 plemenskih mladic, namenjenih za prodajo. Sicer pa na tej kmetiji letno vzredijo med od 105 do 110 plemenskih mladic, starih 9 do 12 mesecev in 60 dni brejih. Take potem prodajajo. Lančičevi pa imajo tudi 39 »presečnic«, od tega 30 švedskega landrasa, tako imenovane »enajstice«, ostalo pa - križanci švedskega landrasa in velikega jorkširja. Med njimi je tudi nekaj starih že pet let in so skotile celo do desetkrat. V enem letu tako Kaj potrebujejo vaše rastline? Rastline prinašajo košček neokrnjene narave v naš dom, it n razveseljujejo nas in nam izkazujejo Ij UbCZCTl Vračamo jim tako, da skrbimo zanje. Za zdravo rast nujno potrebujejo zemljo, • v kateri je dovolj hranljivih snovi in enakomerna vlaga. V naravi je teh snovi dovolj, sobnim rastlinam pa jih dodajamo c» / « / z rednim gnojenjem. Pri tem vam pomaga CII. Lančičeva snaha Ema je našemu novinarju pripovedova a središču na domačiji, kamor se je poročila pred de® vživela v delo. Seveda ni vse na enem, ampak si ga dr delijo. - Fotografija: Š. S. • težkih' pridobijo okrog 450 pujskov, kijih prodajajo, ko so i kilogramov. Kupci so zadruge in posamezniki. , Tretja dejavnost kmetije, preusmerjene v svinjereJ°^pfJ| bekonov. Nekaj prašičkov od domačih svinjskih niatef ampak jih dalje krmijo. V enem turnusu jih redijo okt vnem imajo tako rejo v jeseni in pozimi, ko je čas K° tanih prašičev sploh ni težko prodati. .. Pri Lančičevih živi sedem ljudi. Poleg že omenjen' / prababica Ivana, 9-letni Rok in 5-letni David (° piduauivd ivciiid, 7-icini 111 j-icun x jjjf... zakoncev Eme in Jožeta). Skušajo pridelati karnaj tl|A živali v svojem vzrejnem središču. V ta namen| površini 15 hektarjev, pšenico na štirih hektarjih hranila pa seveda dokupijo; zlasti otrobe, sojo, ribjo n i nadomestek... -'več^ Lančičevi so bili 1988. leta na razpotju: pridobit’ p|e^ znic in se preusmeriti v pridelavo mleka ali preiti v vZ skih svinj. Takratni gospodar se je odločil za to dr » Izkušnje so dobre. Morda bi bile take tudi z molzni^ P veda o tej drugi alternativi ne razmišljajo več, amPa . treba še postoriti, da bo svinjereja še bolj donosna- □ • z Substrat vsebuje idealno razmerje hranljivih snovi in mikroelementov: dušik - za hitrejšo rast, fosfor - za bujne cvetove, kalij - za večjo odpornost in hitrejše cvetenje, magnezij - za zdrave, zelene liste ter veliko vitaminov. V Substralovi kolekciji boste našli tekoča mineralna gnojila in gnojilne paličice za sobne, zelene ter cvetoče balkonske rastline. Sobota je dan za Substrat Henkel Zlatorog Skakovci 15, 9261 Cankova, telefo11' 1 -VSE VRSTE KMETIJSKE MEHANIZ^ -UMETNA GNOJILA - KRMILA -SEMENSKA KORUZA -SEMENA, ŠKROPIVA ■ -GRADBENI MATERIAL - BELA TEHNIKA, MALI GOSPODINJSKI 3 - ELEKTRO MATERIAL - BARVE -AVDIO VIDEOTEHNIKA - POSODA... OBIŠČITE NAS TER SE PREPRIČAJTE O / IZBIRI IN TAKO UGODNIH CEN^X j ■ Vsem poslovnim partnerje^jjp in drugim pa želimo blago^ velikonočne praznih' I is zavarovalnica triglav vOtJ območna enota Murska Sobota Lendavska 5. tel.: 069/31-650- d.d Lendavska 5, tel.: 069/31-650 iti' rt Zavarovalnica Triglav za vašo varnost nrnot 6 l,stvo ie največja tovarna na nar,.er?' zato ie zanjo nevarnost Dornik inesreč toliko večja. Tu je nova akt k° Se Za kmetijce začenja va aktivna sezona, z njo pa tudi nove nevarnosti. Zav ca10^01' ne Počiva in v lahko jC' Th^lav Pravijo, da se kaj druao r?°dl’ datoča, strela, požar ali soaak6Z?0devhiPu uničijo trud, ki ■ ,e vlagali za zadovoljitev CkhCianevarnosti-Tudi ^Posk^rh ^^buj® varnost, za to pa ZaS ,61 v območni skupnosti Kmetip k-6 Triglav v Murski Soboti. Socialni'Jlrn kmetijstvo nudi dohodka^nost in so odvisni od ^SDamJZ kmetijstva, bi torej ravnali ^ieoa n n°' ae ne bi zavarovali $a Premoženja. j ^arovanje Jelkov in živali Triglav je kljub % * n°vih zavarovalnic še na na območju Pomurja, kovani'0 kmetijskimi ^likizaj1 Pa nudi kmetijcem dve -za^^anja: - Zavam, anie Posevkov in plodov ^nje živali PlodovVan^6 P°sevkov in ^letniki® Zavarovanje vseh ar In trajnih nasadov, ki jih je možno zavarovati pred točo, požarom in strelo. Poleg tega osnovnega zavarovanja je moč skleniti še dodatno zavarovanje pred spomladansko pozebo, prav tako pa sadjarji lahko dodatno zavarujejo tudi izpad količine in kakovosti pridelka. Z akcijo zavarovanja posevkov in plodov bodo v Triglavu začeli še pred koncem spomladanske setve v aprilu, zavarovanje pa bo moč skleniti vse do nastanka škode. V Zavarovalnici Triglav v Murski Soboti je zavarovanje možno skleniti skupinsko in posamično. Skupinski način zavarovanja bodo sklepali do sredine maja, potekal bo preko kmetijskih zadrug in zavarovalniške zastopniške mreže, ta način zavarovanja pa je za okoli 10 odstotkov cenejši od posamičnega. Kot vsa leta doslej nudijo zavarovancem tudi tokrat ugodne pogoje plačila zavarovalne premije, saj saj bo ob sklenitvi prispevka potrebno plačati le 20 odstotkov, preostanek pa še v dveh obrokih po 40 odstotkov po spravilu pridelka, vendar brez obresti. Pri takojšnjem gotovinskem plačilu nudijo popust. Zavarovanje velja od sklenitve do • spravila pridelka, nastalo škodo pa zavarovalnica izplača po spravilu pridelka. Zavarovanci doslej nikoli niso bili oškodovani, gotovo pa je Pomurcem najbolj ostala v slabem spominu katastrofalna toča pred desetimi leti, leta 1987, ko je bil prizadet velik del pokrajine in slab konec so takrat potegnili tisti, ki niso imeli zavarovanih svojih pridelkov. Zavarovanje živali Sklepa se celo leto, razen posebnih primerov pa velja za obdobje enega leta. V Pomurju je poleg krav najbolj razširjeno zavarovanje še drugih plemenskih živali, poleg temeljnega rizika pa je možno dodatno zavarovanje za zdravljenje. Temeljni riziko vključuje pogin ali zakol, pri dodatnem zavarovanju za zdravljenje pa zavarovalnica pokrije tudi del stroškov zdravljenja. Poleg živali, ki so pridobitnega značaj, je možno zavarovati tudi hišne ljubljence, torej živali, ki jih imajo ljudje ljubiteljsko. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zaradi neugodnega razmerja med aktivnim in upokojenim prebivalstvom se država zaveda, da sedanji aktivni populaciji ne bo mogla zagotoviti enakih socialnih pravic, kot jih uživajo sedanji upokojenci. Zato je pripravila zakonske rešitve, ki omogočajo nove oblike zavarovanja in dovoljujejo zavarovalnicam na slovenskem zavarovalnem tržišču sklepanje prostovoljnih pokojninskih zavarovanj. Zavarovalnica Triglav je sprejela kakovost po standardih ISO tudi v vašem domu DIMENZIJE STREŠNIH OKEN v cm 114 X 118 S POGLEDOM PROTI SONCU 134 x 98 134 x 140 94 x98 94 x 160 78 x 98 76 x 118 78 X 140 s*'Pna okna različnih oblik tovitvena plastična okna ana in balkonska vrata p^'N PRODAJA tudi keK POOBLAŠČENIH MONTAŽERJEV 54 x 70 54 x 98 . d.d, 1oktobra 57, SLO, 1386 Stari trg pri Ložu, telefon: (061) 795 100, NOv „„ telefaks: (061) 708 466 a *”» 57 si n PROIZVODNJA - PE GRADBENI ELEMENTI 1305 Nova vas, telefon; (061)866 627, telefaks: (061)798 069 izziv in v okviru projekta Življenjski krog pripravila kakovostno ponudbo prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki bo prav gotovo zanimala tudi kmete. S prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem si lahko zagotovite enak standard in kakovost življenja, kot ste ju imeli pred upokojitvijo. V Zavarovalnici Triglav nudijo tri različne pokojninske programe, ki se razlikujejo v izbiri družinske pokojnine in zavarovalne vsote za primer smrti. V vseh primerih se sklenitelju prostovoljnega zavarovanja izplačuje mesečna pokojnina od upokojitve do njegove smrti, zavarovalna vsota in družinska pokojnina pa sta odvisni od vrste sklenjenega pokojninskega programa. Pokojnina po vaši meri Vse podrobne informacije interesenti lahko dobijo v najbližji enoti Zavarovalnice Triglav, za ponazoritev pa smo pripravili primer prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki je še posebej zanimiv za kmete. Po zakonu mora vsaj en član kmetije, ki ima več kot 104.000 tolarjev katastrskega dohodka, plačevati obvezni prispevek za pokojninsko zavarovanje, ostali člani gospodinjstva so lahko zavarovani na način, ki ga sami izberejo. Najnižji znesek obveznega prispevka za pokojninsko zavarovanje znaša nekaj več kot 13.000 tolarjev mesečno, določa pa se na osnovi višine letnega katastrskega dohodka. Ker lahko vsi člani kmečkega gospodinjstva, razen enega, sklenejo prostovoljno pokojninsko zavarovanje, predstavljamo naslednji primer: Za plačevanje se odloči naslednik kmetije pri starosti 20 let. Odloči se za mesečni prispevek za prostovoljno pokojninsko zavarovanje v višini 13.500 tolarjev (približno takšen je prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje), prispevek bo plačeval 40 let, upokojil se bo pri 60 letih starosti. Odloči se za program zavarovanja, ki vključuje družinsko pokojnino. Po 40 letih se v njegovem fondu nabere 12.881.108 tolarjev, mesečna pokojnina bo znašala 84.258 tolarjev, izplačevala pa se bo do smrti zavarovanca. Družinska pokojnina se začne izplačevati upravičencu, če je zavarovanec umrl v prvih desetih letih izplačevanja starostne pokojnine, izplačuje pa se do izpolnjenega 10. leta izplačevanja. Kot smo zapisali, so v Zavarovalnici Triglav pripravili tri različne pokojninske programe, zato naj se interesenti oglasijo pri njih, kjer dobijo vse podorbne informacije. S prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem si boste tako zagotovili pokojnino po svoji meri. M 4- /A Zrak, ki ga dihamo, je pogosto močno onesnažen. Tudi zato, ker v Sloveniji za ogre- vanje še vse bljamo okolju škodljiva trdna goriva. Toda peč na premog ali drva lahko kmalu postane vaša črna preteklost. Izkoristite ugodne kredite za okolju prijazno in udobno ogrevanje. preveč upora- Ekološko Republike Slovenije Odločite se za čisto udobje. razvojni sklad odslej ponuja ugodne kredite vsem prebivalcem Slovenije, ki bi radi prešli na uporabo čistejših goriv ali obnovljivih virov energije. Da bi omejili onesnaževanje okolja in si hkrati zagotovili udobno ogrevanje, vam predlagamo uvedbo ogrevalnega sistema na daljinsko ogrevanje, plin, kurilno olje, toplotno črpalko ali solarno energijo. Za namestitev naštetih vrst ogrevanja so vam na voljo ugodni krediti. Krediti za okolju prijazno ogrevanje in vse informacije so na voljo v naslednjih bankah: Nova kreditna banka Maribor, Banka Celje, Dolenjska banka, Gorenjska banka, LB Domžale, LB Zasavje, LB Koroška banka, LB Pomurska banka, LB Splošna banka Velenje, Splošna banka Koper. Dodatne informacije: Ekološko razvojni sklad RS, telefon: [061] 176 33 44 zamenjajte uir energije! 14 panorama vestnik, 20. marec 1997, stran^ vi Metka Barbarič Razdrobljena posest ovira razvoj poljedelstva v Pomurju Ugodni naravni pogoji za pridelavo poljščin dnjo - kooperacijska proizvodnja Tovarne sladkorja me kompletne pridelane količine. Pomurje obsega 1336 km2 površine, to je 6,6 % slovenskega ozemlja. Ima 22,3 % slovenskih njiv in vrtov, 12,7 -sadovnjakov, 11,7 % vinogradov ter 7,6 % travnikov in pašnikov V Pomurju imamo 54.665 ha njiv in vrtov, od tega 45.572 ha v zasebni in 9.093 ha v družbeni lasti. V Sloveniji je ta delež ocenjen na 27,27 %. Delež njiv in vrtov je v Pomurju precej velik, saj znaša 40,9 %, nezanemarljiv pa je podatek, da je nerodovitnega zemljišča kar 8,2 %. Po upravnih enotah ima Murska Sobota 27.846 ha njiv in vrtov (5.827 ha nerodovitnega), Lendava 10.757 ha (2.258 ha nerodovitnega), Gornja Radgona 8.807 ha (1.433 ha nerodovitnega) in Ljutomer 7.255 ha (1.418 ha nerodovitnega). Pomurje je zelo agrarno območje in ima tudi velik delež kmečkega prebivalstva - 21,8 %. Ta odstotek je v upadanju, kar je precej skrb vzbujajoče, predvsem za naše kmetijstvo. Po upravnih enotah ima največji delež Murska Sobota, najmanjšega pa Gornja Radgona. V Pomurju imamo 21.844 kmetij, kar je 14 % vseh kmetij v Sloveniji (in tudi ta številka je na žalost v upadanju). Imamo 3.609 kmetij s pridelovalno površino do 0,5 ha, 6.279 kmetij s površino od 0,51 do 2,0 ha, 6.919 kmetij s površino od 2,01 do 5,0 ha, 3.801 kmetij s površino od 5,01 do 10,0 ha, 1.129 kmetij s površino od 10,01 do 20,0 ha in 73 kmetij z obdelovalno površino nad 20,01 ha. Prilagajanje tržišču Za pomursko kmetijstvo je značilna razdrobljena posestna struktura, kar je posledica velikega števila kmečkega prebivalstva. Kmetije v povprečju razpolagajo s 3,96 ha kmetijske zemlje. 45,3 % jih ima manj kot 2 ha kmetijske zemlje, 5,5 % pa več kot 10 ha kmetijske zemlje. Zanimivo je tudi spremljanje same setvene strukture, ki se je spreminjala glede na to, kar se je lažje in čim boljše prodalo. V grafikonu je prikazano spreminjanje setvene strukture od leta 1971 do leta 1995 za Pomurje. Zemljišča zasejana s sladkorno peso se širijo. Cilj tovarne je priti na 8.000 ha površin zasejanih s sladkorno peso. Delež krompirja seje zmanjšal in znaša sedaj 3,8 % ali 2.071 ha. Tudi delež krmnih rastlin se je v kolobarju zmanjšal in znaša 5,3 % ali 2.910 ha. Vrtnine pa predstavljajo le 1,5 % ali 823 ha. Pri povprečnih pridelkih na ha pa opažamo povečanje. Od leta 1971 se povprečni pridelki povečujejo, razen v dveh letih, ko so bile glavni vzrok za zmanjšanje suša in neprimerne rastne razmere. V naslednji preglednici so prikazani povprečni pridelki pomembnejših poljščin. Preglednica: Povprečni pridelki pomembnejših poljščin v dt/ha Grafikon: Spreminjanje setvene strukture od leta 1971 do leta 1995 za Pomurje V naslednji preglednici je prikazana setvena struktura na njivskih površinah v letu 1995, ločeno na osnovi sektorja lastništva za Pomurje in za Slovenijo. Preglednica: Setvena struktura na njivskih površinah v letu 1995 v ha Vrsta poljščine \ Slovenija Pomurje Delež Pomurja v Sloveniji pšenica 41.962 15.624 37,2 rž 1.928 915 47,5 ječmen 12.182 3.137 25,7 oves 1.868 455 24,4 tritikala 368 102 27,7 koruza - zrno 61.825 15.093 24,4 koruza - silaža 36.358 6.105 16,8 krompir 29.117 2.071 7,1 sladkorna pesa 6.132 3.259 '53,1 vrtnine 4.341 823 19,0 krmne rastline 32.554 2.910 8,9 Vrsta poljščine Pomurje Slovenija lastnina občanov družbena lastnina lastnina občanov družbena lastnina pšenica 42,5 62,9 38,7 54,2 rž 32,6 40,0 30,4 28,7 ječmen 37,9 51,1 34,3 44,9 oves 29,8 32,7 23,4 31,8 koruza - zrno 68,7 76,6 61,3 76,2 krompir 201,8 - 194,3 346,3 sladkorna pesa 480,0 406,1 478,1 391,9 Pomurje ima ugodne naravne razmere za pridelovanje poljščin. Dobra tretjina pšenice in koruze slovenske proizvodnje se pridela v Pomurju. V kolobarju na njivskih površinah imata največji delež koruza 38,7 % (21.198 ha) in pšenica (15.624 ha). Ostala krušna žita predstavljajo v kolobarju 8,4 % delež (ječmen 3.137 ha, rž 915 ha, oves 455 ha in tritikale 102 ha). Največ koruze in pšenice Proizvodnja koruze za zrno znaša 106.400 ton. Le manjši del koruze se odkupi, kajti koruza služi predvsem za krmo za živali. Popolnoma drugače bi bilo, če bi bil tudi tu vzpostavljen tak tržni red, kot je to pri pšenici. Kmetijci so znani po tem, da pridelujejo tisto, kar lahko tudi prodajo. Glavna tržna poljščina na naših pomurskih kmetijah je pšenica. Pridelajo jo okrog 74.300 ton in celo več. Okrog dve tretjini pšenice odkupijo, ostalo pa ostane na kmetijah kot krma za živali in kot surovina za moko. Proizvodnja za ostala krušna žita se giblje za rž 2.900 t, ječmen 12.000 t in za oves 1.400 ton. Med temi nekoliko odkupujejo le ječmen in rž. Vse ostalo pa porabijo doma na kmetijah kot krmo za živali. Tudi tu bi bila slika popolnoma drugačna, če bi se vzpostavila nek organiziran tržni red in odkup. V naslednji preglednici so prikazane odkupljene količine pšenice in sladkorne pese v letih 1990 do 1996 v tonah: V zadnjih 24 letih (vidno iz grafikona) se je v kolobarju najbolj povečal delež koruze, in sicer za 17,7 %. Delež rži in ovsa seje v tem obdobju precej zmanjšal, povečal pa se je delež ječmena. Delež pšenice je rahlo nihal, vendar se kaj dosti ni spremenil, saj je pšenica še vedno zanimiva, predvsem zaradi urejenega odkupa. Po letu 1975 se je v kolobar vključila sladkorna pesa, ki se je razširila na naše površine pod »pokroviteljstvom« Tovarne sladkorja Ormož. Kmetovalci so jo z navdušenjem sprejeli, saj nudi dohodek in ima organiziran odkup. Tržni poljščini sta tudi krompir (kije začel močno upadati zaradi hiperprodukcije) in sladkorna pesa. Pridelava krompirja znaša okrog 41.800 ton in je razdeljena na samooskrbno proizvodnjo ter na tržno proizvodnjo. Povprečni pridelek na ha je nizek, zaradi velikega deleža samooskrbne pridelave krompirja, ki je zasnovana predvsem na doma pridelanem semenskem krompirju. Pridelava sladkorne pese pa je v celoti usmerjena v tržno proizvo- ii3 Preveč in zastarela mehanik1 Kot glavni problem bi rekla, da je v prvi odhajanje mladih ljudi s podeželja v velika mesta. V starejši ljudje, ki niso več sposobni obdelovati draži, naše male kmetije pa niso sposobne prenesti P menitev. Vsaka kmetija je preveč obremenjena z men je v večini primerov zastarela, za popravila pa ni vec _ • so tudi neizkoriščeni, saj seje v prejšnjih letih PreV6C nizacijo, in to povečini nekvalitetno in preveč za er' po’ Obstajajo še vedno kmetije, ki imajo 5-10 ha obdel°v po tri traktorje, da o ostalih priključkih ne govorimU^jP to stanje popravilo z ustanovitvijo strojnih krožko',> jjo1 premalo prevladuje pri nas skupinsko delo. Prema'0 I cialnih strojev. To vse skupaj pa nam vpliva na P°° / dnje. Naslednji problem je tudi nizka izobraženost valstva in slaba prilagodljivost kmetov, saj zarad ^j0,fl|S znanja niso pripravljeni uvajati spremembe v proiz*0 J, vljeni tvegati. Leto pšenica sladorna pesa 1990 42.262 103.968 1991 39.589 98.079 1992 35.566 50.223 1993 39.824 86.759 1994 50.467 124.132 1995 - 163.988 1996 - 184.716 Kot precej velik problem lahko steLjOU razpad zadružništva, ki se še P^^iJ' pri malih kmetih. Nikjer ni zastopna tov, povezanost le-teh s prede/o^j^j strijo je slaba. Trga, predvsem ni in tako so problemi s presežki poljščin vedno večji. V tržnem redu je organiziran /e vse ostalo pa je odvisno od sajipo\./ kako se bo pač znašel in proda/ dp j sežke. Velikokrat se to ne da in P'1 jajo doma—primer v letošnjem K ' ■ > da prodati krompirja. | Ker je pridelava pri nas zelo razdrobljena, je , trg. Prihaja do neupoštevanja dogovorov naobtfžeflr d pravljenosti kmetov, da bi se sami ukvarjali s j« delkov. da IjU^jJ Ker je pomanjkanje denarja, prihaja do tega. ni kupovati kvalitetnega semenskega blaga in s1 rtepš .djl ti takšnih pridelkov, kot bi jih lahko. Določene so . j« । koruze imajo velik genetski potencial, vendar o vi, ob nezadostnih vložkih nam enostavno ne 01 M bi lahko. In ljudje se ne zavedajo, daje doma Pr tetno in neprimerno za nadaljne razmnoževanj^.^ O, slabi posevki in še slabši pridelki, potrebno je v f p : vtskih pripravkov, da določene poljščine obvaf J in škodljivci. To nas pa vse stane in na koncu J s vestnik, 20. marec 1997. stran 47 /vmetijska panorama ^opuščanja njivskih površin, ki se zaraščajo in predvsem na Go-e® kvarijo pokrajinsko strukturo. stmu/ d,pa^anje določenih kulturnih rastlin (krmnih rastlin, oljnic, dpi . ni“ dosevkov) in uveljavitev ozkega kolobarja, ki nam ga pre-h Či Pr*PeUe do povečanih stroškov na posamezno parce-eiia d™ • ■ 6 k°l°bar’tem pogosteje nam določene poljščine sledijo dol ?8p m tem bolj se nam razširjajo določene plevelne vrste in vkov k' rrlsdjen'smo uP°rabljati vedno več fitofarmacevtskih pripra-!e ’ J.pa Si° Ze'° drag' ’n nekateri med njimi okolju neprijazni. Če ko kmet' .0,?ar’ nam določeni problemi s tem tudi izginejo. A kaj, rabijo Sejej° 'e t’sto’ kar 'ahko plasirajo na trg, oziroma kar upo-Velik^V a 'astno Prehrano in za prehrano živali. Parcel em- ki nikakor ni zanemarljiv, je naša razdrobljenost nika j’ !J®8® P°sebej značilna za Goričko. Sama osnovna agroteh-^inorei vb3'in vedno manj je povezovanja poljedelskih kmetij z clje in k 'mi ^avno na obmopčjih, kjer niso bile izvedene meliora-Elitno bit^830^6, s.e ta Parcelna razdrobljenost zelo pozna. In če 'Miti, ' k°nkurenčni drugim, moramo tudi na tem področju kaj na- ^zv°jne možnosti tr®^a vzP°staviti nek tržni red, s katerim bi bili vsi krajev do s ^.Prodajalci kot kupci. Tudi glede na razdalje nekaterih bilopotrebedlSŽa morali usposobiti odkupna mesta. Odkupovati bi Dobrno*00 ne !e Pšenico' ampak tudi druge poljščine, ki so na na-^eraliv?11 zan'mlve in se jih da pridelati. Tu predvsem mislim, da ®ne bi tovP°StaV'^ tr^n^red 2a ko™zo, oljnice (kot so včasih že bile dobmarna °^a kuPovala te surovine preko meje), krompir (saj bife na t v,este’ koliko ga že je in koliko ga še bo zgnilo v skla-udlP“k ’ - bi n2°8t kmeto^ Pri krušnih žitih bi morali povečevati zain- Za ni^°vo pridelovanje. Vzpodbujati 6 aV° d°l°čenih kultur in ne vedno iskati k ženica i6"1? preko meje, domačega kmeta pa odreza-nam bosta tudi v bodoče med žiti zavze-t za ■ ež *n 8*e^e na majhne svetovne zaloge bo t IMat|8IUnuvo Poslovanje. Več pozornosti bo po-bru>a?einu sortimentu in sejati sorte, ki so kvali- k' e' ^Ponoi ■Se na beljakovinah in nam dajo večje pri-nekat?r-kb°mo morali samo osnovno obdelavo, ebomo m Se vedno šepa, in upoštevati kolobar. Po-?®n> ove8) in?rad Površine, zasejane s krušnimi žiti (ječ-Ii7'n koruzo ?a radun zmanjšanja površin s krompi-p Proso, kat°' naših polj sta popolnoma izginila ajda (L^evanj/3 sta včasih rastla po slovenskih poljih, dn? Prlttaniko0 ie Precejšnje in vedno je problem, m 7 Prob]^-eza Izdelavo moke. Tudi pri prosu je po-Prem 7 da tema dvema poljščinama na- res za n ° pozornosti. Pri koruzi se bo potrebno ^^ettpridgiE^boljše, najkvalitnejše hibride, povečati Obijali za ne>Jn to t*8^ hibridov, ki jih bomo lahko '^~^^^hrario ljudi in živali. ra^u ,n lo^^PP^ršin, zasejanih s koruzo ^^ine rfGrn' b°mo morali povečati ^ebn *aseJane z oljnicami. Tu bo >^£°Čb.uditidržr' ^b° M n bo tovarna olj spet kort-.'^h‘^pridelane na našihpovr-krstila ce bi tovarna olja lahko Za °^e' odpadni produkt pa ^dn^^no živali. To bo zelo b^^N^lo tud1 na kolobar. Pa bomo povečevali tudi '^kor'^sejane z bučami, katere vedn b! smeli zanemariti, saj so n° bolj zanimive. Nujno bomo vključevali tudi več zelenjavnic, da ne bo potrebno vsako solato kupiti od »južnih« trgovcev, ampak bomo imeli domačo solato ali katero drugo zelenjavnico. Določen red bi morali narediti tudi pri samem semenarjenju, pri samem semenskem materialu. Naša zakonodaja bi morala točno določiti, da je treba seme za naša polja pridelati v slovenskem prostoru (to tudi znamo) in stalno strogo vse kontrolirati. Kar prihaja iz uvoza, je velikokrat problem, saj to so sorte, ki niso bile pridelane v domačem okolju in se niso mogle prilagoditi. Nikjer drugje pa ni takih pogojev, kot jih imamo mi. S tem bi obudili tudi določene dobre površine, da bi jih ljudje ponovno pričeli obdelovati. Finančno bi si lahko nekoliko opomogli, ljudi bi zainteresirali za delo na naši zemlji in nekateri bi se s tem rešili brezposelnosti. Domači material je vedno najbolj odporen tako na bolezni kot tudi na škodljivce ravno v domačem okolju. Ob tem bomo morali dati veliko pozornost na površine, ki se nam zaraščajo, ker ni nikogar, ki bi jih obdeloval. Aktivirati bomo morali vse zapuščene površine, na neprimernih pa izvesti melioracije in komasacije. Nujno moramo urediti naša razdrobljena zemljišča v večje komplekse, kjer bomo lažje in bolj gospodarno kmetovali. Cilj nam mora biti povečevanje kmetij po površini in čim manjša oddaljenost ene obdolovalne površine do druge. Samo kmetijo moramo povečati, jo specializirati, povečati obseg pridelave in povečati pridelek, saj bi si s tem bistveno pocenili proizvodnjo. Potrebno bi bilo tudi strogo kontrolirati uvoz, da nekateri ne bi k nam pripeljali resnično vsega, kar drugod po Evropi ostane in so nam še pripravljeni dati. Sami dobro veste, da je pri nas poplava vsega in če navedem samo en primer: vsi hibridi koruze so najboljši, vsi so odporni tako na bolezni kot tudi na škodljivce, vsi se dobro prilagajajo različnim rastnim pogojem, odporni so tako na lom kot tudi na ...za mlade družine, za podjetnike, obrtnike, kmetovalce, za delavce in upokojence, za ..., za izgradnjo doma, nakup vrednejših dobrin, za šolanje otrok, za doto vnukom, za dodatno pokojnino, za... Kot jutro se življenje prebudi. Nato raste in zaživi v dan - z oblaki. morda s solzami zastrt ali s soncem obsijan. Že bliža se Vse podrobne Informacije o prednostih In posebnostih RENTNEGA VARČEVANJA vam bomo z veseljem posredovali v katerikoli izmed naših poslovnih enot. Dobrodošli v Mariboru na Slomškovem trgu 18,tel.: 062/ 222-261, v Murski Soboti v Ulici arhitekta Novaka 13,tel.: 069/ 21-136, v Zrečah na Cesti na Roglo 1 Ihtel.: 063/ 762-575, v Šoštanju v Ulici Lole Ribarja 2,tel.: 063/ 881-369, v Ljubljani na Pogačarjevem trgu 2,tel.: 061/ 13 28 135, v Novem mestu na Prešernovem trgu 4,teh: 068/ 322-190, v Novi Gorici na Bevkovem trgu 2,teh: 065/ 26-654, v Kopru v Ulici Zore Perello Godina 2,tel.: 066/ 392-3111 poleganje in vsi nam dajejo najvišje pridelke. Nujne korenite spremembe Glede na resnost položaja kmetijstva na našem območju in »prihajajočem« vključevanju v Evropsko unijo vidim možnosti v večjih kmetijah, v intenziviranju proizvodnje in povezovanju poljedelske pridelave z živinorejsko (goveda in prašiči). Sama semenska proizvodnja je možna na vsaki kmetiji, ki ima večje površine in več obdelovalnih površin (z melioracijami bi lahko precej zemljišč obudili). Male kmetije v bodoče ne bodo imele bodočnosti, potrebno se bo specializirati in se ne več ukvarjati z vsem, ampak se čim bolj specializirati. Predvsem bi bilo pri tem potrebno spodbuditi mlade ljudi, mlade kmetovalce in jih zainteresirati za delo na zemlji. Tudi s stimulacijami bi bilo potrebno pomagati kmetijstvu, ne pa da se ga vedno postavlja ob rob, češ, bo že šlo. Kmetije, kjer ni mogoča poljedelska proizvodnja, bi morali preusmeriti v sadjarske kmetije, govedorejske kmetije ali kmetije kakega drugega tipa. Pri vsem tem bi morala država pomagati ravno tistemu malemu kmetu ter spodbujati kmetijsko in domačo pridelavo. Najnujnejše bi bilo potrebno vzpostaviti tržni red za več poljščin, kot pa je to zdaj. Saj bi ljudje več delali na zemlji, samo če bi vedeli, da bodo od tega lahko tudi živeli. Omejiti bi bilo potrebno uvoz in bolj spodbujati domačo pridelavo. Tudi pri zelenjadarstvu so še ogromne rezerve in tu bi se dalo veliko narediti. Zakaj vsako solato ali drugo zelenjavo pripeljati z juga, ko pa bi tudi pri nas doma lahko to pridelali? *Metka Barbarič, dipl. inž. kmet., Kmetijska svetovalna služba za Pomurje večer. Noj bo srečen, lep, bogat, da z radostjo in mirom v srcu užijemo življenja sad. RENTNO VARČEVANJE ZA DAN URESNIČENIH SANJ KREKOVA BANKA d.d. —i* _______ __ _____•____ 16 Avmetijska panorama vestnik, 20. marec 1997, Stranj z ta Flisar Novak Kakšna je strategija razvoja zelenjadarstva? Določene vrtnine na določena območji V strategiji razvoja slovenskega kmetijstva je zapisano, da je z aktivno tržno in strukturno politiko potrebno nujn^ zagotavljati čimbolj stabilne razmere za gospodarjenje, hkrati pa zagotavljati prehransko varnost - pri vrtninah 65 pokrivanja potreb. Proizvodna politika naj bi temeljila na ukrepih, ki bi zagotavljali naravnim danostim in trznil možnostim, prilagojeno alokacijo kmetijske pridelave, trajno ohranjanje proizvodnega potenciala zemlje m ekološko neoporečno kmetovanje. Po strategiji razvoja naj bi bil osnovni cilj širiti pridelavo tržno zanimivih ze-lenjadnic in okrasnih rastlin na prostem, kakor tudi v zavarovanem prostoru. Rešitev, ki jo ponuja strategija, je možna le pri pravilni kombinaciji delovanja trga in usmerjenih interventnih, normativnih ter fiskalnih ukrepih države ter boljši izobrazbi in večji osveščenosti tako pridelovalcev kot porabnikov hrane. Stanje ni rožnato Michael Betts (Sodobno kmetijstvo 3/95) navaja, da so slovenske družinske kmetije vedno bolj ogrožene - vedno pogosteje videvamo uvožene nizozemske paradižnike in španske jajčevce. Zaradi intenzivnega »agrobiznisa« Evropske unije prihaja do vedno večje ogroženosti obstoja slovenskih »malih« pridelovalcev hrane. V EU obstajajo mogočni lobiji za posamezna področja kmetijstva. V slovenskih ministrstvih za kmetijstvo in za promet bi se morali zavedati štirih poglavitnih vplivov na družinske kmetije: 1. Povečana konkurenca zaradi uvoženih vrtnin iz EU bo povzročila postopen propad slovenskih družinskih kmetij in lokalnih pridelovalcev vrtnin. Preživele bodo le velike »podjetniške« kmetije. 2. Povečan bo promet s težkimi tovornjaki zaradi uvoza sadja in zelenjave (presne in zamrznjene) iz drugih de- lov Evrope. 3. Povečale se bodo zaloge plehkega sadja in zelenjave brez okusa v slovenskih trgovinah. 4. Propadle bodo lokalne tržnice, saj sta uvoženo sadje in zelenjava cenejša celo od pridelkov lokalnih vrtičkarjev. Možnosti so omejene Vrtnarstvo je delovno intenzivna kmetijska panoga. Le del delovnih operacij je mogoče mehanizirati (v celoti ali deloma), in sicer osnovno pripravo tal, gnojenje, setev ali sajenje, zaščito in oskrbo posevka ter namakanje. V naših razmerah je spravilo pridelka ročno, prav tako pa tudi pomemben del oskrbe posevka (odvisno od vrste vrtnin). Glavni omejitveni faktor v pridelavi je, zaradi visoke stopnje delovne intenzivnosti, v naših razmerah običajno razpoložljiva delovna sila, bolj kot velikost obrata ali parcel. Pogosto je omejitveni faktor tudi nezmožnost namakanja. Pridelovanje vrtnin je lahko glavna ali dopolnilna dejavnost na kmetiji. V prvem primeru govorimo o specializiranih vrtnarskih kmetijah, ki jih v grobem ločimo na primestne vrtnarske obrate in plantažno pridelavo vrtnin v območjih z optimalnimi pedoklimatskimi razmerami za določeno vrsto vrtnin. Zaradi relativno kratkih razdalj med pridelovalnimi območji in tržiščem ter majhnih kmetij se v Sloveniji v praksi najpogosteje srečujemo s prehodnimi oblikami vrtnarskih obratov, ki so bliže enemu ali drugemu tipu. Prisotna je tudi pridelava vrtnin kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Drobna pridelava -direktno trženje -primestni vrtnarski obrati Najpogosteje te kmetije vrtnine prodajajo neposredno na tržnici ali/in oskrbujejo trgovine in gostinske obrate. Ta način prodaje zahteva stalno prisotnost na trgu in širok izbor vrtnin v manjših količinah. To se v pridelavi odraža na izredni razdrobljenosti obdelovalnih parcel (različne vrtnine, več setvenih terminov). Uporaba večine standardne kmetijske mehanizacije je otežena, razen morda za osnovno pripravo tal, prav tako ni mogoča raba specializirane vrtnarske tehnike za plantažni način pridelave. Kmetija mora imeti zaščiten prostor za podaljšanje sezone pridelave in za vzgojo sadik, kakor tudi za namakanje. Velikost samih parcel zaradi navedenih značilnosti pridelave ne vpliva bistveno na tehnologijo pridelave, pomembno pa je, da so parcele strnjene v bližini bivališča (prepletanje številnih delovnih postopkov v enem delavniku, vsa kodnevna priprava različnega blaga za trg). Pridelava je delovno zelo intenzivna, ekonomski efekti pa v povprečju ugodni, zaradi relativno visokih maloprodajnih cen vrtnin (ki jih običajno narekuje trgovina, ne pridelovalec). medvrstno obdelavo. Potrebuj zaščiten prostor za vzgojo swj dnjih vrtnin. Običajno je po® .J improvizirano namakanje ali šnih predelih) namakalni®^ Plantažna pridelava vrtnin - množična pridelava - prodaja posrednikom »Plantažna pridelava vrtnin« je v Sloveniji prisotna na Primorskem (za prodajo vrtnin v presnem stanju), drugod pa predvsem za potrebe živilsko-predelo-valne industrije. Vrtnine pridelujejo v vrtnarsko-poljedelskem kolobarju. Od poljščin vključujejo v kolobar predvsem žita in detelje (izločina). Na posamez- ■ nem obratu je izbor vrtnin bistveno ožji, prisotna je specializacija na eno do nekaj vrst vrtnin. Pri tem tipu pridelave so pogoj večje obdelovalne parcele, ki omogočajo uporabo standardne kmetijske mehanizacije in specializirane vrtnarske mehanizacije (sejalnice, sadilci sadik, polagalci folije ...). Osnovno mehanizacijo tvori tu traktor s poljedelsko strojno linijo in nekaterimi specializiranimi vrtnarskimi priključki ter enoosni traktor s priključki za likost obdelovalnih parcel v občutneje vpliva na ekono^ šnost pridelave kot na primes®" skih obratih. Trženje vrtnin poteka rt kmetijskih zadrug ali grosist1^ vskih organizacij, oziroma pf^r industrije. Tudi v tem primul/’ va delovno intenzivna, pa odvisen od vsakokratni mer (grosistične odkupne cen® , no nižje od maloprodajni)- Vrtnine v poljedelskem . kolobarju - Pr°J predelovalni industriji Pridelovanje vrtnin j« ti tudi v poljedelski koi dika povečanja dohodi popestritve kolobarjatu Vendar mora taka pridelaV^’', določene pogoje, da bi nine zahtevajo zaradi svoj6^/’’ dobe rodovitna, godna tla- > »EMAL« Storitveno in trgovsko podjetje Tišina d.o.o. Prodaja traktorjev in kmetijske mehanizacije, ter rezervnih delov. Poslovna enota Cankaqeva 33 9000 Murska Sobota GRAD SERVIS IN TRGOVINA GRAD 186 b tel.: 53 200 ZKG Trgovina vSIomSg^ Murska.iShotel nasproti n Diana tel NEPREKOSUIV' - TO, KAR STE . Sl VEDNO J ŽELELI - Traktorji IMT 539 in rezervni deli za traktorje IMT, - motorji za traktorje IMT 560, 577, 558, 538, 540, 549, - olja in maziva, akumulatorji, gume, filtri, - plugi IMT, sejalnice za koruzo IMT, krožne brane, - rezervni deli za kose GRAMIP DUBRAVA, - rezevni deli SIP in CREINA. OBIŠČITE NAS NA CANKARJEVI 33 V MURSKI SOŠOTI ALI POKLIČITE (069) 31 100 IN 27 824! GRAD BCS MURRAV MOTORNE ŽAGE kosilnica BCS 622 SERVIS IN REZERVNI DELI PODJETJE ZA TRGOVINO IN SERVISIRANJE E 0 bomo z vrtninami »popravili utrujena« tla, degradirana zaradi ozkega poljedelskega kolobarja, saj imajo vrtnine (z izjemo nekaterih kapusnic) negativno humusno bilanco. Problematični so lahko tudi ostanki nekaterih obstojnej-ših talnih herbicidov, ki jih uporabljamo v poljedelstvu. Pridelava vrtnin pogosto zahteva tudi namakanje, če želimo doseči ustrezne pridelke. Potrebno je vsaj nekaj vrtnarske mehanizacije (sejalnica ali sadilnik, medvrstni okopalnik ali enoosni traktor ..). In nazadnje, vendar nikakor ne zadnje, potrebno je strokov-n° znanje in izkušnje s področja pridelo-vanja vrtnin. ekon omski uspeh pridelave je pomembno, da st pra-^očasno zagotovimo kupca, običajno predelovalno industrijo ali velike porabnike (grosiste, menze...), ki so prt-Piljeni pridelek odkupiti po primerni ceni. Velikost °odelovalmih parcel je podrejena poljedelskemu ko o-blr/u. Ponekod lahko s pridelavo vrtnin izboljšamoizko-riscenost zemljišč (vrtnina kot strniščni dosevek), obtcaj-n° pa jo moramo vključiti v razširjen kolobar. ^»klimatske ’»nosti in ekološki M Pridelovanja ^iIPomurju J®v Prvi vret: ja.vrtnin za pridelovanje kosnn?^'8113 od Podnebnih, tal- PredstavljaP^arskih razmer. Podnebje ?°8oji omeimVO V16-)0’ skupno s talnimi J'Uspevania čjti, NaPt °tn'h vsotah in letnem »/'"a mori« vel'ke razlike vpliva stranj t P 'n Panonske nižine -p^ani. r Vedka razgibanost po dru»’^° na eni'a na rast rastlin s svojo in;.;1 stfanj pr ?tran* >n nihanjem na skrajn;r ^lavo v glavnem ome-2god>eratUre- 'n skrajno visoke spomladanske in sej0 T Cele skuninane omejujejo Pride-a raza e vrtnin, ki ne prene- Sa zlatilo klini v Sin,Z °stalimi nrj atske danosti Po-skem n n^’ v'dimnde?Valnimi območji »i^bnenso v sredozem-za bm°čju veliko ugodilo a JePredvSe Pridelovanje vrtnin, •hčrtn 60 dni) v Vegetacijsko obdobje Pozn Vatje prjd.,ar je pomembno za tudi Nn» Ug°dne r£de na t0?1010 vidk % Ldi v PrPn mere za Pridelavo ^biat^močju Panonskem klima-zHli5a ebntočia edtem ko so ostala SCtskih deia,^1^ ug°dna. Anali-Priorju Ugodnn'k°v nam kaže’ da N^anježei^.topiotnerazmere obdobipenjave’ vendar je ve-kra šeV|frimerjavi s Pri‘ °vali v n ■’ kar Pomeni, da bi v Pridelovanju zgodnje hik^riuita Mij otežujejo S**' Predvsem zgddnie Pres»e p/^ceiietne temneratVe '^a nihanja (k S° tuniko klimo n Ure’ k'so znači-^j^en^^uospomiad83 Večja ovira slane Tadanske in zgo-brirtn°vat?v Pridelav0Tn nam narekuJe> 2avarovanPreSne zelenjave Pomladanske ze-"-------------- toDlnfn ^Pja ^a t t razmere bi bilo potrebno poiskati ^tr^-b Por otn° manj zahtevne vrste presne ze-sPo> i.^tva m”' mais^' čebulček, čebula, korenček, V p ( jč kitaist^^'^' špinača, brokoli, zgodnje pre-^tp^rju so to kapUS' endivija, glavnatiradič. %c?ra Prede/^°tno uSod ne razmere za pridelovanje rdeča noe°:- za kisanje in skladiščenje, ko- 'P Zrnof sf a >n kumare za vlaganje, stročji fižol in roni„°rr!akOr,lza, majskičebulček,paprika lenjave, predvsem plodovk (paprika, paradižnik, kumare) bi bilo potrebno tudi dodatno ogrevanje rastlinjakov in plastenjakov, za setve v januarju in februarju pa bi morala biti še dodatna osvetlitev. Druga možnost pa je, da se odločimo za pridelovanje toplotno manj zahtevnih vrst, kot so: solatnice, čebulnice in korenovke. Za zgodnje pridelovanje navedenih vrtnin je prav tako potrebno načrtovati pridelavo v zavarovanem prostoru - neogrevani plastenjaki, tuneli ali vsaj pokrivala. Na lahkih peščenih tleh je možno pridelovati tudi zgodnji krompir - pod PP-prekrivali, vendar moramo računati, da bo zaradi ugodnejših toplotnih razmer na Primorskem krompir od tam vsaj 3-4 tedne prej na slovenskem trgu. Ovira za zelo zgodnje pridelovanje krompirja so predvsem nizke temperature tal. Pridelava zgodnje solate paradižnika in solatnih kumar mora biti zasnovana v ogrevanih plastenjakih. Za pridelovanje v neogrevanih plastenjakih pridejo v poštev poleg naštetih vrst še paprika, zgodnja čebula, redkvice, kolerabica, dinje in vzgoja sadik. Poleg toplote je pri načrtovanju pridelave vrtnin potrebno upoštevati tudi vlago. Indeks suše, ki opredeljuje razmerje med temperaturo, količino in razporedom padavin, nam kaže, da je Pomurje v Sloveniji najbolj sušna regija. Pridelovanje presnih vrtnin, kakor tudi vrtnin za predelavo v tem klimatskem območju ne moremo načrtovati brez urejenega namakanja. Deficit vlage je največji v poletnih mesecih, ko je na razpolago največ sončne energije. Hidropedološke študije, ki jih izdelujemo za projekte namakanja, nam kažejo, da je potrebno v sušnem letu namakati 3-4 krat (300 m3 vode/ha), v ekstremno sušnem do 5-krat, na lahkih peščenih tleh tudi 7-krat, v povprečnem letu pa vsaj 2 do 3-krat, in to predvsem v juliju in avgustu ter interventno ob času setve, če ni dovolj vlage za kalitev. Namakanje je nujno V zavarovanem prostoru pa je namakanje - kapljično in oroševalno tako ali tako obvezno. Rastline gojene v rastlinjakih in plastenjakih rabijo zaradi intenzivnejše rasti in 2- do trikrat večjih pridelkov tudi 2- do 3-krat več vode. Veliko vode rabijo predvsem plodo-vke (paradižnik, paprika, kumare, dinje) in solatnice. Bolj kot količina vode je pomembna razporeditev namakanja oziroma dežja. Največje potrebe po vodi imajo rastline v fazi intenzivne rasti in v fenološki fazi tvorbe glav, plodov in de-belitve korenov. V letih s povprečno razporeditvijo in količino padavin je v našem klimatskem območju možno zasnovati pridelavo vrtnin za predelavo in presno rabo v nezavarovanem prostoru zgodaj spomladi: por, česen, čebula, majska čebulica, korenček petršilj, redkvica, kolerabica, motovilec, grah, brokoli, brstični ohrovt, špinača, blitva, vrtna kreša, črni koren, zgodnje zelje in zgodnji krompif. Vendar glede na verejtnost sušnega obdobja, ki se pojavlja na 3 do 7 let in prav toliko lahko tudi traja, moramo tudi pri tej pridelavi računati z interventnim namakanjem. Za spomladanske in poletne setve oz. pridelave vrtnin v nezavarovanem prostoru je potrebno zagotoviti kapljično namakanje ali namakanje v vrste za vse plodovke: papriko, paradižnik, kumare za vlaganje, bučke in stročji fižol ter oroševalno namakanje za solatnice (krhkoli-stne, mehkolistne solate, radič, endivijo) in kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt, kitajsko zelje). Za zmanjšanje evaporacije in ohranjanje vlage v tleh v poletnih mesecih je potrebno prilagoditi tudi tehnologijo pridelave; predvsem pri plodo- Možnost pridelave vrtnin z večjo potrebo po vlagi se nam ponuja z zgraditvijo namakalnih sistemov. V nacionalni program namakanja so vključena naslednja območja: k. o. Ivanci, k. o. Fokovci, k. o. Lendava - Petišovci - Lakoš, k .o. Bakovci in k .o. Noršinci - Ljutomer. Za navedena območja so že izdelani projekti (idejni za vsa območja in za nekatera območja že tudi izvedbeni projekti), ki so sestavni de!nacionalnega programa. vkah je zelo pomembno zastiranje tal z naravnimi materiali ali s folijo. Za zelenjavo ni primerna vsaka zemlja Poleg klimatskih dejavnikov moramo upoštevati tudi talne razmere. V Pomurju imamo v glavnem kisla rjava tla na nekarbonatni podlagi. Za pridelovanje vrtnin pridejo v poštev le srednjetežka ilovnato peščena do peščeno ilovnata tla, možno še glinasto peščeno ilovnata. Na težkih glinastih tleh pridelovanje vrtnin ni uspešno, prav tako ne na zelo lahkih peščenih tleh. Peščena zemljišča imajo sicer prednost pred glinastimi, vendar imajo majhno kapaciteto za vodo, vodo slabo akumulirajo in so bolj »podvržena« suši. Rastlinjake in pla-stenjake postavimo le na srednje težkih tleh, peščeno ilovnatih do ilovnato peščenih (20-30 % gline), težka glinasto ilovnata in glinasto meljasta tla moramo izboljšati z dodajanjem peska in zaora-vanjem velike količine organskih gnojil. Izogibajmo se pridelovanju vrtnin na oglejenih in psevdooglejenih tleh. Poleg fizikalnih lastnosti so pomembne tudi kemične lastnosti tal. Značilno za tla ob Ledavi, Ščavnici in Muri je to, da so močno do zmerno kisla, kar je posledica matične osnove - nekarbonatni prod, pesek, glina in ilovica nekarbonat-nega značaja. Na podlagi podatkov o analizi zemlje, ki jo opravljamo v laboratoriju na Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje, vidimo, da je povprečna kislost tal 4,96 enot pH in se giblje v mejah od pH 3,4-6.7. Pretežno je njivska zemlja izrecno kisla (pH pod 5,5), kar je zelo neugodno za pridelovanje zelenjave, katera dobro uspeva le v območju pH 5,5-6,5. Pred zasnovo pridelave je potrebno zemljišče meliorativno poapniti. Količino apnenih gnojil, ki je potrebna za dvig pH na željeni nivo, lahko ugotovimo le na podlagi kemične analize tal za vsako parcelo posebej. Zelo pomembno pa je tudi gnojenje, katerega odredimo na podlagi kemične analize tal ali tudi foliarne analize. Kemično analizo opravimo vsaka 3-4 leta. Za kvaliteto in količino načrtovane pridelave mora lastnik sam ali s pomočjo kmetijskega svetovalca (specialist za prehrano rastlin) izdelati gnojilni načrt. S kemično analizo se določi količina dostopnega fosforja, kalija, magnezija, kalcija in po potrebi še drugih elementov ter vsebnost humusa. Dobra vrtnarska tla morajo vsebovati najmanj 5% organske snovi - humusa. Gnojenje z dušikom opravlajamo na podlagi N-min analize tal (pred setvijo in pred dognojevanjem) v rastlinjaku in tudi na prostem. V pomoč za dognojevanje z dušikom so lahko tudi talni in rastlinski nitratni testi, katere opravi pridelovalec sam ali po navoilih in ob pomoči kmetijskega svetovalca. Vsebnost nitratov v zelenjavi se zaradi predpisanih dovoljenih količin mora spremljati tudi ob spravilu. Glede na talne pogoje imamo vse možnosti za pridelavo zelenjave, pomembna je le odločitev, ali bomo pridelovali v Pomurju količino ali kvaliteto. Tehnologija se bo morala prilagoditi predvsem zahtevam po kvaliteti, le-ta pa tržnim možnostim. Menim, da imamo ugodne ekološke pogoje tudi za t. i. sonaravno ali okolju prijazno ekološko pridelovanje zelenjave. Tudi pri konvencionalni pridelavi moramo paziti na kvaliteto in ostanke fitofarmacevtskih pripravkov ter dušikovih spojin, posebno nitra Vrtnina Nemčija Nizozemska Švica Avstrija nov.-mar. apr.-okt. nov.-mar. apr.-okt. dietna in otroška 250 250 solata/ledenka 3 000 4 000 3 000 3 500 4 000 3 000 špinača 2 000 4 500 3 500 3 500 3 000 2 000 rdeča pesa 3 000 4 000 3 500 3 000 4 500 3 500 endivija 3 500 3 000 3 500 2 500 radič/redkvica 3 000 4 500 3 500 solata 2 500 3 500 4 500 3 500 zelje 1 500 por/fižol 1 500 korenček/zelena 1 500 kitajski kapus 2 500 koleraba 4 500 3 500 fenkelj 2 000 petršilj/kreša 4 500 3 500 Tabela 1: Mejne vrednosti vsebnost nitratov v zelenjavi - mg NO3/kg sveže mase tov, za katere imajo že nekatere države predpisne mejne vrednosti. Pogoji za uspešno prodajo vrtnin Če želimo vrtnine uspešno prodajati, moramo izpolnjevati naslednje pogoje: - pridelava zdrave, pravilno razvite, nepoškodovane vrtnine, - očiščena mora biti zemlje, zunanjih listov in brez tujega vonja ali okusa, - sveže vrtnine so brez vidnih kapljic vode, - izbiramo primemo embalažo za različne vrtnine in pravilno naložene za prevoz. Oznaka na embalaži (kartonski, leseni, plastični, vrečah ipd.) mora vsebovati: - vrsto in sorto vrtnine, - kakovostni razred in velikost, če je predpisano sortiranje, - datum pridelave (kjer je to zahteva, npr. gobe, fižol...), - oznaka pridelovalca. Pred prodajo sortiramo vrtnine po kakovosti v: - ekstra kakovostni razred: zelo lepe, ize-nečene po obliki in velikosti, - prvi kakovostni razred: vrtnine po izgle-du nekoliko zaostajajo za »ekstra«, vendar so po obliki in velikosti še zmeraj vse enake, - drugi kakovostni razred: vrtnine so zdrave, značilnih oblik, vendar niso sortirane po velikosti, - izjemoma prodajamo tudi vrtnine, ki sodijo v tretji kakovostni razred: zdrave vrtnine vendar z manjšimi poškodbami. Pri pripravi vrtnin za trg upoštevamo predpise, ki jih navaja Pravilnik o kakovosti sadja, vrtnin in gob. Za prodajo vrtnin v tujino se prilagajamo standardom Evropske skupnosti oziroma države uvoznice. *Zita FLISAR NOVAK, dipl. inž. agr., Kmetijska svetovalna služba za Pomurje 18 jfcmetijska panorama vestnik, 20. marec 1997, Stranj v Ernest Novak Razvojne možnosti vinogradništva in vinarstva v Pomurju Naravne možnosti za razvoj in preživetje Na območju Pomurja imamo tri vinorodne okoliše, in sicer: Radgonsko-Kapelske gorice, Prekmurske gorice in^e okoliša Ljutomersko-Ormoških goric. Zemljišč pod vinogradi je bilo leta 1995 po statističnih podatkih 2567 hv predstavlja 11,8 % slovenskih vinogradov (Slovenija 21827 ha).Vinogradi zavzemajo v Pomurju le 1,9 % vseh kmetijskih površin. Največjih je na območju Upravne enote Gornja Radgona (881 ha), UE Ljutomer (556 haK Lendava (608 ha) in UE M.Sobota (522 ha). Po veljavni rajonizaciji leg iz leta 1977 je v Sloveniji evidentira11''1 33356 ha absolutnih vinogradniških leg, od tega v Pomurju 2138 ha. jL Leg, ki so še primerne za zasaditev, je v Sloveniji 11529 ha. Razlika v površinah, ki jih navaja statistika in rajonizacija leg, je nastala zaradi tega, ker so kriteriji rajonizacije izločili območja, kjer je bila prisotna samorodnica. To se posebej nanaša na Prekmurske gorice, podokoliš Goričko, kjer je po rajonizaciji le 206 ha absolutnih vinogradniških površin in v Lendavskih goricah 453 ha absolutnih površin. Po oceni KSS in po reviziji rajonizacije, ki se pravkar izvaja, bi naj bilo teh površin skupaj za Prekmurske gorice 1446 ha - največ na Goričkem in Lendavskih goricah, in sicer skupaj okrog 570 ha; v Radgonsko-Kapelskih goricah je razlika le 58 ha, v Ljutomersko-Ormoških goricah pa so evidentirane vse absolutne vinogradniške lege. Povprečna velikost vinograda je v Sloveniji pri zasebnikih 0,30 ha, takšno je tudi povprečje za UE G.Radgona in UE Ljutomer, za UE M.Sobota je to 0,15 ha, za UE Lendava 0,11 ha. j Z vinogradništvom se kot dopolnilno oziroma ljubiteljsko dejavnostjo ukvarja v Pomurju okrog 6000 vinogradnikov, od tega jih je uradno vpisanih v register pri upravnih enotah 2611. Ostali pridelujejo vino za lastno uporabo oziroma ga prodajajo brez obveznih analiz in drugega nadzora. Uradnih zasebnih polnilic vin je v Pomurju 64, po oceni pa jih še dvakrat toliko polni za »lastne potrebe«. Družbeni sektor predstavljajo podjetja Radgonske gorice, Ljutomerčan in VG Kapela, ki trenutno posedujejo polovico skupnih površin pod vinogradi v teh dveh okoliših. KG Rakičan ima vinograde v Mačkovcih, Bodoncih, pri Gradu m v Kramarovcih, kleti za del lastnega pridelka pa v Kramarovcih in Mačkovcih. Status vinogradništva v okviru KG Lendava in Vinarske družbe, ki je v stečaju, pa nista jasna. Skupne kletne kapacitete teh podjetjih so za 8 miljonov litrov vina. Po oceni KSS pa je povprečna velikost kleti in volumen posode v zasebnem sektorju za 2300 litrov vina. Družbene kleti so združene v Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, mdtem ko se zasebni vinogradniki povezujejo v društva, ki jih je na območju Pomurja trenutno deset. Nekaj društev pa je združeno v Zvezo vinogradnikov in vinarjev Slovenije, ki pa je še v začetnih zagonskih težavah, da bi lahko v večji meri pomagala k enotnosti vinogradnikov, kakor tudi pri promociji in trženju vina. V zadnjih nekaj letih so bile količinsko slabe letine, tako da ni problemov s prodajo vina in je bilo povpraševanje večje od ponudbe. V zadnjih dveh letih pa je tudi povečan odkup tržnih presežkov vina od zasebnikov s strani podjetja Radgonske gorice za zvrst vina janževec. Gostinci se za nakup nevstekleničenega vina v glavnem navezujejo na večje pridelovalce in si stem zagotovijo v povprečju enakomerno kakovost vina čez celo leto. Smernice za razvoj vinogradništva v Pomurju Smernice, ki jih podajam, so le okvir in orientacija, kako in kje naj bi se razvijalo vinogradništvo. Osnova je strategija razvoja kmetijstva, ki je bila v Sloveniji sprejeta že leta 1993, vendar, kar se tiče vinogradništva, se je začela deloma izvajati v prejšnjem letu, ko so bile s strani MKGP razpisane subvencije za obnovo vinogradov. Osnova bi moral biti tudi novi Zakon o vinu z vsemi pravilniki, ki odrejajo področje vinogradništva in vinarstva. Nosilci teh aktivnosti so v večini primerov znani, potrebna je le večja želja za sodelovanje med posameznimi subjekti. Kljub temu pa bi jih naštel, saj bi morali za uresničitev posameznih smernic sodelovati. Nosilci so: MKGP, MOP-sklad kmetijskih zemljišč, upravne enote, občine, kmetijska svetovalna služba, inšpekcijske službe, podjetja, zadruge, društva vinogradnikov, vinogradniki... Povečati ।------------------- vinogradniške površine Nujno bo povečati površine pod vinogradi in zasaditi vse absolutne vinogradniške lege ter izboljšati starostno strukturo že obstoječih vinogradov. Obnova naj poteka po strokovnih smernicah. V ta namen je potrebno narediti na območju Pomurja revizijo rajonizacije, spodbuditi zainteresiranost ljudi za vinogradništvo (kot dopolnilno oz. glavno dejavnost na kmetijah) in še v večji meri dvigniti strokovni nivo vinogradnikov. - Povečati je treba število vinogradniških kompleksov večjih od enega ha, potencialne kandidate, preveriti dosedanjo uspešnost, stimulirati skupinsko obnovo, obdelavo s skupno mehanizacijo, zagotoviti sredstva za nakup zemljišč, rešiti nejasen status zemljišč in vinogradov v postopku denacionalizacije. - Omogočiti razvoj vino gradništva na demografsko ogroženih območjih, kjer je največ površin za zasaditev ter po starostni strukturi in ekonomski moči najmanj zmožno prebivalstvo, narediti posnetek stanja, predvideti načine in vire za oživljanje območja. - Evidentirati neobdelana zemljišča, ki so primerna za vinogradništvo, rešiti lastniški status, najti zainteresirane obdelovalce ter posktrbeti za odkup zemljišč in dolgoročni najem. - Uskladiti prostorsko ureditvene plane posameznih občin in predvideti območja za vinogradništvo in omejiti pozidavo z vinskimi kletmi. Na neprimernih legah, kjer že obstajajo vinogradi, ne dovoliti ponovne Robert Hozjan, s.P. in Alu/ ŽIŽKI95a tel/fax: 069/70-833 NA VOLJO VAM JE VES GRADBENI MATERIAL! NOVO V MELINCIH 130 tel: 41 828 * umetna gnojila, * semenski program (koruza, krompir, pšenica, vrtna semena ...), * zaščitna sredstva, * krmila (soja, otrobi, krmilna moka, pesni rezanci idr.). ŽELIMO VAM MIRNE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! I IIIL.L/VL.I VUllllMj VUUnun-- . TRAKTORSKE ŠKROPILNICE, TROSIŠ UMETNEGA IN HLEVSKEGA GNOJA TRAKTORSKE GUME, AKUMULATOR^ MOTORNA OLJA IN FILTRI A . VRTNE KOSILNICE IN KOSILNICE NA r VRTNO ORODJE ... ti, kjer bi lahko vina tlPiaraJj4 mezno ožje območje in pr°%il enotno blagovno znamkaL za 20-100 tisoč litrov vii’a“7 določena ožja vinorodna 011 menila napredek v kakov()S prodaje le-tega. - Uslužnostne storitve, kot s? j in stekleničenje vina, ki1”^? prek zadrug oziroma podj®7 tekajo na določenih obm® menile dodaten vir dobo® sikaterega vinarja. - Zakonsko urediti, da bo obvezno za turistične k®e 7 toče. fitj Vinsko turistične ceste, ki lo zaživele na območju P01"” nijo dodatno odgovornost1 j vinarjev. obnove in zasaditve z vinsko trto, stimulirati zasaditev druge kulture. Na absolutnih vinogradniških legah izničiti površine pod samorodnico. Smernice za razvoj vinarstva v Pomurju - Urejevati večje skupne objekte ali adaptirati obstoječe za predelavo grozdja, donegovanje vina in stekleničenje na ožjih vinorodnih območjih ter že obstoječe tehnološko bolje opremiti. Potrebno bo stimulirati združevanje manjših tržnih pridelovalcev v specializirane zadruge in navezavo in sprejem tržnih presežkov vina v večje kle- Zaključek J Smernice, ki sem jih P^Jp^ balne, najbolj učinkovita*^ razvoja je pa možna le, nam vino kot dar narav6 sodelovali. In tako kot P0.^’ harmonijo v vinu, bomo1,11 monijovdelu. . vini1’' ; Slovenski vinogradnik1^ ^ , nutno živimo zaradi cen pjjji1 , nam zavidajo naši evroP*^!’ • Zavedati pa se moramo^ a^ kot da bo streznitev Pr!s pa takrat, ko nas Evropa i” ta s cenenim vinom. , vjA Naši bregovi, obrasj1 nam omogočajo razvoj preživetje. .j ji’ , ‘Ernest Novak,_ jjA Kmetijska svet®*/ ^tnik, 20. marec 1997, stran 51 /kmetijska panorama 19 Ivanka Donko Dopolnilne dejavnosti Možnost razvoja le za nekaj kmetij Zaradi obstoječih gospodarskih razmer, strukture naših kmetij, imajo dopolnilne dejavnosti za razvoj podeželja drugih gospodarskih dejavnosti velik pomen. Čeprav so se dopolnilne dejavnosti razvijale ves čas, je v zadnjih 'h zanje interes še mnogo večji. Pozna se slabši položaj kmetijstva in tudi možnosti za zaposlitev zunaj kmetijstva ____ so vedno manjše. T i Po a 0 n' samo pri nas, ampak povsod M,? ^dvsem v Evropi. V zahodnoe-vnoJn pogojuje razvoj teh deja-iitvea„ vsem nezanesljiv kmetijski trg cene kmetijskih pridelkov. Pogojujejo majhnost s'oven’ Wel» ? težavn' pogoji za kmetijsko 'SW?’ ž® od nekdaj silijo kmeta v K*n°stiza dodaten dohodek, obrt, v v Preteklosti razvila domača ^'uK^k*1 zgolj za potrebe v kmetij-teasotna0 Pa '"di za prodajo in mnoge so satstvo v samostojne obrti (te-Mekj ’ ^'arstvo, sodarstvo, predelava Ta^T^te0, 'ončarstvo itd.). ^ajo z se tudi danes kmetje iz el? doP°lnilne dejavnosti predv-?ijo orj?domskih razlogov. Kmetje ^»vljan? 'l' dodaten dohodek za za-aan social S°c'alne varnosti, oz. izbolj-Položaj kmečki družini '^ein0^ 'koristijo svoje stano-?ioprost!° ?Podarske prostore, zapo-'Mstije 7 de?vne moči na kmetiji, Vn°včijQ sw in sPretnosti, ter bolje K , 16 kmetijske pridelke. ^^osti Poveza ’ kli s° raz^tazv°i dopolnilnih dejav-VSko Pride??’ ene s0 Povezane.s v?atna finan -av° mnoge Pa zahtevajo v ra,? ? Pogojem zakonodaje. I ?Jetiji ' Cne dopolnilne dejavneje ? Se Vra?: - eta niso majhen zalo-da so stroški proizvodnje tav Da za pri velikosti obrata 5 5 ^ro^i apol°vieo manjši 218 000 SIT. 'zvodnje z povečevanjem X $ M $ velikosti obrata najprej hitro padajo, gle zadovoljivega dohodka in bodo mo-potem pa se zniževanje stroškov umiri. rale dodatni dohodek iskati še drugje. Grafikon: Vpliv velikosti obrata na stroške reje krav Velikost obrata in možnost zagotavljanja delovnega mesta v kmetijstvu Ocena vpliva velikosti proizvodnih enot na produktivnost in s tem na konkurenčno sposobnost kmetije le deloma osvetljuje problematiko velikostne strukture. Lahko bi rekli, dajo osvetljuje z ekonomsko - tehničnega vidika. Drugi del problematike velikostne strukture pa je potreba po primerni velikosti kmetije zaradi zagotavljanja polne zaposlitve vsaj eni delovni moči v kmetijstvu ter delovnemu mestu primeren dohodek. Zagotavljanje polne zaposlitve in primerne ravni dohodka je pomebno zlasti za obstoj živinoreje, ki praviloma zahteva stalno prisotnost delovne sile na kmetiji. Kot kažejo tendence v razviti Evropi, se živinoreja razvija in se bo razvijala predvsem na čistih kmetijah. Velik del kmetijstva pa se bo vseeno razvijal kot mešane kmetije. Le-te bodo delale na manjših površinah in na manjših obratih. Vendar se moramo ob tem zavedati, da take kmetije ne bodo dose- Namesto zaključka Kot je razvidno iz odnosa med produktivnostjo in dohodkom, pomeni večanje velikosti obrata enega od temeljev konkurenčne sposobnosti kmetije. Večja konkurenčnost že sama po sebi deluje v smeri boljše obdelanosti in večje intenzivnosti proizvodnje. Na osnovi tega ugotovimo in si zastavimo cilj, daje nujno potrebno izvesti koncentracijo zemlje in povečevanje velikosti obrata. Ob tem se nam takoj porodi vprašanje, kako doseči te cilje, saj je velikostna struktura kmetij v Pomurju zelo neugodna. Nedvomno je tu potrebno uporabiti instrumente interventne politike, pomeben vpliv pa ima tudi cenovna, socialna, regionalna in še kakšna politika. Pri reševanju teh problemov ima največjo vlogo država s svojimi ukrepi, k sodelovanju bo treba pritegniti Podobno, kot se spreminja delovna storilnost (produktivnost) na enoto ob povečevanju črede ali parcele, se spreminja tudi dohodek (s povečevanjem obrata se stroški proizvodnje na enoto zmanjšujejo). Pri tem se spreminjajo predvsem stalni stroški. Spremenljivi stroški pa se s spremembo velikosti obrata skoraj ne spreminjajo. V grafikonu smo prikazali gibanje stroškov reje krav pri različni velikosti obrata. Stroški so prikazani na eno kravo in se nanašajo na december 1996. ' • ■ • • — . .• ■ • -V- tudi lokalne skupnosti, občine, predelovalno industrijo, zadruge, kmetijsko svetovalno službo, pomembno vlogo pa bodo imeli kmetje sami. Med potrebnimi ukrepi bi naštel le najpomebnejše: - Spodbujati izvajanje prometa z zemljišči, izvajanje komasacij in trajnih zemljiških operacij - pri tem ima veliko vlogo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - Omogočiti ugodna posojila za povečevanje kmetij - Rešiti problem prevzema kmetij med generacijami - Spodbujati razvoj poklicnih kmetij. Na koncu je potrebno še jasno povedati, da je povečevanje velikosti kmetij dolgotrajen proces in da morajo pri tem usklajeno sodelovati vsi akterji kmetijske politike. Pomembno je tudi dejstvo, da z reševanjem konkurenčne sposobnosti kmetij ne bomo rešili vseh razvojnih problemov dežele ob Muri. Zavedamo se, da bo temeljni razvojni problem kmetijstva obdelanost krajine. Zato je treba postopno vpeljati filozofijo, da se tudi obdelava mejnih zemljišč za obdelovalca »izplača«. Tu mislimo na pospeševanje reje drobnice, reje divjadi, brezplačno dajanje zemljišč v najem, premije na površino za obdelavo absolutnega mejnega zemljišča (za pašo, ročno košnjo, za strojno košnjo). To je oziroma bo strošek vzdrževanja krajine. Tudi dolgoročnega obstoja čistih poklicnih kmetij v naših razmerah ni mogoče zagotoviti le s koncentracijo. Spodbujati je treba razvoj dopolnilnih dejavnosti vseh vrst, tako da bo možno doseči primeren dohodek tudi pri manjši velikosti kmetije. Ob razmišljanju o povečevanju konkurenčne sposobnosti kmetij in nujnem povečevanju kmetij se samo po sebi pojavlja vprašanje, kaj bo s tolikšnim številom malih kmetij, ki ne bodo sposobne ali pa ne bodo imele možnosti izboljšati svoje konkurenčne sposobnosti. Tudi odgovor na to občutljivo problematiko bo v prihodnosti potrebno poiskati. *Damjan JERIČ, dipl.inž.kmet., Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Literatura: Rednak, M., S. Gliha, T. Volk: Agrarnopolitični in ekonomski vidiki zemljiške politike v Sloveniji. IX. tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe, Bled, 21 .in 22. novembra 1994. 22 panorama vestnik, 20. marec 1997,stra^ Marko Slavič, Damjan Jerič Spremembe na svetovnih trgih vplivajo na pomursko kmetijstvo Svetovne cene žit na rekordnem nivoju Sredi lanskega leta so cene koruze in pšenice na blagovni borzi v Chichagu prekoračile vse meje in poskočile rekordni nivo. Po ameriških statističnih podatkih je cena pšenice dosegla najvišji nivo v mesecu maju 5,7 $ za bus« (27,8 SIT/kg) in cena koruze v mesecu avgustu 4,3 $ za bušelj (20,8 SIT/kg). Te cene so bile najvišje v zadnjih desetih letih. Po teh močnih dvigih cen so cene pšenice in koruze začele hitro padati. V februarju letošnjega cena pšenice dosegla nivo 3,9$ za bušelj (19,0 SIT/kg) in koruza 2,7$ za bušelj (13,0 SIT/kg), kar je nekoliko^ kot so bile cene pred dvigom cen v letu 1996 Tako visoke cene izvirajo predvsem iz slabih setvenih pogojev pri ozimni pšenici v Ameriki v letu setve 1995 / 96. Vzrok temu so slabi setveni pogoji v srednjem zahodu Združenih držav Amerike, ki so bili podvrženi močnemu mrazu in suši. Računajo, daje bil primanjklaj od 12-15 %. Vsa ta zmešnjava pri cenah žit pa je silila tudi k višanju cen soje in oljne repice. V avgustu 1996 je soja dosegla ceno 7,8 $ za bu-schel ali preračunano 37,9 SIT/Kg. To je približno 50 % več kot prejšnje leto. Ta cenovni sunek navzgor pa se je kazal tudi v Sloveniji, kot izreden dvig cen žit in soje ter s tem tudi krmnih mešanic. Preobrat na svetovnem trgu Strokovnjaki so enotnega mnenja, da je sedanji skok cen pšenice na svetovnem trgu le kratkotrajen zdrs cen navzgor. Od poslovnega leta 1992/93 je na svetovnih trgih viden temeljit preobrat. Ponudba pšenice pada. V letu 1992/93 je bilo na svetu pridelano 1.43 miliarde ton žit (brez riža), v letu 1995/96 pa je proizvodnja žit padla za dobrih 7 % in je tako znašala 1.33 milijarde ton. V zadnjih 15 letih je padla proizvodnja žit za slabih 12 %. Del upada proizvodnje moramo pripisati rasti industrije in stanovanjskih objektov, nadalje površin, ki se izgubijo zaradi poplavljanja ali jih prekrije puščava; druge izgube pa nastajajo zaradi neobdelanih površin (ekonomska praha), katere programsko izvajajo v ZDA in EU. Po izračunih trgovske hiše Cargill je bilo v ZDA in EU v letu 1995 zaradi programov opustitve površin (ekonomska praha) neobdelanih 28.5 milijonov ha njivskih površin. Dodatno pa so slabe letine v večjih deželah sveta privedle do zmanjšanja proizvodnje žit: - Poplave leta 1993 v ZDA (Mississipi) so privedle do zmanjšanja pridelka ko-ruzega zrna za 80 milijonov ton. - Leta 1995 ekstremno hladno leto in povečanje bolezni na koruzi v ZDA, zmanjšanje pridelka za 60 milijonov ton. - V Avstraliji je'bila leta 1994/95 suša, pri tem je bil izpljd pridelka pšenice za 8 milijonov ton. - V nekdanji Sovjetski zvezi sta bili letini 1993 in 1994 zelo slabi, pri čemer je bila izguba pridelka 30 milijonov ton pšenice na leto. - Prav tako pa so bile zadnje tri .žetve v EU pod povprečjem, še zlasti suša v Španiji v letu 1995 je pripeljala v EU do znižanja ponudbe. naraste za 1.2 %. V letu 1993/94 je bilo povpraševanje po mesu okrog 4 % večje od ponudbe, v letu 1995/96 pa je bilo povpraševanje večje za 3 %. Na večje povpraševanje po mesu so vplivala naslednja dejstva: - Letna rast svetovnega prebivalstva je 85 milijonov ljudi ali 1.5 %. - Nagel porast gospodarstva in s tem večja blaginja ter kupna moč v Aziji in J. Ameriki vodi k večji porabi mesa. - Padec cen žit v EU je povzročil vzpon krmljenja z žiti od 10 na 15 milijonov ton samo v Evropi. V zadnjih 35 letih seje svetovno prebivalstvo podvojilo in poskočilo na 5.7 miliarde ljudi. Samo na Kitajskem živi danes 1.2 milijarde ljudi. Letni prirastek pa je 16 milijonov. Kitajska izkazuje v tem času leten porast gospodarstva za Rezerve žit na zgodovinsko nizki ravni Svetovno slabe žetve in stopnjujoča poraba žit zaradi večanja prebivalstva ter vsporedno s tem večanje porabe mesa so svetovne rezerve spustile na zgodovinsko nizko raven. Pri svetovni porabi okrog 1.4 miliarde ton žit letno so pokrivale rezerve meseca junija 1995 komaj kaj več kot enomesečno porabo. Največji padec rezerv je viden pri koruzi. V primerjavi s prejšnjim letom so padle svetovne rezerve koruze s 94 milijonov ton na 57 milijonov ton. Zaloga in odkupne cene soje v svetu 15 Zaloga in odkupne cene pšenice v svetu V svetu narašča povpraševanje po mesu Povpraševanje po mesu narašča vzporedno s povpraševnjem po žitih. Letno o 6 E 10 5 0 in co S S § 8 i c 2 d E ra OJ o 73 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 o 10 o 40 30 20 60 50 ra c <3 cena preko 10 %. Močno stopnjujoča kupna moč na Kitajskem vodi k večji porabi mesa, saj se je na Kitajskem poraba mesa v zadnjih 15 letih skoraj potrojila. Kitajska je še pred tremi leti izvozila za 12 milijonov ton žit. Od leta 1995 pa mora uvoziti za 15 milijonov ton žit letno. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo izvoz žit v Kitajsko v naslednjih 10 letih povečal na 45 milione ton oziroma se bo potrojil. Na Tajskem in v Koreji je posebaj narasla poraba perutninskega mesa. Te dežele bodo v prihodnjih letih izvozile manj tapioke in uvozili več žit. Preglednica 1: Poraba mesa na Kitajskem 1980 1989 1995 Dohodek na prebivalca (US Sl Poraba mesa na prebivalca 280 400 602 v kg 13.6 22.4 38.8 Govedina v kg 0.3 0.9 3,2 Perutnina v kg 1,9 2,7 6,3 Svinjina v kg 11,4 18,8 29,3 Tudi v drugih deželah v razvoju se povečuje potreba po uvozu žit. Od leta 1991 seje poraba mesa po svetu povečala za 20 %. Posebno je porast viden pri perutninskem in svinjskem mesu. Mednarodna trgovina z mesom pa se je v zadnjih 5 letih povečala za 30 %. Zaloga in odkupna cena koruze v svetu O 3 .s E 140 120 100 80 60 40 20 o o S S Š 160 140 120 100 80 60 40 20 0 § ? co Q v- c 3 PONUDBA POVPRAŠEVANJE INDEKS (V MILIJONIH TONI Preglednica 2: Bilanca stanja žit za leto 1995/96 PŠENICA KORUZA SKUPAJ-ŽITO 535 505 1322 552 542 1389 ■17 •37 ■67 Združene države Amerike pridelajo 40 % vse koruze na svetu in razpolagajo s preko 80 % tržnim deležem v svetovni trgovini. Če v Združenih državah Amerike v enem letu padejo rezerve koruze za 80 % na 8 milijonov ton, (glej grafični prikaz od spodaj) nam je lahko jasno kako velikega pomena je to za svetovno porabo krmnih žit. Podobna situacija je tudi pri pšenici in drugih krmnih žitih. Predvidene višje cene na svetovnih trgih tudi za žetev 1996/97 Potek cen za prihajajočo žetev 1996/ 97 je nepredvidljiv, kajti preskrba za žetev 96/97 ni preveč rožnata. Takšno oceno lahko predvidimo iz naslednjih okvirnih podatkov: - Predvidena svetovna proizvodnja žit bo v letu 1996/97 1.46 milijarde ton, kar pomeni, da se bo dvignila za 8 %. Računa se,da bo pridelek večji pri koruzi za 50 milijonov ton, pri pšenici za 40 milijonov ton in še 40 milijonov ton večji pridelek pri ostalih žitih. - V Združenih državah Amerike bo za 12 % njivskih površin manjša žetev koruze. Pri pšenici se pričakuje večanje njivskih površin v Avstraliji, Argentini in EU. Med tem bo svetovno povpraševanje po žitih naraslo za 2.5 % ali preračunano na 1.43 milijarde ton. Prognoza tendence žit za letino 1996 / 97 je prikazana v preglednici 4. PONUDBA POVPRAŠEVANJE INDEKS (V MILIJONIH TONI PŠENICA 578 565 +13 KORUZA 567 558 +9 SKUPAJ-ŽITO 1460 1430 +30 Če bo trend šel tako kot je prikazano v tabeli, bodo svetovna skladišča žit imela za 30 milijonov ton rezerv. Vendar, če se bo to zares zgodilo je še prehitro govoriti. Ali bo do leta 2000 ostalo tako? Predvidevanja o preskrbnem stanju do leta 2000 so še prehitra, Verjetno bomo daljnosežno prešli na bolj svobodne trge z vsemi tveganji in ugodnostmi, ki jih nudi svobodni trg. Nekatere spremembe pa se kažejo že danes: - Povečanje svetovnih površin z žiti, zaradi opuščanja neobdelanih poršin. - Svetovno zniževanje in uravnavanje cen, če bodo cene ostale na sedanjem nivoju. Novi kmetijski zakon ZDA (FAIR), oznanja v kmetijski politiki Združenih držav Amerike novo obdobje. Pri tem zakonu je vidna popolna razdružitev med dohodkovno in cenovno politiko. Namesto ciljnih cen pri koruzi in pšenici ter izenačevnje plačevanja nastopi za kmete direktno plačilo, ki je neodvisna od tega kaj kmet dejansko pridela. Ta plačila bi naj bila do leta 2002 omejena in za določen čas padajoča. Tudi opuščanje kmetijskih površin ne vspod-bujajo več. Kmetje v ZDA so popolnoma svobodni pri odločitvi o obdelavi zemlje. Samo z to ureditvijo bodo v ZDA kratkoročno gledano pridobili 4 milione ha novih žitnih površin za produkcijo. V bodoča bo v ZDA uvedena prostovoljna opustitev kmetijskih zemljišč na račun ekološkega kmetovanja. Pri tem se ohranja zaščita zemljišča po določenem programu v skupni vrednosti 15 milijo- V * 8 Š 3 3® H 200} 1501 0 nov ha. Kmetje bodo lahko Pfl' kratkoročno vzeli v ob^e šin, kijih do sedaj niso dar kratkoročno sme P°vrf' delu so izbranih večjih F H^Mov Sred m* Pomagali dijaki 1» Naj^' J kmetijske šole ji’Je ‘mela siL’?? M10jo zajeli v ll h M kme?mije v naje ba l^^ine Ze|^ največja po i/l S) Dni smn G ede izobrazbe l?^0’ dn?03 lastnikAtSiediB’. da ima ' X, l Ze'° tttai?3 Polovica kmetijsko izo-t?10 Po? niti De nr*ma kakšno drugo. / pogle- 5o Jošt lastnika kme-iJ aMihovih L°?em dru^na Zemlja v najemu od leta 1980 do leta 1996 8,00 6,00 5 4,00 2,00 0,00 Leta ■ Nizil ■ Nizi2 ■ Nizi3 ■ Nizi4 25,00 20,00 15,00 1Q,00 5,00 0,00 Zemlja, ki jo je kmet obdeloval od leta 1980 do leta 1996 ■ Nizil ■ Nizi2 ■ Nizi3 . ■ Nizi4 Za vstop Slovenije v EU se bo morala potruditi cela država. Največ pozornosti bo potrebno nameniti kmetijstvu, saj nam ta panoga daje hrano, ki je najcenejša in pridelana doma. Poskrbeti bo treba za kmete, ki ne bodo mogli iti v korak s časom, to so v glavnem manjši kmetje, od katerih je večina starejših ljudi, in tem bo potrebo zagotoviti socialno varnost. Za koncentracijo števila ha, GVZpo kmetiji in znanja pa bo potrebna določena finančna podpora države. ^^bena struktura nasle- kmetije nas,6Unlka 0 Na 4 - višja ali visoka 5 - druga šola 1 - dvoletno kmetijska šola 2 - triletna kmetijska šola 3 - srednja kmetijska šola Uh 319 le l e grafih el" z 4V? % s b-o^lahk° vidimo, kd>c4e ^Hko^e kmet L8?sP°darjev li0^ba 5 ’sn A e^i ‘večje kme- ^/k'Ora^ nadariLednika k???"0 USP°’ X '^m^dei^,tlJe, ki bo *uet k. ZavpHo>: 'm br< ez bstrezn^31* Se reznega zna- Kmetije povečujejo površine Ti podatki nam lepo prikažejo, kako so se začele napredne kmetije širiti oziroma večati svoj obseg proizvodnje. Od leta 1980 pa do danes seje povečala skupna količina kmetijske zemlje od 13,50 ha pa do 20,11 ha, to je približno za 32 %. V EU je tri četrtine zemlje v obdelavi kmetij, ki so večje od 20 ha, od tega je več kot polovica v obdelavi kmetij večjih od 50 ha. Če se hočemo približati posestni strukturi evropskega kmeta, nam bo morala priskočiti.na pomoč država z ugodnimi posojili za nakup oziroma zakup zemlje ali kako drugače. Od vseh anketiranih kmetov se jih je kmetijska šola 77 % odločilo, da bi povepali kmetijo. Kar 98 % kmetov je povedalo, da so seznanjeni z vstopom Slovenije v EU. 41 % kmetov je menilo, da se lahko kosajo s kmeti z EU, kar dokazuje, da se tudi naši kmetje že dalj časa pripravljajo na tržno gospodarstvo. Na vprašanje, kaj storiti na kmetiji v naslednjih Lota F X M 1 .M 24 AVmetijska panorama Izkušnje: Obisk pri Brencetovih v Poljanski dolini Vsak ima možnost Je poiskati jo mora Pred desetimi leti se je Žuža Brence preselila iz Lendave v Poljane na Gorenjskem na razmeroma veliko kmetijo, možem se je spoznala na izletu aktiva kmečkih fantov na Madžarsko. Bila je študentka, da bi si prislužila še dinar, je delala honorarno kot turistični vodič. Bila je ljubezen na prvi pogled in nenadoma se je znašla v čisto drugem okolju. »Študij sva oba pustila. Jaz sem študirala kemijo, mož živinorejo, in ko sva se poročila, sva se intenzivno začela ukvarjati s kmetijstvom. Na moževi kmetiji sta gospodarila še oče in mama, vendar je bilo dela za vse dovolj. Nikoli prej nisem bila na kmetih, saj smo v Lendavi stanovali v bloku. Nekaj živali je imela moja babica, rada sem se ukvarjala z njimi, tudi v bližini je bilo veliko kmetij, vendar nikoli, niti kot otrok nisem umirala od želje, da bi postala veterinarka,« smeje pripoveduje začetek zgodbe nadvse zgovorna Žuža. Življenje teče svoj tok. Mož se je odločil, da bo ostal doma. To si je tako ali tako vedno želel, saj je njihova kmetija dajala kruh in delo več kot 20-im rodovom. Starša sta bila razmeroma stara, začeli so zidati nov hlev, vedno bolj opazno je bilo, da kmetovanje malce peša, zato so bile mlade, delovne roke še kako dobrodošle. Žuži ni bilo nikoli žal, da z možem nista končala študija, saj je prepričana, da izkušnje lahko marsikaj nadomestijo. »Kmetija je bila že takrat usmerjena v prirejo mleka. Jeseni 1986 smo preselili živino v nov hlev in sezidana je bila naša nova hiša, ki pa smo jo še sproti dograjevali. Vse je šlo postopoma. Že takrat smo vsi živeli od dela na kmetiji. Ne bi mogla reči, da bi se je s kmetovanjem dalo dobro preživljati. Tašča je hodila v službo, a se je kmalu upokojila. Najina družina seje povečala, na kmetiji nas je bilo nenadoma kar osem, dela pa toliko, da si preprosto nihče ni mogel privoščiti službe. Ata si tega tudi ni želel, kajti dobro je vedel, da bo potem konec njegove kmetije. Kajti dejstvo je, da ti služba nudi neko varnost. Imaš urejene socialne razmere, plačano bolniško...« Bili so časi inflacije in pri Brenceto-vioh so ugotavljali, da dolgoročno tako ne bo šlo več. Najeli so kredite. Vedeli so, da se morajo lotiti česa novega, da morajo svojo kmetijo preusmeriti. »Jasno je bilo takrat in je tudi zdaj - tako pri nas kot na zahodu -, da se samo od mlečne prireje na naših kmetijah ne da preživeti. Moj mož je bil zelo navezan na to kmetijo in sploh ni bilo druge možnosti, kot da to peljemo naprej. Razmišljala sva o vsemogočem. O gobah, piščancih, vse se nam je vrtelo po glavah. Doma pa smo imeli mleko in ugotovila sva, da bi bilo najbolje graditi na tem. Vedno smo se trudili za dobro kvaliteto mleka, vendar je bil to le polizdelek. Ponudila se mi je možnost šolanja y Švici,« je pripovedovala Žuža. »V tistem času smo ustanavljali kmečko zvezo in v njej je bilo veliko mladih, naprednih ljudi, ki so bili povezani s kmetijstvom. Spoznavali smo se med seboj, se srečevali. Tudi midva ž možem sva bila precej aktivna in predlagali so mi, da grem na izobraževanjev tujino. Odšla sem v kantonalno šolo v Švici in še zdaj sem hvaležna vsem, ki so mi to omogočili. V Švici sem bila en mesec. Delali smo, se učili, intenzivno spoznavali, kar mi je kasneje še kako pomagalo.« Ta izobrazba je Žuži koristila, kajti odkrito priznava, da se brez nje nikakor ne bi mogla lotiti dela tako strokovno, kot se ga je. Najhuje se ji zdi to, da imamo pri nas v mlekarstvu veliko dobrih strokovnjakov, z ogromno količino teoretičnega znanja, v praksi pa ne vedo kaj dosti. »Sirarstvo je obrt, kot vsaka druga, jaz iz tega ne delam nobene znanosti,« nadaljuje Žuža. »Lahko se jo učiš le od mojstra, ki ima veliko izkušenj, seveda tudi znanja pa dober pedagoški pristop do vajencev. In takih pri nas ni. Je pa res, da je bilo sirarstvo v Sloveniji dolgo zanemarjeno. V 50-ih letih je še nekaj privatnih sirarn, potem pa nič več. Mislim, da je praksa le redko kje tako grobo pretrgala s tradicijo kot ravno pri mlekarstvu. In ko se je začela intenzivna prireja mleka, so s selekcijo živali sicer postale bolj mlečne, a hkrati bolj občutljive za bolezni. Tudi predelava mleka je bila vedno bolj delikatna. Postopki so se zelo industrializirali. Starih planšarij, kjer so delali sir po domačih receptih, skoraj ni več. Zdaj se to sicer spet malo obnavlja in jaz sem tega zelo vesela; sem prihaja tudi vedno več ljudi, ki se za to obrt zanimajo in prosijo za nasvete.« S sirarstvom so pri Brencetovih začeli pred desetimi leti z nekaj nepovratnimi krediti, ki jih je dala država. S tem denarjem sta si lahko kupila opeko in cement za gradnjo majhne sirarne. Ni bilo kaj veliko, a nekaj je vseeno bilo. Kar pa se strokovnih nasvetov, napotkov tiče, ne, država ni bila kaj posebno radodarna do kmetov, ki so preusmerjali svojo proizvodnjo in želeli kaj drugega, donosnejšega. Kako je zdaj? »Ja, zdaj nas imajo pa radi,« se zasmeje Žuža. »Zdaj vodijo k nam obiskovalce iz tujine in domače, da kažejo našo uspešno kmetijo.« Vsi njihovi izdelki so na evropski ravni. Z možem sta veliko hodila po tujini, si ogledovala, primerjala, prenašala izkušnje v domačo sirarno. Prepričani so, da za evropskim vrhom prav nič ne zaostajajo. Sama sta vse organizirala, se izpopolnjevala, se učila, iskala vedno kaj novega, boljšega. Zato Žuža pravi, da pravzaprav ne more in ne sme kriviti države in samo tarnati, da jim ni nič pomagala. Saj vsem ne more pomagati, pravi. Kmetje najprej sam tisti, ki mora zaupati vase, v svoje delo, mora se ves čas boriti, delati, izpopolnjevati. Pomembna pa je tudi moralna podpora. • Če bi se kdo želel preusmeriti in na svoji kmetiji uveljavljati nekaj novega, se lotiti druge dejavnosti, kaj bi mu svetovali Brencetovi? Je to sploh možno? Prepričani so, daje, da so vedno bili taki časi in tudi zdaj so. Lahko narediš kaj novega, se lotiš česa drugega in če si v to prepričan, če res delaš, ti mora uspti. Dejstvo pa je, da je naložba lahko velika. Najprej je potrebno preurediti objekte, potem poiskati nekaj teoretičnega znanja, največ vredne pa so izkušnje. Pri Brencetovih imajo razmeroma malo strojev in modernih aparatur. Uporabljajo jih minimalno, kolikor jih je nujno potrebno. Ni mešal, posne-movalnikov, pasterizatorjev, vsega tega, kar imajo velike sirarne. Pri njih delajo vse ročno. Razen kotlov za gretje vode nimajo posebnih strojev. Vse je poenostavljeno in je tako, kot je bilo pred 100 leti, le materiali so malce drugačni. Imajo 35 . krav molznic in dnevno namolzejo okoli 700 litrov mleka. To pa je toliko, da večjih stroškov ne bi prenesli. Moderni stroji so namreč izredno dragi. Kaj bi svetovala nekomu, ki bi jo poprosil za nasvet, če naj se sploh loti sirarstva? »Seveda se naj! Naj začne z loncem na štedilniku in z destimi litiri mleka. Tako smo začeli mi. Zdaj pa na naši kmetiji dela že enajst ljudi. Delo in prodajo imajo dobro organizirano. Pa nikar ne mislite, daje lahko dobiti delavce, ki bi se bili pripravljeni zaposliti na usmerjenih kmetijah. Na Zavodu za zaposlovanje nimajo za to kaj dosti posluha, kajti menda ljudje na kmete nočejo zato, ker nočejo biti hlapci. Predvsem tisti ne, ki so se izšolali za drugačne poklice. No, najhuje je bilo pred nekaj leti, zdaj pa je malce drugače, čeprav tudi zdaj Brencetovi s tem nimajo lepih izkušenj. »Naj povem, da se od sirarstva na naši kmetiji da živeti. Uspe pa ti le, če imaš urejeno maloprodajo. Narediti sir in ga imeti pripravljenega za prodajo, še ne pomeni nič. Mi največ prodamo na stojnicah na treh ljubljanskih tržnicah. Cene v maloprodaji so take, da od njih lahko živiš, trgovci pa tako navijejo marže, da ne bi zdržali. Naše cene sodijo v višji razred, vendar mi ne strmimo po nizkih cenah, ampak po tem, da so naši izdelki res kvalitetni; ponujamo vedno kaj novega, kaj posebnega. V naši sirarni delamo ročno, vse je naravno, brez kakršnihkoli kemičnih sredstev, in to je za določen sloj kupcev zagotovo zanimivo.« Ko se pogovarjamo o kukurenci med slovenskimi sirarji, gospa Žuža ugotavlja, da konkurenca sicer je, vendar je za vse dovolj dela in možnosti. Težko je namreč doseči tako kvaliteto, kot jo imajo oni. Za to je potrebno veliko izkušenj, garanja, odrekanja. Pravi, da bo srečna, če bo še komu uspelo in vesela je vsakogar, ki pride k njim po nasvet, na oglede, po napotke. Žal ji je za vsemi starimi sirarnami, leti izumrle, kajti obujat'"^ no težko. Zdaj se stvari na bolje in prepričana Je' jeiir šna kmetija, ki je usnt^^ipf" mlekarstvo, krenila p° nP svjsI Na začetku pogovor® varjali tem, kako so se P1..^11' odločali, da morajo ali najti vsaj kakšno d^goj*1 nost. Takrat so 8°vorm Ji piščancih, pa najbrž še j pl me je, če bi bili Brenclji uspešni, če bi se takrat eoP šno drugo dejavnost. Zu za trenutek: Oi č«5’ »Seveda! Ni pomem ravlje pomembno je, če si P^st f tvegati. Vsi imajo m° ^Jj rjanja na svojih kmetij® Um človek, in če se na km®1 ^ji vseh generacij razumel0’ « rese in cilje, potem h1 p« uspelo. Kriviti žavo, zakonodajo, kaj gdKoi je brez pomena. V^^ kmetijstvo podpirali j mo pri nas. Takrat b m tiko. Zdaj pa je kmetu ‘ zatonu povsod po svebflo,0 sploh ni tako porneir1 kazujemo. Res težko J oyeM ko je bilo zakonsko P danes pa imamo veh* gil J buješ le malo ma, znanja in do konca. Vsak m? .J poišče. Pa saj to P* tje Povsod je tako in j J ce več tarnati kot d f ce vec Kmetijsko ponorom0 Uredi); Ludvik S prispevki so sod10’^ Kmetijske svetovalk za Pomurje m Lektoriranje pr^P^iuhn0*' Fotografije: Nata®? in fotoarhlv Vestni ' t j. Kj/ Grafični prelom: