Št. 52 (1846) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 27. decembra 1984 Cena: 30 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Čas povečuje pomen obrambe Z osrednje dolenjske proslave ob dnevu JLA — Podelili plakete in priznanja Brežiški sadjarji v slovenskem vrhu Priznanja in diplome raz-stavljalcem v Radovljici ARTIČE — Letos mineva 10let, odkar so v Brežicah osnovali goste nasade jablan in hrušk. Teh je zdaj okoli 120 ha. Obletnico so konec minulega tedna počastili s prvim srečanjem sadjarjev koperantovTOK dosedanjem Agraria Brežice. O dosedanjem razvoju slovenskega . sadjarstva in usmeritvi v prihodnje je predaval inž. Lomberger. Srečanju so prisostvovali predstavnij priznanje ekipa prve medicinske pomoči kemične tovarne »Melamin« Kočevje, kije na letošnjem republiškem tekmovanju ekip PMP zasedla odlično peto mesto. Priznanja OK ZRVS so prejeli: Alojz Žagar. FrancŠkrabee, Martin Lov-rač in Jovan Antonovski. Podeljena so bila Se priznanja občinskega in pokrajinskega štaba TO. Prebrali so tudi napredovanja vojaških starešin. V kulturnem programu te svečanosti so nastopili vojaki, učenci osnovne in glasbene šole ter godba na pihala. Na podobni slavnosti v ribniški vojašnici je govoril član CK ZKJ general Anton Zupančič. Poleg vojakov so se te svečanosti udeležili pionirji, mladina in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter občinske skupščine Svečanosti ob dnevu JLA so bile tudi v Loškem potoku in Sodražici. M.GLAVONJ1Č PROSTOVOLJCI PRISEGLI — Na svečanosti ob dnevu JLA v Kočevju so podali svečano zaobljubo tudi mladinci—prostovoljci teritorialnih enot. (Foto: Primc) ODLAGALIŠČE POSEBNIH ODPADKOV NOVO MESTO — 13. decembra je bil podpisan me-dregijski samoupravni sporazum za financiranje študije za odlagališče posebno nevarnih odpadkov. Sporazum je na Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko podpisalo 7 občin, od teh štiri dolenjske in tri posavske občine. Študijo bo izdelala delovna organizacija Smelt iz Ljubljane, gotova pa bo v treh mesecih. Še nevajeni vprege v trojki Svet posavskih občin o skupnih akcijah in zatikanju v sodelovanju Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno in hladno vreme z občasnim rahlim sneženjem. CAJEŽ OB SAVI — Na seji sveta posavskih občin so 21. decembra razpravljali o tem, kako poteka sprejemanje družbenega dogovora za zadovoljevanje skupnih potreb tistih delavcev posavske regije, ki se dnevno vozijo nadelo v Krško, Sevnico ali v Brežice. V' Posavju niso našli skupne rešitve, čeprav se zadeva vleče že tri leta. Gre za to, da bi delovne organizacije prispevale določen odstotek od bruto osebnega dohodka za vsakega »zdomca«. Predlaganje 1 odstotek, vendar je predsednik sveta Mirko Kambič predlagal. da bi poskusili z majhnimi koraki, če že ne morejo zadeve speljati do kraja tako. kot je bila sprva zamišljena. Predstavnik SKIS iz Krškega je poročal, da teh stvari še niso razčistili, da pa bi bili pripravljeni nekaj prispevati, vendar le sočasno z razširitvijo dogovora na novomeško regijo. Veliko delavcev iz Posavja se namreč vozi vsak dan v Novo mesto. V Brežicah in Sevnici glede tega ni zadržkov. Oboji so prepričani, da lahko uspešno nastopijo navzven šele tedaj, če stvari uredijo znotraj regije. Najlaže bi bilo. če bi imeli sistemski dogovor za Slovenijo, vendar v republiki za to ni posluha. Ne'oziraje se na republiko, v Trbovljah že nekaj let tako ravnajo in lani so podobno rešitev sprejeli tudi v celjski regiji. Svet je sklenil. naj se SKIS Krško sestane z Brežičani in Sevničani in izpelje zadevo do konca. V nadaljevanju seje je svet podprl dodatno solidarnostno akcijo za krajane nekaterih zaselkov v sevniški občini, ki jih jc prizadelo neurje s točo. Razpravljala so predlagali, da bi tovrstno solidarnost v prihodnje reševali z regijskim dogovorom, z ustanovitvijo sklada za te namene. Osnutek takega dogovora bodo pripravili za eno prihodnjih sej. Svet jc sprejel poročilo o modernizaciji brežiške bolnišnice in priporočil podpisnikom družbenega dogovora, da s pravočasno poravnavo svojih ob- veznosti omogočijo izgradnjo prv« etape operacijskega trakta. Udeleženci seje so poleg tega zvedeli, da v zdravstveni stroki v regiji ni zaželenega sodelovanja in da na pobudo zdravstvenega centra iz Brežic za racionalizacijo tc službe v regiji s strani drugih zdravstvenih organizacij in zdravstvenih skupnosti ni bilo odziva. J. TLPPEY Komaj za preživetje V vseh časih, naj so bili še tako zoprno hudi. je bilo tako. da človek, tudi naš. ni mogel nikoli živeti sama od kruha. Potreboval je še nekaj, da gaje razvedrilo, mu bodrilo duha in mu pomagalo iz stisk. Ker bomo v letu 1985slavili:40-letnico osvoboditve, se spomnimo, da je prenekaleri partizan r nahrbtniku med drobtinami nosil Prešerna. Gregorčiča ali kakega drugega poeta. Ne pravijo kar tako, daje bila kultura v desetini enajsta borka. Včasih so kulturo klicali na pomaganje. Danes mora klicati kultura, če hoče preživeti z vsemi velikimi in malimi Cankarjevimi domovi, gledališči, orkestri, pevskimi in likovnimi tabori, galerijami, knjižničarstvom in knjigo. Kajti nepreklicno res jc. da Slovenci za svojo nacionalno, občinsko in kdove še kakšno kulturo, ki naj bi bila naš ponos, presneto malo damo. Nekdo je izračunat, da ne več. kot ima neka delovna organizacija (morda je imel v mislih l\1V?) izgub. In ni se zmotil. V družbenem prihodku je delež kulture malodane le mikroskopsko opazen. Niti za po! odstotka ga ni, trdi statistika. Pa se še manjša. Še preživetje tega. kar imamo, je ogroženo. S tak im stanjem načrtujemo novo kulturno, nekdo je rekeI duhovno, petletko. Ubogi vsi mi. razdeljeni na izvajalce in uporabnik e. če bomo odvisni zgolj od duha, načrtovanega na tako borni in negotovi odskočni deski. /. ZORAN Več sodelovanja Črnomelj in Duga Resa o nadaljnjem skupnem ____________delu__________ ČRNOMELJ — Pretekli teden je bil v Črnomlju pogovor predstavnikov občinskih skupščin, izvršnih svetov in družbenopolitičnih organizacij pobratenih občin Črnomelj in Duga Resa. Beseda je tekla o nadaljnjem usklajevanju skupnih nalog obmejnih občin, zlasti pa o usklajevanju planskih dokumentov družbenoekonomskega razvoja in prostorskega dela družbenega plana. Povod za to srečanje je bil sestanek skupnosti obmejnih občim kije bil v začetku decembra v Karlovcu. Ugotovili so, da bosta morali občini skupno, predvsem pa enotno urbanistično urejati dolino Kolpe. Iz Hrvaške se vozi na delov črnomaljsko občino veliko delavcev, zato bodo morali v prihodnje vedeti, katera izmed občin naj dolgoročno računa na te ljudi. V Dugi Resi se ogrevajo za gradnjo manjših obratov v hrvaških vaseh ob Kolpi j kjer bi se ti delavci lahko zaposlili, v Črnomlju pa poudarjajo, da v prihodnjih letih produktivnost ne bo temeljila več na množičnem zaposlovanju novih delavcev, temveč na moderni taciji proizvodnje. Kmetje iz Hr-' e pa naj bi se vključili pt-u.sem v pridelavo povrtnin za Belsad. Ne z naglico, ker lahko vse skazi Na dolenjskem posvetu v Novem mestu: usmerjeno izobraževanje je na univerzo potrebno uvesti, vendar ne na vrat na nos — Kako v pedagoškem šolstvu? r NO VO M ESTO — »O tem, ali je preobrazba višjega in visokega šolstva potrebna ali ne, ne more biti pomislekov, saj je uvedba usmerjenega izobraževanja na univerzodružbenopolitična obveznost. Bojimsele.da senebiz izvajanjem prenaglili, saj se mi zdi, da za tak prehod, kot ga predvidevajo sicer še ne dokončno potrjeni roki, še nismo dovolj pripravljeni. Niti kadrovsko niti materialno, da o samih programih sploh ne govorimo,« je poudaril prof. Jože Škufca, predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo v ponedeljek na regijskem posvetu, ki ga jesklical in tudi vodil Boris Gabrič, sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko. Udeleženci so se dalj časa zadržali pri predvideni preobrazbi pedagoškega šolstva, torej ustanov, ki izobražujejo kadre za učitelje in pedagoge za poučevanje od osnovne šole dalje. Menili so, da pedagoški delavec ne more biti več samo ozko usmerjeni strokovnjak, ki do popolnosti obvlada svojo stroko, pač pa nič manj pedagoško in andragoško izobražen in usposobljen. Žal pa so programi, ki bodo sprejeti že ob koncu januarja 1985. po mnenju razpravljalcev premalo pedagoško naravnani in dodelani. Niso še oblikovani takd. da bi bodoči učitelj dobit med študijem vse, kar bo potreboval za delo v razredu in zunaj učilnic, da bo kos svojemu poklicu. Čeprav je nekaj pomislekov proti predvideni pedagogizaciji učiteljev, je vendarle treba poudariti, daje pedago-gizacija eden od pomembnih smotrov usmerjenega izobraževanja visokega šolstva. Kot je bilo slišati na novomeškem posvetu, novi izobraževalni programi ČESTITKE OB PRAZNIKU JLA — Komanda garnizije Novo mesto seje na letošnje praznovanje dobro pripravila. Vojaki so v teh dneh obiskali šole in nekatere delovne organizacije, mnogi mladi pa so vrnili obisk vojašnicam. Na dan praznika so na svečanem zboru v kasarni »Milan Majcen« razglasili najboljšo enoto, mnogi vojaki in starešine pa so bili ob tej priložnosti nagrajeni. Komandant garnizona Radoslav Bogičevič je ob prazniku prejel številne čestitke družbenopolitičnih organizacij občine, še posebej pa je bil vesel čestitk, ki so mu jih na sprejemu izrekli pionirji (na sliki) nekaterih novomeških šol. (Foto: J. Pavlin) niso naleteli na odobravanje v vseh pedagoških okoljih, še zlasti ne pri učiteljih s končano pedagoško akademijo. Sprašujejo se. ali bodo morali tudi ti učitelji ponovno v predavalnice in to kljub dolgoletni praksi, saj novi prog,-rami predvidevajo štiriletno visokošolsko izobraževanje učiteljev. Njihova bojazen je tembolj upravičena ob dejstvu. ker je močno pojenjalo redno strokovno izobraževanje in izpopolr Načrti pobratenih Skupna delovna akcija v Kočevju —i Skupno glasilo KOČEVJE — Na nedavnem srečanju delegacij krajevnih skupnosti iz vseh republik, ki so med seboj pobratene. so se dogovorili o delu v letu 1985. Srečanje je bilo v Baru v Črni gori. udeležile pa so se ga delgacije KS Trrisko — Novi Zagreb (Hrvaška). Prokupje (Srbija). Višegrad (BiH). Kočani (Makedonija), Bar(Črnagora) in Kočevje (Slovenija). Dogovorili so se. da bodo v bodoče izdajali skupni informativni bilten, ki bo izhajal dvakrat na leto. Uredništvo bo v Prokuplju. Tiskan bo v srbohrvaščini, slovenščini in makedonščini. V njem bodo najprej predstavili vse pobratene KS. V letu 1985 bodo organizirali skupno mladinsko delovno brigado, v kateri bo po lOmladincevin mladink iz vsake KS. Brigada bo med šolskimi počitnicami delala v Kočevju. Sodelovala bo pri izgradnji Titovega spominskega parka, ureditvi športnih igrišč in izgradnji dveh otroških igrišč. Prihodnje srečanje pobratenih KS bo v času Andričcvih dni (junija) v Višegradu v Bosni. Taka srečanja bodo v bodoče le enkrat (ne več šestkrat) letno v eni od pobratenih KS, in sicer na njen praznik. Tako so se dogovorili zaradi stabilizacije. J. P. Za komuniste ni bilo nič težko Franc Bradica in Pepca Jakofčič že štiri desetletja med komunisti NOVCT MESTO — Dobra polovica jubilantov ZKS, ki so se nedavno srečali v hotelu Metropol, je postala član te organizacije sredi zadnje vojne. Mnoge so sprejeli brez posebnih slovesnosti, pa vendar so se vsi zavedali idealov, za katere se bo potrebno še boriti. Pov prašali smo dva izmed njih, ki sta o današnji in takratni partiji povedala: FRANC BRADICA . upokojeni polkovnik iz Novega mesta: »Prve komuniste sem srečal že v partizanih leta 1942. Čeprav sem šel v boj kot borec za osvoboditev in velik patriot, je v meni tudi zorela ideja o komunističnem gibanju in leto dni kasneje so mi na neki manifestaciji na Gorjancih povedali, da sem postal član partije. To sem sprejel kot veliko obveznost in vseskozi sem se zavedal, da moram poslati zgled vsem ostalim borcem. Po vojni, ko sem končal vojaške šole. sem se za ideale komunizma mnogokrat težje boril kot v času vojne. Tovarištvo in enakost med borci komunisti je bila kot vrlina opazna v slehernem trenutku. Danes je drugače. Nove, povojne .generacije le malo vedo, kaj je delavski otrok, izkoriščevalstvo kapitalizma poznajo le iz knjig. Ljudje so izgubili odnos do dela in med njimi so tudi komunisti. Iz današnjih težav nas bo spravil le pravi odnos do dela, odnos do družbe in sočloveka. V tej borbi pa zlasti komunisti ne smejo misliti na predajo.«. PEPCA—PEKOLJ JAKOFČIČ je bila med jubilanti najmlajša, kije pred 40leti kot 15-letnodeklestopilavKPJ: »Že takoj na začetku vojne se je vsa naša družina vključila v narodnoosvobodilni boj. Opravljala sem kurirske naloge po direktivah očeta, organizatorja vstaje v Beli krajini. Med člane partije sem bila sprejeta skupaj še s tremi tovariši in takoj so me izvolili za okrajno mladinsko aktivistko. Najtežje je za nas komuniste in aktiviste je bilo med vojno, še posebno težke pa so bile naloge po njej. Takrat za komuniste ni bilo vprašanje, kaj zmoremo, ampak kaj moramo. Nič nam ni bilo težko biti osem ur na delovnem mestu. Kmalu kulturnejši prevoz »Gorjanci« že na prvi stopnici k napredku — Več novih tovornjakov in avtobusov STRAŽA — »Izgube ob koncu leta 1984 ne predvidevamo več, leto 1985 pa bo sploh precej ugodnejše za Gorjance,« je izjavil direktor Igor Gruden. Visoka stopnja odpisanosti osnovnih sredstev, ki znaša v tovornem prometu 84 odst., je za delovno organizacijo Gorjanci sc hujši problem kot sama izguba. V avtobusnem prometu vozijo celo z. vozili, ki imajo uradno ugotovljeno 90-odstotno stopnjo odpisanosti. Prav zato. ker je vzdrževanje starih vozil tako drago in ker so često zaradi okvar zunaj dela. .prihaja v pretežni meri tudi do izgub. * Igor Gruden: »Imam občutek, da je v kolektivu nov elan za delo.« »Tudi gorivo se kar naprej draži, mi pa moramo najmanj dva meseca voziti / dražjim gorivom, preden lahko cene dvignemo, medtem pa je gorivo spet dražje. Ekonomike tu ne moremo ujeti.« pojasnujejo direktor Gruden. — Kako se nameravate izkopati iz takih razmer? »Obnova voznega parka je naša prva naloga. S pomočjo bančnih posojil, kreditov sovlagateljev in lastnih sredstev dobimo še letos v tovornem prometu 4 težje tovornjake MAN, do februarja 1985 pa še 10 tovornjakov Renault in kasneje v letu 1985 še eno pošiljko Renaultovih vozil ter 5 vozil tovarne TAM. V avtobusnem prometu bo že v prvih dneh 1985 začelo voziti nekaj avtobusov iz dogovorjene pošiljke 15 vozil. Trdno računamo, da bodo razmere v mestnem in primestnem prometu, ki so najbolj kritizirane, v letu 1985 bistveno boljše.« — Ob devetmesečnem obračunu ste imeli 14 milijonov dinarjev izgube. Na kakšen način se je boste iznebili? »Izgube je bilo ob polletju še več. celo 20 milijonov dinarjev, toda že konec oktobra je znašala izguba samo Sef> milijonov dinarjev. Izguba občutno plahni, tako da nanjo ob zaključenm računu za 1984 ne računamo več, čeprav verjetno še ne bomo mogli zapolniti vseh skladov.« p g Franc Bradica Pepca Jakofčič nato pa po vaseh pripravljati delovne akcije, skrbeti za prehrano, kulturo in šolstvo. Večkrat smo peš prekrižarili celoten okraj, včasih tudi s kolesi. Nadur in dnevnic takrat nismo poznali. Bili so težki časi, občutek, da pomagaš ustvarjati lepši jutri, pa je bil neprecenljiv. Danes so se mnoge stvari spremenile. Zaupam v mlade, ki niso nič drugačni, kot smo bili mi. Za premagovanje današnjih težav pa bo vsekakor potrebno več skromnosti, tovarištva in solidarnosti, zlasti pa bo potrebno spremeniti odnos do dela«. J. PAVLIN njevanje ob del_u, vendar ne po njihovi krivdi. Ena zelo naglašenih pripomb je bila, da pedagoške vsebine v novih programih visokošolskega študija niso ustrezno obravnavane, marveč ločeno, ob stroki. Po mnenju razpravljalcev na novomeškem posvetu velja ta pripomba še posebej za programe pedagoškega šolstva. Ni neopazna tudi pripomba novomeške srednje šole naravoslovno-matematične in pedagoške usmeritve, da nimajo učenci kadrovskih šol, med katere sodi tudi ta. pri vpisu na ustrezno fakulteto nikakršne prednosti. Zelo močan podton je novomeškemu posvetu dajal neurejen gmotni položaj šolstva in učiteljev, ' [ ZORAN TORKAR V KOČEVJU KOČEVJE — Vodstvo kočevske knjižnice je 19. decembra pripravilo razgovor s pisateljem, pesnikom in dramatikom Igorjem Torkarjem o njegovi knjigi »Umiranje na obroke«, ki je zbudila veliko zanimanja v Slovegiji in Jugoslaviji. Nekaj misli in odgovorov pisatelja Torkarja bomo objavili v posebnem sestavku, ki bo natisnjen v eni od prihodnjih številk Dolenjskega lista. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V DK NOVO MESTO — V soboto, 5. januarja, ob 18. uri bodo v mali dvorapi novomeškega Doma kulture odprli razstavo 40 fotografij Branka Lenarta iz Gradca. Stodvajset let osnovne šole Milke Sobar Ob jubileju tudi kritična misel: »Smo na istem kot pred sto leti! NOVO MESTO — 22. decembra so učenci osnovne šole iz Šmihela v Domu JLA skupaj z. gosti slovesno počastili 120-letnico šole in 15-letnico poimenovanja šole po borki Milki Šobar—Nataši. Šola v Šmihelu je bila ustanovljena 1864. leta. Dvajset let kasneje je bil zgrajen bližnji samostan, kjer so imele pouk deklice, stara šola pa je postala deška ljudska Sola Ko so leta 1892 zgradili prve štiri učilnic stavbe, kjer je še danes pouk. je bil to za kraj velik dogodek. Po vojni, ki šoli ni prizanesla je imela šola 391 učencev v 12 oddelkih, poučevalo pa je I2učiteljev. Tovarišica Mira Jovanovič je vodila razred Bosančkov, vojnih sirot. Šolski okoliš se je vedno bolj širil, šola seje začela širiti v osemletko, zato so stari šoli 1961 prizidali še dve učilnici. Leta 1963 je šola postala centralna in priključila še podružnici na Lazah in v Birčni vasi. Ob stoletnici šole so prizidali v severnem delu še šest učilnic in uredili športna igrišča. Pred leti so prostori zopet postali premajhni. zato so se nižji razredi morali vseliti v staro stavbo, lani pa tudi v stari dijaški dom. nekdanji samostan. »V Šmihelu smo priča, da se zgodovina ponavlja, saj smo danes na istem, kot smo biii pred sto leti.« je kritično misel ob jubileju izrekla sedanja ravnateljica Anica Bukovec in. nadaljevala: »Šolski okoliš obsega krajevne skupnosti, ki se bodo že v naslednjih letih zapolnile z. novogradnjami. Enoizmenski pouk tudi na dveh lokacijah nebo več mogoč. Pri oblikovanju dosedanjih referendumskih programov nam je bilo vedno nekaj obljubljenega, a nikoli nič izpolnjenega. Tako je izpadla tudi prepotrebna novogradnja, na Drski.« Ob jubileju so učenci skupaj s tovarišicami pripravili pravo akademijo, mladim pa je o borki Milki govoril Belokranjec. Milkin soborec Franc Košir._______________I. PAVLIN DOLENJSKI LIST NAMESTO ČESTITK Dolenjski list je namesto novoletnih čestitk namenil v sklad za drage medicinske instrumente 5.000 din. NASA ANKETA Še želje so bolj skromne Dobra stara navada je, da si oh poslavljanju starega in v pričakovanju novega leta s prijatelji, znanci, sorodniki stisnemo roke in nazdravimo, da njim in sebi zaželimo vse lepo v novem letu. Želje so si v marsičem podobne, čeprav ga skoraj ni. ki si le ne bi želel kaj posebnega. Žanimivo pa je, da težji ko so časi, bolj so novoletne želje pravzaprav skromne. Vsakdo si želi predvsem zdravja, da bi lahko delal, pa kolikor toliko normalne življenjske razmere. Kaj več pa že ne. JOŽE FALKNER, vodja TOK Gozdarstvo. Trebnje: »V prihodnjem letu si ne želim nič posebnega. Nimam nobenih materialnih želja. Želim pa, da bi spet obudili tiste človeške vrednote, ki so bile tako značilne za povojni čas. Rad bi, da bi si spet zavladal duh skupnosti. Skratka, rad bi. da bi bili vsi manj egoistični. Te vrednote smo nekoč že imeli in jih znali cepiti. Pomagale so nam prebroditi vsako težavo, zdaj pa smo jih zaradi dirke za materialnimi dobrinami potisnili v kot.« STANE MUC, tehnolog v metliškem Novolesovem tozdu TKO.: »Lani so' retTii: to leto bo res težko, bo pa zato drugo malo težje. Kaže, da bo prihodnje še težje. To tudi obljubljajo. Lepa tolažba! Želim si, da bi bila v prihodnjem letu boljša preskrba z materiali, da cene ne bi tako divjale in da bi bili poslovni rezultati v našem tozdu boljši, čeprav tudi letos niso slabi. Osebno pa si želim dobre letine, od krompirja do grozdja. Res je, da gremo s pasom proti zadnji luknji, živimo pa še nekako, čeprav je treba za to defati 16 ur na dan.« HERMINA AGREŽ, prodajalka iz Krškega: »Verjetno se moje želje za novo leto ne razlikujejo dosti od drugih. Soglašam, da bo vse lažje in bolje, če bomo le zdravi. Rada bi, da bi bolje zaslužila in bi se prenehala draginja, ki nas vse tepe, tudi trgovce, čeprav nekateri mislijo drugače. Želim tudi, da bi bilo čim manj nesreč, sploh takih, ki ogrožajo več ljudi, kot je bila nedavna, ko seje prevrnila cisterna z nafto ob izviru pitne vode.« FANI KLUN. delavka v Inlesovem tozdu »Hrast« v Dolenji vasi: »Želim, da bi naš tozd v prihodnjem letu posloval vsaj tako uspešno kot doslej, ko je najboljši tozd znotraj DO Inles. Želim tudi, da cene ne bi tako hitro naraščale. Moja največja želja pa je, da bi bila zdrava, da bi lahko še naprej delala in da bi bilo tudi doma vse v redu.« JANEZ OBERSTAR, delavec v kočevski osnovni šoli: »Pričakujem, da bo prihodnje leto boljše od letošnjega, da bodo cene bolj stabilne in da bomo bolje živeli. Zase si želim zdravja, in to več kot letos, da bi lahko delal. Najbolj pa si želim, da bi bil na svetu mir, pa čeprav bi bilo pomanjkanje, saj je pomanjkanje lažje prenašati v miru kot pa v vojni.« DARJA COLARIČ, organizator izobraževanja v novomeški Krki: »Želim, da bi se gospodarski položaj tako v svetu kot doma normaliziral, ustalil, da bi se pogoji za mlado generacijo, sedanjo in prihajajočo, spremenili na boljše. Vem pa, da to ni mogoče, vsaj ne v prihodnjem letu. Ko bi bilo vsaj v naslednjih nekaj letih! Mislim predvsem na možnost dela. Vse to želim, ker imam tudi sama hčerko. Med osebnimi željami za prihodnje leto naj omenim predvsem zdravje pa zadovoljstvo ob delu in hčerki.« ANTON PR 1.1 ANOVIČ. vodja kontrole proizvodnje v Bcltovi Livarni: »V prihajajočem letu pričakujem predvsem več dela v tovarni, tako da bomo lahko še več izvažali kot letos, in pa. seveda, da bi uspešno poslovali. V zasebnem življenjusi želim le zdravja zase in za vso družino. Kako bo z uresničitvijo želja, je odvisno od mnogih stvari, ki jih še ni moč predvideti.« ANTON ZUPANČIČ, invalidski upokojenec iz Lukovca: »Poleg zdravja si želim v prihodnjem letu kar največ uspeha pri čebelah, ki so mi resnično v največje veselje. Dodal bi Se to. da želim, naj bi se tudi ljudje v medsebojnih odnosih zgledovali po teh družinah. Tako bi bilo v svetu lahko resnično lepo.« MOJCA ŠEKORANJA z Bizeljskega, natakarica v Motelu Petrol na Čatežu: »V času. ko pri vsaki stvari varčujemo, nihče ne pričakuje bogatih daril. Zagotovo bodo skromnejša, odpovedali se jim pa nc bomo. saj gre za pozornost, ne pa za materialno vrednost. Tudi silvestrovanje bo prilagojeno času. Dosti manj ljudi bo praznovalo po hotelih kot prejšnja leta. Novo leto bodo dočakali doma.« , I k I S I S I s I s I K I S I s I s I s I s I s 'I s I s I s I K I S I s I s I K I K I S I K I k I S I S I s I s I N I N I K I S I S I s I \ I A I S I s I s I s s 5 ; i s I s I N SREČANJE JUBILANTOV PARTIJE: — Minuli četrtek je občinski komite ZKS Novo mesto pripravil tradicionalno srečanje svojih članov, ki letos praznujejo 30 in 40-letnico članstva v partiji. Slavja seje udeležilo 58 štiridesetletnikov in 10 tridesetletnikov. Na sliki: predsednik občinskega komiteja ZKS Novo mesto Lojze Padovan izroča spominsko darilojubilan-tu Angelu Lazarju — Hrastu. (Foto: J. P.) »UKINITEV« SKUPNOSTI KORAK NAZAJ NOVO MESTO — Pretekli četrtek je bila seja skupščine novomeške stavbno zemljiške skupnosti. Na delegatskem rešetu je bilo poročilo o uresničevanju programa dela in finančne- ga načrta skupnosti v letošnjem prvem devetmesečju ter poročilo o uresničevanju srednjeročnega programa. Delegati so obravnavali tudi izhodišča za plan 1985 ter analizo o delovanju političnega sistema na področju stavbno zemljiške skupnosti, kjer so menili, da je predvideno preoblikovanje skupnosti v samoupravni sklad korak nazaj. kmetijstvo ZAKAJ NI »LIMUZINA« BRESTANICA — Posavski veterinarji, posebno v brestaniški enoti Posavskega veterinarskega zavoda, se že lep čas jezijo na center za umetno osemenjevanje Preska, ker ne dobijo semena za telice pasme limousin. Praksa je pokazala, da je rjavo govedo za to območje zelo primerno, kmet pa nemalokrat sam-zahteva križanje s pasmo limousin. ker hoče majhnega teleta. Veterinarji zahtevajo, da kmetijska inšpekcija pritisne na center v Preski, da bo dobavil potrebno seme. Zdaj zaradi težkih porodov m krvavitev poginejo povprečno tri teleta na teden. Tega. kako je pri srcu kmetom, ko se morajo veterinarji lotiti nevšečnega žaganja teleta. tja bi rešili kravo, ni treba opisovati. P. P. O * * v V Sejmišča NOVO MESTO — Ponedeljkov sejem je bil zelo živahen kot že nekaj prejšnjih, cena pujskov pa je nekoliko narasla. Naprodaj je bilo 200 pujskov, starih 7 do 10 tednov, in 97 pujskov, starih 10 do 12 tednov. Lastnika je menjalo skupaj 250 živali. Mlajše so stale 5.500 do 7.000 din, starejše pa 7.000 do 8.500 din. BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 362 puskov, starih do 3 mesece, in 12 pujskov, starih nad 3 mesece. Prodali so 210 prvih in 9 drugih živali. Mlajše,so bile po 300, starejše pa po 220 din kilogram žive teže. Najboljše bodo še izboljšali V trebanjski občini bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju izvedli hidrome-lioracije v Mirenski dolini — Za petino večji pridelek — Podpora republike TREBNJE — Glede na naravne danosti je trebanjsko kmetijstvo najboljše v regiji. V podkrepitev te ocene pa ne gre navajati samo celotnega pridelka, ampak tudi precejšnje tržne presežke mleka, krompirja, mesa in celo pšenice. Takšni rezultati so plod dolgoročne in dosledno izvajane kmetijske politike v občini, katere nosilka je Kmetijska zadruga Trebnje. START ZA HLADILNICO NOVO MESTO —Tedni bo SDK v Novem mestu prijavljena investicija za gradnjo hladilnice na Cikavi, kar pomeni, da gre zares. Po zadnjih vesteh bodo kmalu začeli s prvimi deli. Hladilnico financira več sovlagateljev v regiji. o čemer je sklenjen poseben sporazum, vsak pa bo imel v njej glede na delež ustrezen prostor. To pomembno naložbo za gospodarstvo m občane pa smo širše že predstavili v eni prejšnjih številk. Vendar so v tej občini prepričani, da še niso izkoriščene vse rezerve. Zdaj bodo več denarja vlagali v izboljšave zemlje, od česar si obetajo za petino več tržnih presežkov hrane, kar nameravajo doseči že v naslednjem srednjeročnem obdobju. Manjše hidromelioracije in agromelioracije so se začele v tej občini že pred desetimi leti. ko je bila ustanovljena Kmetijska zemljiška skupnost. Na območju Volčjih njiv v Mirenski dolini so hidromeliorirali 100 hektarov zemljišč Kmetijskega gospodarstva Dob in okoli 50 hektarov zasebnih zemljišč. Tam so bile izvedene tudi komasacije in vsi potrebni agrotehnični ukrepi. Opravili pa so tudi več manjših hidromelioracij na drugih področjih Mirenske doline ali skupaj na 150 hektarih zemljišč. Koncu se približujejo dela tudi ob Jeseniščici, Bistrici in Mokronoškem potoku, kjer bo opravljeno odvodnja-vanje na 190 hektarih. Prihodnje leto pa bodo opravili tako imenovano detajlno odvodnjavanje. Za vsa ta dela so v trebanjski občini dobili 80 odst. Kljub draginji se gnojila še izplačajo Še capljamo na repu evropskih držav Gnojila so najboljša naložba, zatrjuje Renata Eras. svetovalka pri Splošnem združenju kmetijstva. živilske industrije ;n prehrane Slovenije, in navaja, da so se v letu dni. od novembra 1983 do novembra 1984. cene umetnih gnojil zvečale za 65 odst. Ker so bančne obresti nižje, je potemtakem naredil bolje tisti kmetovalec. ki je, denar vložil v nakup umetnih gnojil, ne pa v banko. Bolj kot ta špekulacija je pomembno, da se kljub občutni podražitvi umetna gnojila, brez katerih ni zares velikih pridelkov, še \ edno izplačajo. Zal smo v porabi še vedno med zadnjimi državami v Evropi. Jugoslavija porabi na hektar obdelovalne zemlje 'v povprečju le 71 kg čistih hranil, tako da so po podatkih Organizacije za kmetijstvoinprehrano(FAO)iz leta 1981 za nami le še Grčija s 57 kg. Albanija s 64. Portugalska s 67 in Španija s 44 kg čistih hranil ria hektar. V Sloveniji je poraba umetnih gnojil večja, -vendar še vedno globoko pod povprečjem razvitejših dežel. Se bolj skrbi dejstvo, da poraba stagnira ali celo nazaduje, kar gotovo ni dober znak. Lani smo v naši republiki porabili 114.5 kg čistih hranil na hektar obdelovalne zemlje, predlanskim pa več — 118.5 kg. Za primerjavo: na Nizozemskem porabijo v povprečju 329 kg. kar pomeni tudi. da imamo še velike možnosti za intenziviranje našega kmetijstva. (Po Kmečkem glasu) Kmetijski Kaj lahko zadrži zajca Nič nas ne sme presenetiti velja tudi za sadjarje, ki ponavadi ob prvem srečanju z razdejanjem, ki ga povzroča divjad, kar ne morejo verjeti svojim očem. Divji zajec je v stiski za hrano pravi mojster, lubje obje do zadnje trohice, mlade veje pa obreže kot najbolj na-jr„u?ene sadjarske škarje. Srna in jelen sežeta še višje v krošnjo, srni dišijo zlasti cvetni in listni brsti, jelen pa kot za šalo z brušenjem rogovja razčesne drevesne krošnje in s tem mlademu nasadu naredi nepopravljivo škodo. Marsikdo seje že pokesal, daje podcenjeval nevarnost in ni pravočasno zavaroval sadnega drevja. Znani so mnogi načini, od naj-Preprostejših. kamor štejemo povijanje in obdajanje debel, do sodobnejših kemičnih odvračal, s katerimi je treba pravočasno premazati ogrožena drevesa. Najceneje in vsakemu dosegljivo je povijanje debel s slamo, kovinsko mrežo, koruznico. plastiko, pločevino, cunjami in podobnim. Tovrstna zaščita mora seči dovolj visoko, saj sneg olajšuje divjadi doseg vej. poleg tega pa mora biti ovoj tri-do petkrat prev ezan, da ga žival, ki stika za hrano, ne more odstraniti. Invazijo lahko delno zadržijo tudi veje s predčasno obrezanega sadnega drevja, na-stlane *1 ^^ i//\■— --- — 4 ——* t-1 -—..*■ * 1 Invazijo lahko l( v smeri, od koder je moč pričakovati divjad. . • Marsikdo še zmotno misli, da apneni belež zadrži divjad. Pač pa Jt učinkovita prastara mešanica gašenega apna, kravjaka, goveje krvi. novice in žolča, dobro premešana in z dodatkom steklene volne. Ta premaz, ki zadrži zajca, spomladi sčasoma spere dež potem služi še kot gnojilo. Za večje nasade sa priporočljiv ejša odv račala, tako imenov ani repelenti. in seveda mreža, ki je od vsega najboljša, a žal tudi najdra-*ja. Vsekakor je zaščita nujna, saj je celo z njo težko priti do konca lovcem, ki nočejo slišati o pov račilu škode še v dosti bolj značilnih Primerih na poljih, kot nas uči vsakdanja praksa. Inž. M. L. 9 9 I S I S * N I 9 I > N I S I S I \ I s I s I s I s I > I N I S I N k nevračljivih sredstev, ki jih je prispevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije. . To pa je bil le del predvidenih posegov v Mirensko dolino. S postopnim odvodnjavan jem 1500 hektarov velikega kompleksa naj bi do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja pridobili oziroma izboljšali še 833 hektarov zemljišč. Skupaj naj bi regulirali 29 kilometrov potočnih strug, zgradili pragove, da bi voda ne - odnašala zemlje. Ta dela bodo veljala 440 milijonov dinarjev. Detajlna odvodnja pa bo veljala 357 milijonov dinarjev. Po že ustaljenem vzorcu bodo opravili tudi zložbe zemljišč in izvedli ostale ukrepe. Po programih kmetijske pospeševalne službe se bodo zaradi izb- Svinjskitrg »Sive« cene bodo tudi po zadnjem povečanju odkupne cene prašičev Grobokop prašičereje se nadaljuje, toda mnogi pred tem dejstvom še naprej tiščijo glavo v pesek. To lahko trdimo tudi po delnem popravku cen. ko se je prejšnji teden Uradna cena zvečala za četrtino, od prejšnjih 134.50 na sedanjih 162,10 din. kar ni le sprto z razmerami na našem trgu. marveč tudi z osnovno abecedo ekonomije. Na svetovnih borzah, kjer se po zakonu a ponudbi in povpraševanju oblikujejo razmerja med cenami krme in mesa. velja kilogram žite teže prašiča toliko kot 13 do 14 kg koruze. Pri nas naj bi se zgodit čudež: kilogram prašiča naj bi bilo mogoče dobiti že za 4 kg koruze. Ker se 'ak čudež noče zgoditi, sc 'še naprej. 'epi mo z uradno ceno. pr a v a odkupna cena pa gre svojo pot. Da si oljšav zemlje povečali pridelki krme za okoli 80 odst., tako da se ho lastna krmna osnov a močno okrepila in zmanjšala odv isnost od koruze in v se predragih krmil. Podobno kot doslej bodo večino denarja prispevale v odne skupnosti. lastnih sredstev pa bo pelina. • Pred sedmimi leti so se v tre-bajski občini lotiti tudi agromelioracij. Zanje je obstajal velik interes zlasti na področju Suhe krajine, kjer so se del lotili že pred programom razvoja tega območja, ki šteje med manj razvite. Agromelioracije so opravili na 200 hektarih, predvsem na področju Sel-Šumber-ka, Malih Dol, Gombišča, Vrbovca in Korit. Za prihodnje leto so že oddali programe za agromelioracijo na področju Zagorice, Dobrave in Knežje vasi ter pri Gorenjem Kamenju. Skupaj naj bi že prihodnje leto agromeliorirali prek 200 hektarov. Do konca leta 1990 pa 600 hektarov. Kot ocenjujejo strokovnjaki Kmetijske zadruge Trebn je, se bodo s temi posegi v Mirenski dolini in na območju Suhe krajine povečali pridelki za približno petino. Tržni presežki mleka bodo za polovico večji, prav tako krompirja in drugih poljščin. J. SIMČIČ r s I N I N I S I I S I V I s > s I s EN HRIBČEK BOM KUPIL~. Ureja Tit Doberšek komentiramo za silo potolažimo vest, govorimo o »sivi ceni« in »sivi ekonomiji« kot nekakšnem vzporednem nujnem zlu. ki je nastal zaradi špekuliranja, če ne celo (proticlružbenega) nespoštovanja zakonitosti in dogovorov. Tako postane trg res svinjski trg. kot pravi naslov tega komentarja. Ze dolgo je vsem jasno, da bi morali zgrabiti »bika za roge«. to je obvladovati koruzokije počelo vseh zagat, vendar se v tej smeri nič ne zgodi. Koruza predstavlja dve tretjini živinske krme in po sprejetih normativih bi rejec, ki bi pita! s krmo, na primer iz novomeške mešalnice, moral že septembra dobili za kilogram žive teže prašiča 280 do 300 din, da bi se mu račun izšel. Ko so na živinorejskem posvetu v Novem mestu to navajali in bdi plat zvona, so govorili o nekem vsejugoslovanskem dogovoru, ki da bo pomagal normalizirati odnose. Štirje meseci so od tedaj minili, reja prašičev pa je še vedno na kolenih. M. LEGAN DELAVCI IN KMETJE ZA ZDRUŽITEV ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je bilo zlasti med kmeti veliko pomislekov glede združevanja sozdov Kit in Mercator, saj doslej niso neposredno dovolj čutili vloge sozda Kit, katerega članica je bila črnomaljska kmetijska zadruga, spraševali pa so se tudi, ali je novo združevanje smotrno in kaj bo s tem neposredno pridobila njihova zadruga. V kmetijski zadrugi so zato za svoje delavce in kooperante pripravili široko razpravo, na kateri so ti spoznali prednosti novega združevanja. Prav poglobljena razprava o vsem tem je gotovo prispevala, da je referendum dobro uspel, saj je med delavci, zaposlenimi v kmetijski zadrugi, glasovalo za združitev več kot 70 odst. volilcev, od kmetov pa več kot 80 odst. S I 9 I S > N I S I S v I s I s I 9 I S I s I N I S I s I s I s k s I 1 1 S I s k s u Se: zakaj niso vinogradniki prodali grozdja Poleg slabih pogodbenih pogojev. ki jih nudijo vinogradnikom naše družbene organizacije pri prevzemu grozdja, in neustrezne akontacijske cene za grozdje (na doplačilo vinogradniki ne dajo veliko) je še več vzrokov za zadržanje pridelka grozdja v zasebnih kleteh. Med njimi zlasti naslednja: Oporečnost pridelanega grozdja Letos pa tudi mnogokrat v prejšnjih letih smo doživeli, da je kljub uporabi dragih zaščitnih sredstev proti gnilobi grozdje v jeseni gnilo. Gnitje povečuje še pomanjkljiva zaščita pred peronosporo in oid-ijem, zlasti proti koncu. Kaže, da proti tem boleznim prezgodaj prenehamo škropiti, to pa povečuje intenzivnost gnitja grozdja. Na odkupnih postajah delovne organizacije iz razumljivih razlogov gnilega in nagnitega grozdja sploh ne prevzemajo. Ker vinogradniki ob pojavu gnilobe trgajo vse grozdje skupaj, pridelka sploh ne morejo prodati, čeprav bi ga radi, saj takega grozdja nihče ne odkupi. Izkušnje silijo vinogradnike k temu postopku, saj je ob nastopu slabega vremena gniloba tako hitra, da če grozdja ne potrgaš v nekaj dneh, propade ves pridelek. Neki vinogradnik mi je povedal, da je kraljevina letos tako hitro segnila, da mu je popolnoma propadla. Tako so vinogradniki prisiljeni, da pridelke nagnitega grozdja sami predelajo. Iz prakse naj omenim še en primer iz letošnjega leta, ko je zastopnik družbene kleti sam na 100 trtah nabral le 60,kg zdravega belega grozdja, za ostalo grozdje pa je rekel, da ga ni mogoče prevzeti, ker je preveč gnilo. Vinogradnik je drugi dan pobral preostalo nagnito grozdje, ga predelal, mošt raz.sluz.il in iz preostanka (od 100 trt) pridobil še 300 litrov kvalitetnega belega vina. Če bi vinogradnik ne bil us- posobljen sam predelali in ukleliti preostalega nagnitega grozdja, bi bil ob 300 litrov pridelka, laki primeri so skoraj pri vseh naših vinogradnikih. Zato je napačno mišljenje nekaterih zastopnikov delovnih organizacij: da bi vinogradniki morali celotni pridelek grozdja oddati družbenim kletem. Vremenskih razmer, ki povzročajo v mnogih letih množično gnitje grozdja, ne more nihče spremeniti, saj odpovedo tudi zaščitna sredstva proti gnilobi. Zaradi tega bo naš vinogradnik tudi v bodoče prisiljen večino pridelka grozdja sam predelati in ukletili. če hoče pridelek rešiti pred propadom. Samostojnost vinogradnikov Tukajšnji vinogradniki so skoraj v celoti gospodarsko tako samostojni, da jim ni treba za vsako ceno grozdje prodati. Veliko vinogradnikov je zaposlenih in so socialno oskrbljeni, lem je pridelek vina le dopolnilo njihove dejavnosti. Na tem območju so redki čisti vinogradniki, saj so obenem živinorejci, poljedelci, dohodke pa imajo tudi iz gozdov. Tem je dohodek iz vinograda le del dohodkov celotnega gospodarstva, ki je sicer zaželen, ne pa odločujoč. Mnogi vinogradniki so obrtniki in tudi tem je dohodek vinograda le dopolnilo ostalemu dohodku. Vsa la dejstva vplivajo na finančno samostojnost tukajšnjih vinogradnikov, ki grozdje in vino prodajo le. če je pridelek primerno plačan. Ker ima vsak vinogradnik lastno prešo, klet.ses pridelkom vina, ki ni prodan, po večini dogaja tako. kot pravi drugi del naslovne kitice naše rubrike: »Prijatlje povabil, pa sam ga bom pil!« To se bo v veliki meri zgodilo tudi z letošnjim pridelkom. Z željo, da bi naši vinogradniki tudi v prihodnjem letu zdravi vabili prijatelje in uživali pri dobri kapljici, zaključujem prispevke te rubrike za leto 1984. T. DOBERŠEK A Onesnaževanje vse večje Zrak je še čist, voda vedno bolj onesnažena — Kisli dež in divjad ogrožata gozdove in kmetijstvo RIBNICA — V ribniški občini še ni večjih onesnaženj voda in zraka, so pa te težave vedno hujše. Zaradi odplak prehaja Bistrica pod Sod-• ra žico že v tretjo stopnjo onesnaženosti, medtem ko z drugimi potoki še ni posebnih težav. Tako je povedal Tone Sobar, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski skupščini Ribnica. Za naselje Sodražica so že zgrajene čistilne naprave, a ne obratujejo, ker so nanje priključeni le družbeni objekti. Treba bo doseči, da sc bodo priključili nanje tudi zasebniki, še prej pa preprečiti, da v kanalizacijo in potem v čistilno napravo ne bo vdirala več površinska voda. V Ribnici ni več onesnaženj, odkar uspešno delajo čistilne naprave na Trgu Veljka Vlahoviča in pri kasarni. Do zastrupitev rib je doslej prišlo zaradi tozda Inlesa v Sodražici in tozdaSukna v.lurjcvici. Vode pa onesnažuje še kmetijstvo. Bistrica v Ribnici je vsa zelena, ker je v vodi preveč fosforja, ki odvzema vodi kisik. Zato so ogrožene predvsem postrvi. Gozdarji trdijo, da sc suši jelka in da seje ponekod začela sušiti smreka, za kar krivijo kisli dež, vendar zanesljivih dokazov ni. ker niso opravili meritev. Veliko škode v gozdovih narede predvsem jeleni, zaradi katerih plemenitih listavcev (javor, jesen) skoraj ni več. Jeleni lupijo pozimi tudi iglavce. Zaradi divjadi kmetje nekaterih kultur sploh ne sade več in opuščajo tudi njive ob gozdovih. J. P. Tobak pomagal »obirati« dež Letošnje vreme tobaku v črnomaljski občini ni bilo naklonjeno — Pridelovalci zadovoljni z odkupnimi cenami — Januarja pogodbe za leto 1985 ČRNOMELJ — Letos so belokranjski kmetje tretjič sadili tobak. V črnomaljski občini seje zanj odločilo 48 pridelovalcev, ki so rastlino zasadili na 3,95 hektara. Načrtovali so, da bodo v povprečju obrali na hektarju 2.500 kilogramov tohakovih listov, vendar je bil pridelk zaradi slabega vremena le 2.340 kilogramov na hektar. Kot je posedala tehnologinja in pospešesalka pri ljubljanski Tobačni tovarni Jana Okoren, je letošnje vreme zelo neugodno vplivalo na rast tobaka sorte Burles. kakršnega sadijo s Beli krajini. Zaradi dežja je letošnji pridelek manj kvaliteten, pri odkupu, ki je bil končan pretekli teden, pa je bil tudi preveč s lažen. Vlage se je naszel iz ozračja, tako da je imel namesto predpisanih 15 odst. več kot'20. nekateri pa celo 35 do 40 odst. vlaue. Res. da je s nekaterih predelih kljub slabemu vremenu ^tobak zelo dobro uspeval, saj je na'10 arih uspelo zrasti 428 kilogramov, drugje pa so zaradi napada škodljivcev (soske in strune) obrali le 118 kilogramov na enaki površini. Sicer pa je zanimanje ljudi za to kulturo veliko: sadijo jo namreč v glavnem na lOarih. in četudfjedela. ki ni težko, veliko, se jim zaslužek v primerjavi z ostalimi kulturami, ki bi jih zasadili na enaki površini, splača. Letos je bila odkupna cena za prvo kvaliteto, ki soje v črnomaljski občini odkupili 77 odst.. 282 din. za drugo pa 240 din. za prihodnje leto pa že napovedujejo za približno 70 odst. višje odkupne cene. Predvsem je za pridelovalce pomembno to, daje zagotovljen odkup za ves pridelek. V črnomaljski kmetijski zadrugi predv idevajo, da se bo prihodnje leto pridelava tobaka močno povečala, natančnejšo sliko o tem pa bodo dobili, ko bodo kmetje januarja podpisali pogodbe. Vsem tistim, ki se bodo odločili za tobak, pa svetujejo, da že sedaj priprav ijo gredico za setev tobaka ter preorjejo njivo, kamor ga bodo presadili. M. BI.ZEK Kakšenje postopek za povrnitev škode Divjad na polju Divjad povzroča tudi na našem območju vedno več škode, uporabnik kmetijskega zemljišča pa običajno ne ve, kakoškodo izterjati. zato je tudi uradno izkazana škoda zaradi divjadi občutno manjša, kot je dejanska. Iz -Lovca« 1983. št. 7/8, zato na kratko pov zc-mamo -Postopek za poravnavo škode po divjadi«. Postopek razdelimo na tri stopnje: 1. poskus sporazumne poravnave škode med oškodovancem in lovsko organizacijo. 2. posredovanje občine. 3. sodna pot. Poizkus poravnavejc obvezen, poteka pa tako. da odškodovanec in lovska organizacija skleneta pismeni sporazum o višini škode in plačilu odškodnine. Oškodovanec mora prijaviti škodo takoj, ko je zanjo zvedel. Če v 15 dneh po vloženi zahtevi ne pride do pismenega sporazuma,-mora oškodovanec povzročeno škodo prijaviti občinskemu upravnemu organu (druga stopnja postopka), pristojnemu za lovstvo. Rok za to prijavo je 30 dni od dneva, ko je oškodovanec zvedel za škodo, vendar največ 6 mesecev, odkar je škoda nastala. C e tudi zdaj ne pride do poravnave škode, pa lahko začne oškodovanec postopek pred temeljnim sodiščem, vendar mora tožbo za poravnavo škode vložiti najkasneje v šestili mesecih podne-Vu. ko je bila škoda prijavljena pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Vsi ti roki so strogi. Oškodovanec ne more uveljaviti svojega zahtevka, če je rok zamudil. Datum pismene zahteve je treba dokazovati s potrdilom pošte o odpošiljatvi priporočenega pisma oziroma s potrdilom o datumu neposredne izročitve zahtevka. Podrobnejšo obrazložitev predpisov o poravnavi škode lahko vsak dobi pri občinskem upravnem organu, pristojnem za lovstvo. E 3 ,žt. 52(1846)27. decembra 1984 DOLENJSKI LIS IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN J Naveličani besed brez dejanj Kjer ni akcije, SZDL izgublja pozicije — Urediti sofinanciranje Dolenjskegarlista in doreči, kaj je z radijsko postajo — podpora gradnji stavbe SPK! NOVO MESTO — »Ljudje bodo znova dobili zaupanje v SZDL, če bo ta drezala v reševanje tistih odprtih vprašanj, o katerih ljudje več let govorijo, a se nič ne spremeni,« je misel z razprave na programski seji občinske konference SZDL Novo mesto, na kateri so 20. decembra tudi izvolili Jožeta Florjančiča za podpredsednika. V izčrpnem in brez fraz nanizanem enoletnem delovnem poročilu predsednika Nika Riharja je bilo povedano vse. Bistvo je, da so ljudje nejevoljni ob nizkih osebnih dohodkih in marsikje tudi problematiki okolja, v katerem živijo. Kljub temu so pripravljeni sodelovati domala v vsaki konkretni akciji. Po drugi strani je tudi res, da delegatski sistem čedalje bolj peša. Predsednik Riharje izrecno poudaril preskromno materialno podporo SZDL Dolenjskemu listu, saj delež družbenega sofinanciranja lista upada, odprto pa je tudi vprašanje ustanovitve radijske postaje. Domala z istimi besedami so o tej problematiki spregovorili na lanski programski seji, vendar je po enem letu ostalo pri starem. V razpravi je bilo potem še nekajkrat podprto mnenje, da je potrebno sofinanciranje Dolenjskega lista enkrat za vselej urediti, sicer po občinah, vendar na enem mestu in ne več na dosedanji način. Predsednik SZDL se včasih počuti kot berač, ko mora pri »sisih« prosjačiti za njihov delež pri sofinanciranju pokrajinskega glasila. Prav tako so menili, da je potrebno hitreje dokončati tik pred koncem zaspalo akcijo o ustanovitvi radijske postaje. Poudarjali so tudi splošen pomen sodobne informatike in računalništva, v zvezi s tem pa poli- • Na konferenci so obravnavali več kadrovskih zadev, najpomembnejša pa je bila izvolitev podpredsednika očinske organizacije SZDL. Evidentirani so bili 4 občani, v ožjem izboru pa sta ostala Darja Colarič in Jože Florjančič. Konferenca ju je ocenila kot enakovredna kandidata, izvoljen pa je bil Florjančič. tično podprli zamisel o gradnji sicer negospodarske poslovne stavbe za potrebe SDK Novo mesto. Denar je zagotovljen, gradnja pa je edini pogoj, da bo del širšega informativnega sistema za Dolenjsko lahko zaživel. Razprava je navrgla še k riti ko svetu za varstvo okolja pri SZDL, saj bi imel ob hudih ekoloških problemih dela čez glavo, a se sploh še ni sestal. R. BAČER MALO DRUGAČE V 50. št. Dolenjskega lista smo poročali o poteku skupščine novomeške zdravstvene skupnosti, kjer so med drugim potrdili tudi za 0,30 odst. nižjo prispevno stopnjo od 1. januarja dalje. Ni pa do znižanja prišlo zaradi presežkov, ampak zaradi prenosa nekaterih pristojnosti s SIS za zdravstvo na združeno delo. Družba se je oddolžila Podeljenih 16 državnih odlikovanj občanom NOVO MESTO — V slavnostni dvorani novomeške občinske skupščine so 19. decembra ob prigod-nem koncertu Šentjernejskega ok- Justini Andoljšek v slovo V četrtek, 20. decembra 1984, smo se morali posloviti od naše drage in dolgoletne sodelavke, ekonomistke, prizadevne družbene delavke in ljubeče matere Justi Andoljškove. Rodila seje pred 59 leti v Srednji vasi na Gorenjskem. Po osnovni šoli v Goričah je končala meščansko šolo v Ljubljani in vojno vihro preživela pri starših. Leta 1946 seje prvič zaposlila v domačem kraju pri krajevnem ljudskem odboru, nato pa je delala še v trgovskem podjetju Prehrana v Ljubljani. Po poroki leta 1948 se je preselila v Novo mesto in se zaposlila pri Okrajni zadružni zvezi ter nato delala kot računovodkinja še pri Promlesu, Kmetijski zadrugi in Zadružni mlekarni Novo mesto do leta 1958, ko je postala vodja kratkoročnih kreditov vtakratni Zadružni hranilnici in posojilnici v Novem mestu. Leta 1961 seje-zdelovni-mi nalogami preselila v Službo družbenega knjigovodstva v Novem mestu, postala samostojni analitik in to delo opravljala do leta 1978, ko je postala samostojni inšpektor in opravljala najzahtevnejše naloge do upokojitve pred dvema letoma. Zaupane naloge je opravljala vestno, strokovno in z vso odgovornostjo. V podružnici je delala v samoupravnih organih, v sindikalni organizaciji in v raznih komisijah. Bila je tudičlani-ca sveta SDK v SR Sloveniji in sodelovala v več samoupravnih in strokovnih komisijah na ravni službe v republiki. Še posebno zavzeto in vsestransko je bilo ves čas njeno delo v krajevni skupnosti Mali Slatnik, saj je aktivno sodelovala pri vseh akcijah v kraju. Tu-di na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je bila zelo delovna. Vitina sled njenega dolgoletnega prizadevnega dela pa je ostala tudi na področju socialnega skrbstva in organizacije Rdečega križa v krajevni skupnosti, občioi in republiki. V priznanje za vsestranska delo je bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem, s plaketo JosipA Broza Tita za 30 let samoupravljanja, s krajevnim priznanjem OF ter s srebrnim ift zlatim znakom Rdečega križa Slovenije. Vse te besede so preplehke za tako polno življenje, kot je bila Justina življenjska pot. sluiba druibenega knjigovodstva »Smrt je neusmiljena in pokosi tudi tiste, ki so nesebično razdajali svoje moči in svoj čas, da bi bilo drugim ljudem lepo.« Množica prebivalcev iz Smolenje vasi, Slatnika, Potovrha in drugih naselij krajevne skupnosti Mali Slatnik in iz Novega mesta je pretekli četrtek počastila zadnjo pot zaslužne krajanke Justine Andoljšek ter seji zahvalila za resnico, povedano v zgornji osmrtnici, objavljeni v Delu. Ljudje ne pomnijo pogreba, na katerem bi se zbrala vsa vas in pospremila priljubljenega človeka s takim spoštovanjem in nedeljeno ljubeznijo, polno iskrene hvaležnosti za vse, kar je pokojna Justina Andoljšek dala svojim sokrajanom zadnja desetletja. Čeprav Gorenjka po rodu, se je vživela v dolenjsko pokrajino in njene ljudi, bila dolga leta med zaslužnimi zadružnimi delavci, do upokojitve pa sposobna in pribljubljena finančna inšpektorica SDK v Novem mestu. Razen strokovnemu delu pa se je vsa posvetila ljudem, saj je bila več kot le rožrtvovalna organizatorka Rdečega knža v krajevnem, občinskem in republiškem merilu, delavka v Društvu prijateljev mladine in predvsem zaslužna aktivistka v krajevni skupnosti. Pri vsem tem je ostala s pokojnim možem Jožetom vred vedno skromna in predana, polna zaupanja v dobroto in poštenje ljudi. katerim je tako nesebično in dolga leta pomagala. Tople besede zahvale pred domačo hišo in na pokopališču so nam še enkrat predstavile njen plemeniti značaj, zaradi katerega bo ostala v srcih vseh, ki so jo imeli radi. TONE GOŠNIK Prve seje zadružnih svetov - O večjih kmetijskih naložbah v prihodnjem letu METLIKA — Prejšnji četrtek sta se prvič sestala novoizvoljena 25-članski zadružni svet in 15-članski zadružni svet TZO Kooperacija. Na sestanku zadružnega sveta, v katerem je 13 kmetov in 12 delegatov iz tozdov Vinska klet. Trgovina, TZO in skupnih služb, so izvolili organe, sprejeli zadružni investicijski program za prihodnje leto, proizvodno-finančni program in druge programe. Na zadružnem svetu TZO Kooperacija so ocenili tudi rezultate referenduma o združevanju sozdov KIT in Mercator, rezultati referenduma so bili 'v metliški občini zelo dobri, saj je preko 80 odst. tistih, ki so se udeležili referenduma, glasovalo za združitev. Zadružni svet se sestane najmanj štirikrat na leto. Na prvi šeji so govorili tudi o planu TZO za prihodnje leto, ko bodo med večjimi naložbami hidro in agromelioracije v Mestnem logu na površini 170 hektarjev, nadaljevanje komasacije Krasinec II, agromelioracije okoli 150 ha metliške gmajne, gradnja skladišča za repromaterial v Podzemlju, za kakšnih 60 milijonov dinarjev pa načrtujejo naložb v zasebno kmetijstvo. teta slavnostno podelili 16 državnih odlikovanj občanom Odlikovanja predsedstva SFRJ je po slavnostnem nagovoru izročil Uroš Dular, predsednik občinske skupščine. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo sta prejela: Jože Rojc iz Hinj in Ivan Šporar iz Občic. Red dela s srebrnim vencem: Vincenc Babič in Milan Korče iz Iskre TNN, Franc Dragman iz ŽTO, Pepca Klemec iz SDK, Angelca Novak in Kristina Progar iz Ljubljanske banke, Nikola Padevski iz Sob, Janez Štrbenc iz bršljinske osnovne šole. Medaljo zaslug za narod: Ljudo Avguštin iz Iskre Bršljin ter Vojko Grobovšek in ■ Branko Košir iz IMV. Medaljo dela so dobili: Anica Jurečič in Ivan Kokalj iz Blagovnega transportnega centra ter Janez Špendal iz bršljinske Iskre. Skromna oddolžitev V zaostalih vaseh je napredek bolj cenjen »Nekateri delajo samo za denar, jaz nisem tak. Rad delam, če pa dobim zato družbeno priznanje,_sem res zadovoljen,« je dejal Ivan Šporar iz Občic, potem koje pred dnevi prejel visoko državno odlikovanje, ki ga Predsedstvo SERJ podeljuje za zasluge in uspehe pri delu, pomembnem za socialistično izgradnjo države. Od leta 1960 živijo Šporarjevi v topliški krajevni skupnosti. Dolgo let so bili v Kočevskih Poljanah, zadnja leta pa so v sosednji _vasi Občice. Celih 27 let je bil Ivan Šporar vodja lovskega oddelka »Medved«, vse do nesreče leta 1981, v kateri je postal 80-odstotni invalid. Padel je z 10 metrov visoke preže, ko jo je gradil in na vrh nosil material. Med vojno je bil štiri leta v ujetništvu. Po njej ječ imel razne odgovorne dolžnosti v Grosupljem in v Kočevju, ob prihodu na vas pa je takoj poprijel za delo, da bi imeli ljudje boljše možnosti za vsakdanje življenje. »Uspelo nam je našo dolino elektrificirati, napeljati vodovod in še marsikaj. Res sem bil marsikje prvi med enakimi, toda sam ne bi nikdar nič na edil. V slogi je moč. Mi smo vedno skromno živeli, saj sva imela z ženo pet otrok, pa še nekaj njenih sester je živelo pri nas. Moji otroci niso imeli štipendij, so pa vsi pri kruhu in imajo poklic. Ker smo v takih razmerah živeli, sem vselej s srcem delal za napredek.« R. B. Navzdol ne več V sindikatih menijo, da v letu 1985 ni več dopustno zniževanje zaslužkov NOVO MESTO — Občinski sindikalni svet je 20. decembra na osnovi poročil odborov posameznih dejavnosti obravnaval družbenoekonomski položaj delavcev in ugotavlja, daje pri osebnih dohodkih položaj najbolj kritičen v zdravstvu ter vzgoji in izobraževanju. Poročila so dali odbori kmetijstva in živilske industrije, prometa in zvez, gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva ter vzgoje, izobraževanja in znanosti. Nikjer z osebnimi dohodki niso zadoki z zaslužkom 19.000 dinarjev zaposleni ne morejo več shajati in to tudi vse glasneje povedo. Na tej seji so nameravali obravnavati gradivo s posebnim poudarkom na položaj zaposlenih v prometu in zvezah zlasti v železniško transportni delovni organizaciji pri čemer so želeli izvedeti zlasti za varnost, vendar kljub obširnemu poročilu o tem ni bilo dovolj podatkov. Poročilo bodo morali v ŽTP z vidika varnosti še dopolniti. Občinski sindikalni svet predlaga tudi izvršnemu svetu, naj analizira osebne dohodke po panogah v občini in tudi to gradivo predloži delegatom v obravnavo. Splošna ocena pa je bila, da bodo sindikati v letu 1985 kot eno najpomembnejših nalog šteli bitko za zaustavitev padca realnih osebnih .dohodkov, seveda predvsem na osnovi doseganja boljših rezultatov pri delu. R. B. NE PARKIRAJTE V DNEH ŽIVŽAVA NOVO MESTO — V dneh novoletnega Živžava novomeški Glavni trg pričakuje množico radovednih otroških oči. Vse tridni — 27., 28. in 29. decembra — bo zato prepovedano parkiranje med 12. in 20. uro. popolna zapora prometa čez trg pa bo veljala od 15. do 20. ure. V času prihoda povorke bo začasno zaprt tudi del Trdinove ulice na Grmu in prihod na most. Priznanja aktivistom RK Skupščina OO RK Novo mesto NOVO MESTO — V prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav je bila 20. decembra programsko-volilna skupščina občinske organizacije Rdečega križa, ki je bila posvečena tudi praznovanju 40-letnice te najhumanejše organizacije. Ob tej priložnosti so bila 345 aktivistom RK, aktivom v krajevni skupnosti in OZD podeljena občinska in republiška priznanja te organizacije. V štiriletnem obdobju je bilo značilno, da so se povečale dejavnosti solidarnosti in pomoči starejšim, invalidom, mladim družinam, bolnim in drugim. Množične so bile akcije krvo-, dajalstva. V rokah aktivistov in mla- dih članov so bila zbiranja sekundarnih surovin oblačil, mladinske delovne akcije, usposabljanja za SLO in DS in drugo. Vse te naloge pa ne bi bile opravljene brez skoraj 28.000 članov Rdečega križa. Mnogi predstavniki organizacij, s katerimi člani Rdečega križa tesno sodelujejo, so se ob tej priložnosti zahvalili aktivistom in jih prosili za nadaljnjo pomoč. Na koncu so izvolili novo predsedstvo za naslednje štiriletno obdobje. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Danilo Kovačič, za podpred sednika pa Zvone Šušteršič. J. P. VIŠJE STANARINE NOVO MESTO — Na petkovi skupščini novomeške samoupravne stanovanjske skupnosti je bilo najbolj vroče, ko so delegati govorili o stanarinah. Te se bodo s I. januarjem 1985 zvišale za 35 odstotkov, nato pa verjetno še vsako četrtletje — skupaj v celem letu za okrog 200 odstotkov. V letu 1985 naj bi namreč dosegli, da bodo stanarine predstavljale 65 odst. ekonomskih, ki naj bi jih le uveljavili do konca leta 1987. Sedanje pa, kot je razvidno iz devetmesečnega poslovnega poročila stanovanjske skupnosti, ne zadostujejo niti za tekoče nujno vzdrževanje in stanovanjski sklad propada. O tem pa bo gotovo še precej govora že na naslednji skupščini. Zaradi zviševanja stanarin pričakujejo tudi več upravičencev do delne nadomestitve stanarine. Le-teh je bilo v dcvetmesečju 1984 116, v ta namen pa je bilo porabljenih 760 tisoč din. Več v naslednji številki. Samo pridne roke so premalo Programska konferenca OK SZDL Metlika — delo v metliški krajevni konferenci nikakor ne zaživi — V razpravi sodeloval tudi Jože Knez, podpredsednik RK SZDL METLIKA — Osrednji točki dnevnega reda na programski konferenci OK SZDL Metlika, poročilo o delu občinske konference, njenih organov in oblik dela v preteklem letu in programske usmeritve za prihodnje leto, so združili, zlasti pa sta se prepletali in dopolnjevali razpravi. V prvi vrsti so poudarili, da so lani sprejeti delovni program skoraj vceloti uresničili/da sproti dopolnjevali z aktualnimi nalogami. Kol že večkrat ob piodobnih priložnostih tudi tokrat niso mogli mimo nezadovoljivega dela v krajevni organizaciji SZDL Metlika, za katero je značilna politična pasivnost občanov, za kar naj bi bil glavni razlog izrazito lorumski način dela v tej krajevni konferenci, neposredne oblike dela, kot so terenski odbori, ulični odbori, hišni sveti, zbori stanovalcev, pa nikakor ne zaživijo. Pri oceni mobilizacijske učinkovitosti in uspešnosti delovanja Socialistične zveze so samokritično priznali, da SZDL ni bila dovolj učinkovita, zlasti kar se tiče prizadevanj za bolj stabilizacijsko obnašanje občanov, ki bi se moralo bolj odražati v načinu dela in življenja vsakega posameznika in vseh skupaj. Na ta in sorodna vprašanja je navezal svojo razpravo podpredsednik RK SZDL Jože Knez. »Nikakor ne smemo ljudem obljubljali več. kot lahko uresničimo. Vendar ne smemo povsod videti le črno. kajti tudi danes precej naredimo. Res je, da živimo pod pezo odgovornosti za preteklost, vendar preteklost ni samo slaba, čeprav vedno izpostavljamo samo slabo, črno. Za Metliko kot eno najmanjših občin v Sloveniji je še posebej pomembno, da se na vseh področjih čimbolj učinkovito organizira in tukaj ima Socialistična zveza veliko vlogo, zlasti pa mora racionalnoorganizacijo najprej uveljaviti v lastnih vrstah in oblikah dela.« Knez je še poudaril, da so osebni dohodki na meji, ki ic ni več moč nižati. gejjjcv jc bo|j ofenziven gospodarski razvoj, v gospodarstvu pa je največ rezerv v tako imenovanih kvalitetnih dejavnikih: ekonomičnosti, produktivnosti, tržnosti. »Veliko je seveda odvisno od dobrih investicijskih programov,« je dejal Knez, »kajti cela Šlovenija sc spopada s tehnološko zastarelostjo in iztrošenostjo strojev. Pridnost imamo, produktivnost pa je bolj vprašanje tehnologije in organizacije. Samo s pridnimi rokami se veliko več ne da narediti, za to so potrebni dobri programi, ti pa ne ležijo na cesti. Vtdeti je tudi treba, da danes vsak nov program zahteva velika sredstva, dober program pa mora ta vlaganja čimprej povrniti.« A. BARTEL.I Paša za otroške oči Dedek Mraz v Metliki METLIKA — Društvo prijateljev mladine in metliška krajevna skupnost pripravljajo v nedeljo, 30. decembra, sprevod dedka Mraza. Metlika je že okrašena kot še nikoli doslej, prava paša za otroške oči pa se bo začela ob 15. uri na Partizanskem trgu. kjer bo potekal praznični program, v katerem bodo nastopili: Mateja Koležnik, Toni Gašperič, otroci iz vrtca, učenci osnovne šole in srednje tekstilne šole, plesalke iz Gradca itd. Sprevod dedka Mraza bo krenil od Doma počitka proti Partizanskemu trgu. na čelu bo korakala mestna godba, v sprevodu pa bodo vozovi s snežinkami, palčki, Snežno kraljico, dedkom Mrazom in gozdnimi živalmi. Prireditev so pripravili Metličani z majhnimi stroški, saj so se polno zavzeli zanjo v delovnih kolektivih, šolah, DPO, posamezniki pa str žrtvovali, mnoge ure za prostovoljno delo. Starši, pripeljite otroke v Metliko! Zakaj bi jim ne privoščili lepega spomina? Novomeška kronika KOLEDARJI — V Mladinski knjigi na Glavnem trgu seje te dni oglasil kupec in povedal, da si želi žepni koledarček. Prodajalko je ob tem, času dokaj primernem naročilu kar privzdignilo. Kaj si kupec vendar misli, daje? Pri njih se koledarje kupuje oktobra tli najkasneje novembra! V Novem mestu očitno uvajajo nov trgovski red. Če bi se vsi trgovci ravnali po njem, bi bilo treba poletni vrček piva naročiti že ob božiču, krsto pa najkasneje ob poroki... ZGODOVINA — Dobro obvešče-pravijo. da niti najstarejši upokojenci IMV ne pomnijo, da bi bila cesta na začetku Gubčeve nasproti tovarniške amulante kdaj brez luknje. Cestna vdolbina je menda že tako starinska, da se zanjo zanima Jovo Grobovšek, priznani borec za ohranitev naravne, zgodovinske in kulturne dediščine. KOLESARJI — Lepo in prav je,da je kolesarski šport v našem mestu v razmahu. Kljub temu pa bi stfkolcsarji na treningu med Šentjernejem in Novim mestom morda le nekoliko stisnili k robu ceste — da bi jih lahko prehitel tudi kakšen avto. Ena gospa je rekla, da je šele ob prvem snegu ugotovila, čemu služijo črno pobarvani leseni plugi ob novomeških križiščih. Gre za komunalna obeležja v spomin na čase, ko so ceste še plužili. PRODAJNA RAZSTAVA NA OTOČCU OTOČEC — Danes ob petih popoldne bodo v gradu na Otočcu odprli prodajno razstavo unikatnih oblikovnih izdelkov. Izdelke iz tekstila, keramike, usnja. Razstava bo odprta do 2. januarja od 17. do 22. ure. V času od 13. do 19. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Jordan iz Grobelj — Darjo, Marija Hajšen izČrneče vasi —- Brigito, Ljudmila Hostnik z Roj pri Čatežu — Her mino, Anica Novak iz Radovlje — Dejana, Jožica Majcen iz Šentruperta — Jožeta, Janja Klobučar iz Plembc-rka — Janeza, Irena Golob iz Loške vasi — Sanjo, Marija Kovačič iz Velikega Cirmika — Andreja, Tončka Pašič s Krvavčjega vrha — Darka, Tatjana Gorenc iz Gorenjega Gradišča — Gregorja, Ana Špendal iz Biške vasi — Anico, Marija Ferlin iz Mač — Lucijo, Milena Žugelj iz Dragomlje vasi — Jasmipo, Branka Švigelj s Ceste — Sandro, Jožica, Rabselj iz Šentjakoba — Petra, Alenka Štrekelj iz Pustega Gradca — Marka, Helena Kerep iz Velike Bučne, vasi — Polonco, Anica Klanfer iz Drenovca — Francija, Marjana Medved s Senovega — Urško, Milena Kostrevc iz Dolge Rake — Simono, Tatjana Pavšek iz Velikega Cimika — Marjana, Justina Tratar iz Raven — Boštjana, Jadranka Storjak iz Gorenje Straže — Lidijo. Luca Čutura z Vrha pri Ljubnem — Danijelo, Štefanija Selak iz Dolenje vasi — Matejo, Antonija Povše iz Škocjana — Nušo, Marjetka Lipar iz Semiča — dečka, Bernarda Vrhovec iz Velike Loke — dečka in Alojzija Zupančič z Jezera — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Stanka Miljan iz Skalickega 7 a — Matjaža, Mihaela Poklukar iz Kristanove 49 — Alenko, Tatjana Barbič iz Bršljina 52 — Darka. Ivanka Erliovnic z Zagrebške 16 — Majo, Gabrijela Jakopin, Na lazu 4 — dečka in Jožica Peče s Ceste herojev 56 — Primoža. Čestitamo! Sprehod po Metliki PRIČELO SE JE GLASNO IN dokaj kritično razpravljati, ali naj bi bila prireditev Vinska vigred šc v Mellikiali ne. Posamezniki so prepričani, da bi se moralo vse skupaj ponovno preseliti v zibelko začetka — v Semič. Slišijo sc glasovi, da bi moralo biti vse skupaj v Črnomlju, še bolj razgreti imajo na ustnicah druge belokranjske kraje. Neprizadetemu opazovalcu se zdijo enačice, milo rečeno, smešne, če ne že neumne. V dveh letih prirejanja je Metlika dokazala, da je edina zmožna spraviti skupaj kaj podobnega. Na nivoju. ob katerem nikomur ne rdijo ušesa. Če bo v bodoče kako drugače, bomo le dokazali, kako drobnjakarski in malomeščanski smo. ZADNJI TEDEN SE JE POLEG vsakodnevnih flancarij največ govorilo o kralju magije Marjanu Lizziju iz Ptuja. Fantje namreč nastopal ssvojim dekletom po belokranjskih krajih s simpatičnim programom magije. K prednovoletnemu vzdušju je pomagal belokranjskim otroškim vrtcem in šolam, a tudi njegovi večerni nastopi za odarsle so bili presenetljivo dobro obiskani. r v v Črnomaljski drobir TURIZEM — Na nedavni seji črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta je beseda tekla tudi o konvertibilnem izvozu, ki naj bi bil v prihodnjem letu kar 18-odstoten-. Pa je padla ideja o tem, da bi lahko izvažali oz. za devize prodali tudi svoje turistične storitve. Žal pa je ta turistična »iskrica- kaj hitro ugasnila, pogasil pa jo je tisti razpravljalec. kije dejal, da se ne morejo iti turizem, ko pa na Vinici, ki je gotovo najbolj turističen kraj v občini, v sezoni dobijo v prodajalne mleko enkrat na teden. OBDARITVE — Prednovoletni čas je priložnost za mnoge obdaritve in teh tudi letos \ črnomaljski občini ne bo manjkalo. Predvsem je pohvalno, da se spomnijo ljudi, ki so sicer pozabljeni, a tudi tistih, ki so socialno ogroženi. Upamo le. da se obdariteljcm ne bo zgodilo to. kar se je pred leti predstavnikom scmiške krajevne skupnosti, ki so z avtomobilom, polnim daril, odbrzeli v romsko naselje, a se preden jim je uspelo uresničiti dobro namero, se je našel »dedek Mraz« in Jim izpraznil avtomobil. Ribniški zobotrebci drvarnice dokončane — hedem drvarnic pri stanovanjskem bloku v Goriči vasi IX je dokončanih, veljale pa so 1.570.001)din. Zgrajene bi morale biti že poleti pa se je vse skupaj zaradi pritožbe soseda zavleklo. Na srečo pravega snega med tem ni bilo. K' pa zato skrb in jezo podkrepljeval HIŠA PREBLIZU? — Jerihovi iz Ribnice se že dolgo pritožujejo na razne naslove — tudi na skupnost za varstvo okolja Slovenije in k nam — da jim je sosed preblizu postavil hišo. m to z občinskim dovoljenjem. udobnih gradenj res ni videti ne blizu ne daleč okoli, zato bi jo kazalo zašči-Uti kot gradbeno-turistično zanimivost. SMUČARSKI SEJEM — Ribniški smučarski klub je organiziral smučarski sejem. Posebne ponudbe in povpraševanja ni bilo. blok POD STREHO — Zima brez snega nagaja smučarjem, pomaga pa gradbincem. Delavci kočevskega Zidarja so te dni spravili pod streho •'ovi stanovanjski blok na Prijatelje-'em trgu. ki bo vseljiv že v letu 19X5. Jtitri sprevod Novoletni sejem bo trajal do sobote KOČEVJE —»Jutri, 28. decembra. Popoldne, bo dedek M raz s spremstvom potoval na konjskih vpregah skozi Kočevje, in sicer od stare Bračičeve s°le do Kolodvorske ulice in do takt) imenovanega sejemskega mesta, ki bo na ploščadi pred samskim blokom.« je povedal tajnik KS Kočevje—mesto Borut Hočevar. Prireditve so se začele včeraj Popoldne, ko je bilo sejemsko mesto odprto, v njem pa vsako popoldne do ‘-9. decembra (zadnji dan tudi dopoldne) Nama. Mercator, Državna založba. Hotel Pugled in slaščičarna Prodajajo prevsem za otroke. V času sejma,.od 15. do IS. ure, bo pol ure rezervirane za kulturni program. edek Mraz bo prihajal sem vse dni, yendar druge dni brez konjskih vpreg ,n z nekoliko manjšim spremstvom. Krajevna skupnost se zahvaljuje vsem delovnim organizacijam, zaseb-mkom in drugim, ki so kakorkoli pomagali, da bo novoletno praznovanje za najmlajše kar najlepše. VSELITEV ZA NOVO LETO KOCFiV.JE — Za novo leto se bodo Komi na Marol ti v Kočevju vselili v nova stanovanja, dosedanja bivališča pa ^odo takoj odstranili. Tu prebivajo tri družine. Vse tri stanovanjske enote 'Vsaka meri 46.40 k v. m) so veljale ok-0,1 1,5 milijona din <860.000 din je Prispevala SSS. ostalo pa občinska upnust socialnega skrbstva). S poslovitvijo teh hišic je zaklučena ureditev jOanovanjskcga naselja za Ronte na Marotu. Že prgd leti je bilo urejeno M;|novanjsko naselje za Rome v Zelj-nah. Potrebno je dobiti lokacijo in zg-ri,diti primerna bivališča tudi za Rome ' območja Trate in Mestnega loga (za Pokopališčem). Trebanjske iveri PREMOŽNI Sl DRŽE OB STRANI — trebanjsko društvo upokojencu ki je zelo dejavno, šteje okoli 400 clanov. Kako vitalni so trebanjski upokojenci. govori tudi podatek, da je 'Ped člani društva kar 112 starih nad kB let. Vendar pa so med njimi samo bsti upokojenci, ki poštarja najmanj obremenjujejo. Vsi ostali, katerih Pokojnine so večje, ne gredo v društvo, če pa sc že vpišejo, se jim zdi *j>mald sodelovati pri njegovem delu. Kaj hočemo, tudi tako se kažejo vse bujše socialne razlike. KREMEN NIMA PRAV —Potem ko je Kremen objavil v našem časopi-su pismo, češ da rfc ogroža kmetijskih Površin, so se oglasili številni krajani. k> trdijo prav nasprotno. Oglede pa je opravil tudi inšpektor, ki daje prav krajanom. Zadeva je jasna, vprašanje P;> je. čigavi argumenti bodo bolj veljali'* ra iti IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Stiska je postala nevzdržna Težave s prenovo Oddelki semiškega vrtca so raztreseni tako rekoč po vsem kraju SEMIČ — V enoti vzgojnovarstvene organizacije Črnomelj v Semiču imajo že 7 let prostorske težave. Poleg tega pa so morali septembra letos zaradi pritiska staršev in prevelikega števila otrok — sedaj imajo 122 varovancev — odpreti nov oddelek v prostorih radio kluba, kije okrog 200 metrov oddaljen od enote in je kljub prizadevanjem vrtca še vedno neustrezno opremljen. Ko so vsemiški enoti v rtca našli prve zasilne prostore, so upali, da bo to le začasna rešitev. Sedaj pa ugotav ljajo, da se prostorske težave iz leta v leto ne le ponavljajo, ma ampak povečujejo. Poleg tega. da raztresenost po Semiču predstavlja materialne stroške, pa prihaja tudi do organizacijskih težav, kajti hrano, posodo in vse. kar potrebujejo pri delu v dislociranihoddelkih. morajo neprestano prenašati. Težave so tudi z razporejanjem kadra, kajti z jutra j sprejemajo otroke na štirih v ho- DELAVCI ODHAJAJO SEMIČ — Kot je na nedavni seji občinskega sindikalnega sveta dejal predstavnik semiškega tozda IMV.so osebni dohodki pri njih tako nizki, da ne odhajajo le delavci iz. proizvodnje, temveč tudi ostali, novih pa seveda ni moč dobiti. V tozdu so se vključili v zaposlovanje Romov, a so jim od tega ostale le slabe izkušnje: Romi so imeli slabe delovne navade ali so bili celo brez. njih. ostali delavci jih niso sprejeli medse. Predstavnik semiške IMV je omenil tudi. da veliko delavcev na njihovi žagi zaradi narave dela postane invalidnih, zato so predlagali, da žago zaprejo. Anton Zupančič Nerazvitost je kot zmaj z več glavami SELA—ŠUMBERK — O krajevni skupnosti Sela—Šumberk. ki je ena izmed najmanjših v trebanjski občini, jele redkoslišati. Kadar pa se govori o njej. je to ob obletnicah iz NOB ali.kadar teče beseda o nerazvitosti in o vsem, kar jo spremlja. Prav zato se je pred dnevi t ričlan-ska ' delegacija iz te krajevne skupnosti pod vodstvom predsednika sveta Antona Zupančiča odpravila v občinsko središče, da bi izposlovala vsaj popravilo cest. V samoupravni interesni skupnosti za ceste pa je bil prav tedaj tudi predsednik skupščine te skupnosti Ciril Pungartnik. In potem se je v razgovoru počasi razkrilo, da delegati iz te krajevne skupnosti ne prihajajo na seje skupščin komunalne in cestne skupnosti, kjer pa potem ne morejo vedeti za načrte, ki jih imajo tamkajšnji krajani. Prav tako so člani delegacije lahko izvedeli, da brez. samoprispevka ne bo šlo. saj se je zanj v trebanjski občini odločila že vrsta krajevnih skupnosti. O težavah pa je potem spregovoril tudi sam Amon Zupančič. Dejal je. da je najhujši problem cesta proti Orlaki. Tudi vodovod je prispel samo do vasi. naprej pa ga bi bilo potrebno šele napeljati. Ža vse to seveda potrebujemo denar. Prej so imeli samoprispevek, vendar se po tem. ko je potekel, niso mogli dogovoriti, ali naj ga podaljšajo. Zlasti mladi, ki znajo najboij kritično ošvrkniti pomanjkljivosti, so bili proti. S 40 milijoni starih dinarjev. ki so še v blagajni krajevne skupnosti, si pa tudi ne morejo dosti pomagati. Vendar je bil obisk na sisih uspešen. Dogovorili so se. da bo strokovni delavec Tone Starc opravil ogled ceste in pripravil približen predračun ocenah za popravilo ceste. Hkrati so dobili zagotov ilo, da bo cestna skupnost prispevala vsaj dve tret jini denarja. Vendar bodo morali tudi krajani sami pljuniti v roke. če bodo hoteli imeti boljše ceste, napeljan vodovod m še kaj. Seveda bo dobrodošla tudi pomoč GG TOK Trebnje, ki bo prispevalo,strojne ure. Kot kaže, bodo že prihodnje leto lahko razširili in utrdili cesio proti Orlaki. J. S. dih. oddajajo pa jih kar na petih. Sem niso všteti otroci, ki obiskujejo malo šolo od drugod ter prihajajo in odhajajo ob različnih časih. Kljub temu da bi bilo nujno zaposliti še kakšno vzgojiteljico. pa jim normativi tega ne dopuščajo. • Osebni dohodki v črnomaljski vzgojnovarstveni organizaciji so tako nizki, da že povzročajo med delavci nezadovoljstvo in nestrpnost. Povprečni OD v prvih devetih mesecih letos je bil 18.453 dinarjev, opozarjajo pa, da je stanje tako kritično, da h« lahko imelo tudi daljnosežne posledice. Posebno vprašanje je kuhinja, ki je sicer le razdelilna, a so vsa leta v njej pripravljali obroke, letos pa so morali na zahtevo sanitarnega inšpektorja začeti voziti hrano iz centralne kuhinje v vrtcu v Črnomlju. V Semiču se ne morejo sprijazniti s tem. da bi bila ta rešitev trajna. V Dolenjskem projektivnem biroju so jim predlagali prizidek, v katerem bi bila nova kuhi- nja. V vzgojnovarstveni organizaciji se zavedajo, da te investicije ne bodo zmogli sami. B. M. KONČNO DOBILI VODOVOD Vaščani Ribjeka pri Osilnici so pred 16 leti s prostovoljnim delom in lastnimi prispevki zgradili vodovodno omrežje. Zajetje je urejeno na Ribiškem potoku. Vaščani so se dogovorili. da bodo zajetje in vodovodno omrežje v zdrževali na svoje stroške in da bodo sami upravljali z. vodovodom. Njihovega dogovora pa ni upošteval neki posameznik iz KS Osilnica, ki je odločil, da naj s tein vodovodom upravlja Hidrovod Kočevje—Ribnica. Po štev ilnih razpravah in obravnavah na sodišču so vaščani končno dobili pravico upravljanja z vodovodom. OBDARILI STAREJSE KOČEVJE — Krajevna skupnost Kočevje—mesto je pripravila novoletna darila za 280 svojih krajanov, ki so ali bodo do konca leta dopolnili 70 let. Skupno so veljala 160.000 din. Darila raznašajo te dni mladinci in člani področnih odborov SZDL. CRNOMALCI NAJBOLJE ZADEVAJO — V počastitev dneva JLA je bilo minuli četrtek na strelišču v Bršljinu 4. tradicionalno prvenstvo v streljanju s pištolo, polavtomatsko in avtomatsko puško, ki so se ga udeležile ekipe pokrajinskega štaba Dolenjske, občinskega štaba TO, postaja milice in ekipa ZR VS. Ekipno seje najbolje odrezala ekipa TO Črnomlja, druga je bila ekipa TO Trebnje, tretja pa TO Novo mesto. Med posamezniki je v streljanju s pištolo najboljši Branko Ko-betič ( TO Črnomelj), s polavtomatsko puško je najbolje zadeval Anton Ancelj (TO Novo mesto), z avtomatsko puško pa Marjan Mihelič (TO Črnomelj). Prvenstvo je vzorno pripravila uprava za notranje zadeve Novo mesto. (Eoto: J. P.) Šele prvi koraki do prenove jedra Ribnice RIBNICA — Načrti o prenovi starih hiš v Ribnici še ne bodo dali kmalu pričakovanih rezultatov, če jih bodo sploh kdaj. Zavod za spomeniško varstvo je pred kratkimdal mnenje.kaj se sme podreti in kaj popraviti v četverokotniku med Šeškovo.ulico. Gallusovim nabrežjem. Cesto na Ugar in Urbanovo ulico. Po nekaterih ribniških zamislih naj bi tu nekatere ruševine odstranili in na tem prostoru zgradili manjši nizek stanovanjski blok s trgovino. Po mnenju Zavoda za spomeniško varstvo pa naj bi na tem območju dve stari hiši popravili. ostale ruševine odstranili, razen tega pa tu ne bi smeli postaviti nobene večje stavbe. Predvideno je tudi rušenje tako imenovanega »ribniškega nebotičnika«, ki se ne \ ključuje v ostale stavbe in je tudi sicer dotrajal ter so v njem najrevnejša stanovanja. Za ostali del Ribnice Zavod za spomeniško varstvo še ni pripravil svojega mnenja. Znano je le, da se Kulturna skupnost zanima za Miklovo hišo. vprašanje pa je. kje dobiti denar za njeno obnovo. Veliko težav bo gotovo tudi z'obnovo jedra oz. središča Ribnice, saj je na tem območju le malo hiš v družbeni lastnini, zato bodo gotovo težave pri preurejanju, predvsem pri finansiranju prenavljanja- J. P. IZ KS SV. GREGOR KAM V MALO ŠOLO? — Prebivalci Slemen, katerih središče je Sv. Gregor, se boje. da se bodo morali njihovi otroci voziti v malo šolo v Sodražico. To bi bilo za nekatere zelo naporno. saj imajo že 2 do 3 km hoje do Sv. Gregorja, nato pa še vožnjo z avtobusom, kar bi pomenilo, da bi bili nekateri zdoma oiL6.30 do 15.30. NEVAREN PRIKLJUČEK — Priključek ceste / vasi Rigel na cesto Hojče—Ortnek je nevaren že poleti, še bolj pa pozimi. Zahtevo za njegovo ureditev so občani že posredovali odgovorni službi v Ljubljani, pa je žal. kot je bilo ugotovljeno zdaj. obležala v nekem predalu. PREVOZ NA DELO — Na Slemenih ni nobene delovne organizacije, prevoz Slemencev na delo v Sodražico in Ribnico pa je slabo urejen. Slemenci predlagajo, naj bi od Ortneka do Ru-narskega pobirala delavce dva kombija: eden bi jih vozil v Sodražico, drugi pa v Ribnico. Do zastrupitve ne more priti Lahko pa do požara ali eksplozije, pravijo v kemični tovarni v Kočevju KOČEVJE — Strašna nesreča v Indiji nas je spodbudila, da smo se pri odgovornih tovariših v kemični tovarni Kočevje pozanimali, kakšna nevarnost lahko grozi prebivalstvu Kočevja z njihove strani, sai je znano, da uporabljajo pri svojem proizvodnem procesu nekatere strupene in lahko vnetljive surovine. Uizvajalci drugod po’ svetli, denimo v Indiji, zagotavljali, da zaradi njih ne more priti do ekološke katastrofe, pa je kljub temu prišlo. J. PRIMC Najprej delo, šele potem tudi pravice Sindikat o socialno varstvenih pravicah ČRNOMELJ — Socialne pravice posameznikov morajo temeljiti izključno na njihovem delu. ugotavljati pa bo potrebno tudi odgovornost za njihov slab socialni položaj. Tistim, ki bi si z lastnim delom lahko izboljšali tapoložaj.a tega ne store, tudi družba ne more pomagati. Takšna je bila ugotovitev na nedavni seji črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta, ko so govorili o uresničevanju socialno-varstvenih pravic v njihovi občini. V črnomaljski občini, za katero je značilno, daje povprečna starost ljudi zelo visoka, aktivnih pa je manj kot polovica občanov, prevladuje kmečko prebivalstvo, okrog 60 odst. zaposlenih pa je ozkega profila. Obseg pravic se je povečal le na pokojninskem področju in na področju skrbi za odrasle duševno in telesno teže prizadete osebe. Na drugih področjih se je realna vrednost nekaterih pomoči zmanjšala. V občini so poseben problem delovni invalidi, zato so sindikalni delavci zahtevali. da začnejo v Črnomlju nujno graditi delavnico zanje. Razvese- • Razprav a na seji občinskega sindikalnega sveta se je dolgo časa vrtela okrog socialnega položaja 488 Romov, ki živijo v 13 naseljih. Nekatere družine nimajo niti osnovnih materialnih pogojev za življenje, največji problem, izkaterega izhajajo vsi drugi, pa je njihova mentaliteta, saj se razen nekaterih svetlih izjem nočejo zaposliti. Ijivo pa je. da jih na zavodu za zaposlovanje išče delo le 60. v glavnem težje zaposljivih l judi. Tako malo prosilcev že dolgo ne pomnijo. Prav takoje spodbudno to, da so v zadnjih desetih letih naredili velik korak naprej v stanovanjskem gospodarstvu. Ko je beseda tekla o resoluciji za prihodnje leto, so delegati menili, da so postavke velike, nihče pa ni povedal, kaj bi se zgodilo, če bi jih zmanjšali. Res je tudi, da niso dovolj znane razmere gospodarjenja in tudi ne to. kako se bodo med letom spreminjale. Vendar pa so s komiteja za družbeni razvoj zatrdili. da bo resolucijo moč uresničiti, če bodo zagotovili obnavljanje tehnologije ter če ne bodo povečevali proizvodnje 'na račun povečanega. ampak produktivnega zaposlovanja. B. M. Odgovorili so, da do zastrupitve sploh ne more priti. Če bi rezervoarji strupenih snovi popustili, bi se strupi zaustavili v lov ilnih jaških, ki jih imajo urejene prav za ta namen. Večja je nevarnost, da bi prišlo do požara ali celo eksplozije. Vendar tudi do tega skoraj ne more priti, saj morajo delavci, ki ravnajo z nevarnimi snovmi, vsako leto na preizkus zna,- REFERENDUMI: NAJBOLJE SO SE ODREZALI V ŠTEFANU TREBNJE — Preteklo nedeljo so bili v trebanjski občini spet trije referendumi o uvedbi samoprispevka. Najbolje so se odrezali krajani krajevne skupnosti Štefan, ki so zbrali več kot 80 odst. glasov za samoprispev ek. Kar dobro so se odrezali tudi v krajevni skupnosti Mokronog, kjer je zanj glasovalo domala 57 odst. volilcev. Najslahši pa so bili rezultati referenduma v krajevni skupnosti 'Trebnje, kjer je bilo »za« samoprispevek komaj 51,51 odst. volilcev. Nedeljo prej so izvedli referendum tudi v krajevni skupnosti Račje selo, kjer pa je za samoprispevek glasovalo prek 80 odst. volilcev. ODLIKOV ANJI LETONJI IN KOVAČIČU KOČEVJE. LJUBLJANA — Za prizadevno delo pri razvoju varstva pred požari in gasilstva v občini Kočevje in na širšem območju sta bila odlikovana Stanc Letonja z redom zaslug s srebrnim vencem in Tone Kovačič z. redom dela s srebrnim vencem. nja. Tudi gasilei so zelo uspešni pri gašenju požarov, saj so bili pred kratkim ob požaru že v dveh minutah na mestu, požar pa so pogasili že v petih minutah po izbruhu. Zatrdili so. da nevarnosti praktično ni nobene, da prihajajo k njim zelo pogosto razne stroge kontrole in da je torej tudi s te plati poskrbljeno za varnost. Hkrati so opozorili, da so hujši onesnaževalci okolja nekateri n.a videz nenavarniproizvajalci (mlekarna, klavnica), saj se je prav zaradi njih v Kočevju že zgodilo, da je bila čistilna naprava preobremenjena ■ in zato začasno onesposobljena. Razveseljivo je. da je v kemični tovarni tako dobro poskrbljeno za varnost. Kljub takim zagotovilom pa se ne smemo uspavati, saj so tudi pr- GASILSKIII STO LET — V Livoldu pri Kočevju so v nedeljo, 23. decembra, svečano odprli novo gasilsko orodišče in podelili priznanja repu-blikše in občinske gasilske zveze zaslužnim posameznikom, društvom in organizacijam združenega dela. Tako so počastili stoletnico livoldskega društva. Priznanja IO Gasilske zveze Slovenije so prejeli: G D Livold, njegov poveljnik Rudolf Kordiš in Ferdo Letig ml. Podelili so še 12občinskih priznanj in 20 društvenih. (Foto: J. Primc) Temenica pomaga mirenski IMV Za »Temenico«, Labodov tozd v Trebnjem, delajo šivilje IMV — Boljše poslovanje I RLBNJL — »Spremembe modelov, nove tkanine, zahtevni proizvodni načrti in obveznosti do tujih partnerjev nas silijo, da sedaj delamo tudi ob . sobotah in nedeljah. Tako bomo izboljšali tudi naše poslovne in proizvodne rezultate ob koncu leta, ker so bili ob tričetrtletju nekoliko slabši, kot smo načrtovali,« je dejal Alojz Kopina, direktor Labodovega tozda Temenica v Trebnjem. Težave v proizvodnji tega tozda so še toliko večje, ker je večina strojev že domala iztrošena. Za nove je Labod že dobil kredit neke zahodnonemške banke, vendar trajajo procedure zelo dolgo in predvsem zato strojev še zdaj niso dobili. Ne glede na te težave, pa morajo osvojiti proizvodnjo oblačil iz alkantare. Gre za novo tkanino, iz katere izdelujejo oblačila za zahodno— nemškega partnerja. Zanj zdaj dela polovica zmogljivosti. Vendar v tein primeru ne gre le za sezonski posel. ampak za dolgoročno sodelovanje, kar je nova kvaliteta v takšnem sodelovanju. Na ta način bodo samo letos povečali izvoz za okoli četrtino, in to vse na konvertibilni trg. Za domači trg delajo predvsem krila in hlače, za zda j pa še nimajo težav s prodajo. Proizvodni plani so tako napeti. da so zaposlili 15 šivilj celo iz tozda IMV na Mirni, medtem ko jih 15 dela v mirenski tovarni prav tako za potrebe Laboda. Na ta način Labod pomaga tovarni na Mirni, hkrati pa bo lažje izpolnil svoje proizvodne načrte. V začetku so se delavke iz IMV kar težko prilagodile novim normam, zdaj pa že počasi dohajajo Labodove delavke. V devetih mesecih tega leta so v Temenici dosegli slabše rezultate, kot so načrtovali. Do zastoja je prišlo zaradi novih modelov jn tehnologije. Poslovanje pa je bilo slabše tudi zaradi velikih obveznosti za obresti. Kljub temu računajo, da bodo do konca četa poslovanje bistveno popravili. Vendar kljub dobrim rezultatom, zlasti v primerjavi z drugimi, in kljub majhni režiji poprečni osebni dohodek v tozdu ni večji od 22 tisoč dinarjev. J. SIMČIČ DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Franc Dragan V ponedeljek so se mnogi Krčani, Podbočani in ljudje iz raznih krajev na pokopališču v Podbočju zadnjič poslovili od dolgoletnega uspešnega družbenopolitičnega delavca in gospodarstvenika Franca Dragana. Rodil seje leta 1930vgorjanski vasici Mladje nad Podbočjem. V kmečko-delavski družini je bilo malo kruha, zato sta brezskrbno otroštvo in razposajenost zamenjala trdo kmečko delo in skrb za preživljanje. Toda tudi v takih razmerah mu ni bilo dano, da bi mirno dozoreval v fanta, kajti tudi v teh odročnih krajih je hotel okupator vsiliti oblast novega reda, kije temeljila na razčlovečenju človeškega dostojanstva, preganjanju, trpinčenju in ubijanju. Oplajan z naprednimi idejami svojih staršev, Franc ni mogel zrasti drugačen. Partizanom je pomagal po svojih močeh, ko pa so sovražniki požgali Draganovo domačijo v Mladju in je mati Karolina našla zavetje pri sorodnikih, je komaj trinajstletni Franc odšel v partizane. Odlikovanje, red za hrabrost, ki si ga je pridobil v rosnih letih, je na njegovih prsih dokazovalo, da je prerasel v odraslega moža in borca, v borbi pa seje potrdil kot predan skojevec in pozneje komunist. Po vojni je zelo uspešno nadaljeval šolanje. V češkem Brnu se je izučil za kovinostrugarja, v tovarni Torpedo na Reki je ob delu končal srednjo šolo, nato pa je v Zagrebu končal še strojno fakulteto. V povojni obnovi in izgradnji seje močno uveljavil. Se posebno so ga cenili v največjem posavskem delovnem kolektivu tovarni Djuro Salaj v Krškem, in ne le kot strojnika, ampak tudi kot družbenopolitičnega delavca. Zato so mu občani zaupali mandat predsednika krške občinske skupščine prav v času, kije zahteval največje napore za obvladovanje gospodarskih in drugih težav. Vodil je delovno organizacijo Žična v Celju in »Plastik« v Kanalu, bil je večletni predstavnik Gospodarske zbornice in Ljubljanske banke v Pragi. Toda kljub temu, da so ga delovne obveznosti klicalcdrugam, ni nikoli pozabil svojih rodnih Gorjancev, kjer seje nadejal preživeti jesen svojega življenja. Predano in ustvarjalno je bilo delo Franca Dragana, poštenjaka od pet do glave, zato ne more zatoniti v pozabo. P. P. BREŽICE: DEDEK MRAZ OD VASI DO VASI BREŽICE — Prvo srečanje dedka Mraza z otroki je bilo v nedeljo v Pečicah. Včeraj je obdaril otroke v Brežicah in bližnji okolici. Danes dopoldne se bo najprej ustavil v brežiškem vrtcu in varstvenih družinah, popoldne pa v Dobovi, v Mrzlavi vasi, na Bizeljskem, Artičah in Veliki Dolini. Za jutri, 28. decembra, je napovedan v Pišecah, Artičah, na Veliki Dolini. v Globokem, na Čatežu, v Cerkljah, Bušeči vasi in Skopicah. V Artičah bo danes tudi lutkovna igrica, v Brežicah pa so si lutkovno predstavo ogledali včeraj. I* 4 jL Zupan je poštar Raje pismonoša SKOPICE — Jožeta Župana je za pismonošo nagovoril sosed. Dokler je obiskoval gostinsko šolo, še pomislil ni na delo v kaki drugi stroki. Postal je kuhar, potem pa je zaman čakal na zaposlitev. Poskusil je na pošti in kmalu spoznal, da je tudi ta poklic privlačen. Zdaj ne bi šel več v kuhinjo. Sodelavci imajo Jožeta radi. Od njih se je naučil, da je vestnost za pismonošo nepogrešljiva lastnost. Medtem seje mladi Župan navadil na težke torbe, na stopnice v stolpnicah in blokih, na to, da mu stanovalci marsikdaj ne odprejo, potem pa skoz okno kličejo za njim. Jože vse to sprejema kofne-kaj običajnega in se ne pritožuje, toda sodelavcem pa le presedajo hovhov ulice, v katerih jih nadlegujejo psi čuvaji, lastniki pa niso toliko obzirni, da bi jih privezali. Med take neprijetne predele sodi Brežina, v mestu pa Čopova ulica. Jože Župan: Pred novim letom nanosi na koše čestitk. Na delo se vozi Jože s kolesom. Do Brežic ima šest kilometrov. Tudi službo opravlja pretežno na kolesu. Na moped sede le tedaj, kadar raznaša telegrame. Delo pismonoše bi bilo po njegovem mnenju idealno, če bi kolporterji prevzeli dostavo časopisov. Tako pa so torbe še vedno zelo težke. Odkar imajo po vaseh dostavnike, je tudi bolje. Ko gre leto h koncu, so na pošti najbolj zaposleni. Na srečo ljudje zdaj že upoštevajo napotke poštarjev in takoj po dvajsetem decembru začno pošiljati voščila. J. TEPPEY Na vasi se šibijo pod bremeni Na Za ceste in komunalije bodo KS zadržale del občinskega samoprispevka podeželju dajejo ogromne vsote za telefon, vodovod, poti in vežice______________________ razumljivo, da se za cestni referendum niso vsi enako zagreli. Z neštetimi zgledi dokazujejo, da so za svoj vodovod, za krajevno pot, za telefon Zaradi velikih bremen, ki sijih nalagajo ljudje po krajevnih skupnostih, je BREŽICE — Zdaj, ko je občinski samoprispevek izglasovan, tudi krajevne skupnosti lahko z gotovostjo računajo na delež, ki jim pripada. To je 0,S odst. od neto osebnega dohodka zaposlenih. V KS Brežice se bo iz tega nabralo 15,7 milijona dinarjev. Namenili sojih kot soudeležbo za izgradnjo razbremenilnega kanala v Ulici 21. maja, za sofinanciranje pločnikov v šestih ulicah, za javno razsvetljavo, za parkirišče pred bolnišnico ter za parkirni prostor in kanalizacijo v Ulici Veljka Vlahoviča. V KS Čatež bodo s svojim delpm samoprispevka obnavljali vodovode, urejali poti in mrliško vežico. V Šentlenartu so denar namenili cestam. Še zmanjkalo jim ga bo, zato bodo morali krajani dodatno seči v žepe. Sromljanom bo samoprispevek dobrodošel za ceste in za prenovo šole, v Kapelah bodo širili pokopališče in urejali poti, v Dobovi pa prelili asfaltirane poti s zaporno prevleko in popravili prosvetni dom. pripravljeni največ prispevati prav na vasi. J- T. : I V Skopicah, na Veliki Dolini, v Mrzlavi vasi in na Velikih Malencah bodo svoj delež porabili za telefonijo, v Krški vasi za ceste, razsvetljavo, pločnike in. igrišče. Javno razsvetljavo imajo v mislih tudi na Bizeljskem, razen tega bi radi uredili avtobusno postajališče in dokončali mrliško vežico. V Cerkljah ob Krki bodo dali prednost cestam, vodovodu in mrliški vežici. Račune za najnujnejše komunalne potrebe bodo poravnali z deležem iz občipskega samoprispevka v Artičah, Globokem in Bukošku. Več krajevnih skupnosti ima poleg občinskega še krajevne samoprispevke. V Bukošku je največji, saj znaša kar 5 odst. od osebnega dohodka. Za napredek kraja ogromno prispevajo na Bizeljskem. Denar zbirajo za vodovod, za telefon in mrliško vežico. Krajevni samoprispevek plačujejo tudi v Globokem, v Pečicah pa zbirajo velike vsote za telefon. Na Jesenicah bodo poldrugemu odstoku občinskega samoprispevka dodali še pol odstotka krajevnega, na Veliki Dolini pa razmišljajo celo o 3-odstotnem krajevnem samoprispevku. CERKLJE OB KRKI —Na sobotni svečanosti v počastitev dneva JLA na letališču je komandant jugoslovanskega vojnega letalstva in zračne obrambe Slobodan Alagič izročil prehodno zastavico in veliko plaketo najboljši letalski enoti — enoti Zvonka Kramarja v Cerkljah. V imenu Posavja je Zvonku Kramarju čestital predsednik sveta posavskih občin Mirko Kambič in mu v znak dobrega sodelovanja predal plaketo Brežic. (Foto: V. Podgoršek) Dedku Mrazu bo hudo vroče V krški občini bo obdaril okrog 8.000 otrok KRŠKO — Koordinacijski odbor za organizacijo novoletnih prireditev pri občinski Zvezi prijateljev mladine v Krškem je pripravil bogat in nadroben program. Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem bo predvajal barvne risanke za vse otroke v občini, barvne risanke podarja DKD Svoboda Senovo. Seveda se otroci najbolj veselijo prihoda dedka Mraza s spremstvom, ki jih bo tudi obdaroval. Za darila je letos vsak zaposleni delavec v občini prispeval 150 din. Za otroke, cicibane krškega vzgojnovarstvenega zavoda, so bile prireditve že ta ponedeljek, torek in sredo, vzgojiteljice tega zavoda pa bodo po dogovoru z vrtci in šolami z delom Leopolda Suhodolčana »Medvedek na obisku«mrazvese-lile otroke tudi v januarju. Dedek Mraz s spremstvom iz OŠ Jurija Dalmatina in VVZ Krško na- stopa popoldne za predšolske otroke in cicibane desnega brega Krškega in Dolenje vasi, drevi pa bo po dolgih letih spet gostoval na Zdolah v stari, prenovljeni šoli, in sicer za cicibane. Jutri dopoldne bo prišel dedek Mraz v dejavski dom za mladino in pionirje OŠ Jurija Dalmatina ter pionirje OŠ dr. Mihajla Rostoharja, popoldne pa še za predšolske otroke z levega brega Krškega. Dedek Mraz s spremstvom iz OŠ 14. div izije na Senovem bo danes prišel na obisk k predšolskim otrokom v OŠ Koprivnica, zatem v Dom 14. divizije na Senoverh, ob 16. uri pa v OŠ Adama Bohoriča v Brestanici za otroke te in sosednje krajevne skupnosti rožno-Presladoi. Jutri dopoldne bo dedek Mraz obiskal še učence vseh treh šol po enakem vrstenm redu. Preprečiti ždenje za zapečkom V frontni SZDL v krški občini najprizadevnejši gasilci in DPM KRŠKO — V prihodnje bo potrebno večji poudarek dati delovanju družbenih organizacij in društev, skratka vsem družbenim dejavnostim. Večjo skrb pa bo nujno posvetiti tudi varstvu okolja. Tako so med drugim sklenili po triurni programski seji občinske konference SZDL 18. decembra v Krškem. ODLIKOVANJA .GRADITELJEM NUKLEARKE — Predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc je 19. decembra, kot smo že poročali prejšnji teden, izročil v avli Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem 44 delavcem, ki so se najbolj izkazali pri gradnji Jedrske elektrarne Krško, državna odlikovanja; najvišje — red zaslug za narod s srebrnimi žarki — je prejel Ivan Medvedec (na levi!) iz nuklearke. (Foto: P. Perc) Po uvodnem poročilu predsednice OK SZDL Margarete Marjetič o družbenopolitični aktivnosti Socialistične zveze v krški občini v letu 1984 in nakazanih smernicah za delovanje SZDL v letu 1985 je živahno razpravo spodbudil delegat Vili Zorko iz Leskovca. Opozoril je. da so na skupnem zasedanju skupščine krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL kot posebno nalogo poudarili varstvo okolja v luči nedavne nesreče cisterne pri Belem Bregu. Krajani zahtevajo takojšnji sprejem najstrožjih varnostnih ukrepov in določitev posebnih pogojev prevozov po magistralni cesti in cesti tik ob izviru pitne vode. vanje vseh potreb, saj se njihovi delegati že dolgo odpovedujejo nadomestilom in sejninam. Zanimivo pa je, da se prav v največjih KS, v krški in senovski, pogosto srečujejo s pomanjkanjem ljudi za razne, predvsem vodstvene funkcije v športnih društvih. Kulturni amaterizem pričakuje večjo podporo, kajti godbeniki, pevci in igralci ob nepravilnem vrednotenju ljubiteljstva v delovnih kolektivih marsikje že izgubljajo voljo. Te sicer ne manjka marljivim čebelaijem, ki se nikakor ne mislijo sprijazniti s tem, da jih kmetijstvo zapostavlja in jih še zdaleč ne obravnav?. kot, recimo, pridelovanje krompirja. Dedek Mraz s spremstvom »Mladega odra« OŠ Jožeta (jorjupa iz Kostanjevice bo jutri zjutraj obiskal učence te šole v Domu kulture, potem bo razveselili še učence OŠ Gorjanskega bataljona in predšolske otroke KS Podbočje v tamkajšnji šoli. ob 10. uri se bo to ponovilo navraški šoli, potem pa še za učence OŠ Milke Kerin v Leskovcu, otroke tamkajšnega vrtca, KS Leskovec, Veliki Trn in Senuše ter delno KS Krško v leskovški dvorani. Okoli 13. ure bo dedek Mraz obiskal kolektiv Delavnic pod posebnimi pogoji v Leskovcu, cicibane KS Krško polje v gasilskem domu na Drnovem, po 14. uri pa bo prišel k učencem in cicibanom v Veliki Podlog. Zadnja prireditev za južni del občine bo za kostanjeviške cicibane okoli 15. ure v tamkajšnjem Domu Kulture. P. PERC P. P. »Vaške« krajevne skupnosti se še posebej zavzemajo, da bi že v prihodnjem srednjeročnem obdobju uredili sistemsko financiranje KS in tako ustvarili enakopraven položaj KS, da bi bilo nekaj denarja tudi za krajevne potrebe, in ne le za delegatski sistem. Prav ta delegatski dinar pa je v vaških KS zvečine edini vir za pokri- • Zdaj je skoraj sramota povedati, da delaš zastonj, prostovoljno, zato je nujno spremeniti družbeno klimo. Vrtimo se v glavnem isti ljudje, aktivnost usiha. Hkrati pa mnogi ždijo doma za zapečkom in jim je mar le za osebni standard, a imajo med ljudmi celo večjo veljavo kakor družbeni delavci! To so nekateri utrinki iz razprav na občinski programski konferenci SZDL Krško, kjer so ob koncu delegati sprejeli sklep o podpisu listine sodelovanja med OK SZDL in Slovenskim kulturno-športnim društvom Simon Jenko iz Nuernberga. Zdravstvo boleha na solidarnosti Najvišji po stopnji, med najnižjimi po porabi! — Navodila delegatom SEVNICA — Delegati občinske zdravstvene skupnosti so morali na seji skupščine minuli četrtek spet dvigniti roke za višjo prispevno stopnjo. Kljub temu bo to le slab obliž k še vedno naraščajoči izgubi oziroma primanjkljaju prihodkov, kot to imenujejo v sisih. ki ta čas presega v zdravstveni skupnosti že 37 milijonov dinarjev. Sevničani so na drugem mestu po višini prispevne stopnje med devetimi občinami celjske regije, po izgubi še vedno na 1. mestu, po uporabljenem denarju pa na predzadnjem. mestu. Res nezavidljivo stanje, na katerega pa očitno nimajo nobenega vpliva. V kritiki pomanjkljivosti zdravstvenega varstva usmerjajo osti predvsem na vrh. češ da nekatere stvari v republiki niso dorečene. Sevničani že vrsto let brez uspeha opozarjajo, da je treba republiško solidarnost postaviti na prave temelje. Je glede tega res vse dorečeno? Zatrjujejo, da ne. Še več, primer zadnjega samoupravnega sporazuma o prenosu vrste zadev na združeno delo kaže, da stvari niso domišljene. Le kako bi sicer celo v zavarovalnici Triglav menili, da prenesejo te ječi v to rizično skupnost? Kar ne gre skozi vrata, poskušajo nekateri strpati skozi okno. Sevničani se temu čudijo, saj je bila prvotna rešitev v zdravstveni skupnosti z vidika dobrega gospodarja boljša, rizični sklad v tem sisu pa širši. Sevniški delegati bodo v tem tednu pozorno sledili republiškim razpravam še na več področjih. Že dolgo se v Posavju pogovarjajo o reorganizaciji zdravstvene in lekarniške službe. Ker so te razprave ponovno oživele, v Sevnici ugotavljajo, da so sami v regiji edino pravilno organizirani. Pritemjih skrbi predvsem to. da pri morebitnih prevezavah ne bi potegnili še krajšega konca. Rok za sprejem republiškega samoupravnega sporazuma je resda dve leti, vendar kaže biti pozoren, ker s tem gradivom prihajajo že v fazo predloga. A.ŽELEZNIK Devize »letajo po zraku« Pogumen načrt sevniških čebelarjev SE VN1CA — Nedeljski zbor tukajšnjega društva čebelarjev je nadvse dobro uspel. Izmenjali so bogate izk ušnje, predvsem pa so za prihodnje leto sprejeli zahteven načrt. Menijo da v prihodnjem letu lahko povečajo pridelavo medu z dosedanjih 10 kg medu na 15 v panju. Predvsem mlajši čebelarji bi lahko povečali pridelovanje posebnih čebeljih pridelkov, kot so cvetni prah, matični mleček in prop-olis. Osnova so močne čebelje družine. • Janševa priznanja lil. stopnje sta poleg Viktorja Kladnika prejela še upokojeni poštar Karl Češnovar s Studenca in Anton /.upančič iz Lukovca. mreč dosegajo zavidljive uspehe v boju z njo. Prizadevni tajnik in tokratni dobitnik Janševega priznanja 111. stopnje, Viktor Kladnik, ima največ zaslug, da so v občini sprejeli odlok o popisu čebeljih družin. Tesno sodelujejo tudi z našimi najuglednejšimi strokovnjaki v Zagrebu in Ljubljani pri raziskavah, kar podpira tudi občinska raziskovalna skupnost. Dokazujejo razveseljivo večjo vztrajnost kot zloglasna varoja sama. Sevniški čebelarji tudi dokazujejo, da seje proti tej bolezni mogoče boriti trojno: fizično, kemično in biološko. A.ŽELEZNIK Vrsta članov je kooperantov Medexa in zadruge v Hmezadu. Te organizacije dosegajo zavidljive uspehe pri izvozu čebeljih izdelkov v tujino, tako da nekateri napredni čebelarji ne poudarjajo zaman, da devize letajo kar po zraku. Seveda je potrebno obilo dela in znanja.da čebele nagradijo umnega čebelarja. Zadnja leta se je tudi nad čebelarstvo v sevniški občini zgrnilo mnogo hudih bolezni. Od čebelje kuge v nekaterih uljnjakih, celo v blanški osnovni šoli, do zloglasne varoje. Kljub temu ne kaže obupavati. Prav sevniški čebelarji na- V PRAVE ROKE—Znani rejce malic in pridelovalec posebnih čebeljih izdelkov Franc Zagorc iz Sevnice čestita Viktorju Kladniku (na desni). (Foto: A. Železnik) Novo v Brežicah ZAKAJ POZABLJENI? — Brežic v turističnem koledarju Slovenije spet ni, a ne po krivdi tistih v prestolnici, kot mislijo nekateri. Turistično delo je zaspalo in nikogar ni, ki bi spodbujal, usklajeval, organiziral ali vsaj evidentiral prireditve v občini. Res jih je manj kot včasih, vendar takega mrtvila le ni, kot bi človek sodil po koledarju. V Artičah še srečujejo godbe, drugod nastopajo pevski zbori, v več krajih pa organizirajo razstave cvetja in domačih jedi, ki so. prava paša za oči. Škoda, da glas o njih ne seže čez domači turistični prag! NERODNA VPRAŠANJA — V Posavju se težko sporazumevajo. Tri leta že premlevajo osnutek dogovora, po katerem naj bi delovne organizacije odvajale 1 odst. bruto osebnega dohodka od zaposlenih vozačev tisti komunalni interesni skupnosti, na območju katere ti delavci prebivajo. To poskušajo hkrati izpeljati tudi s sosednjo novomeško občinp, v katero se vozi na delo precej delavcev iz Posavja. Toda v Novem mestu so predsednika sveta posavskih ojrčin najprej vprašali, kaj so naredili ttoma. »Žal sem moral odgovoriti, da nič,« je minuli petek na seji sveta pojasnil Mirko Kambič, ko je, nezadovoljen z zavlačevanjem, predal vso zadevo novemu predsedniku. Malo nerodno je res prepričevati drugo regijo, če se domači ne morejo dogovoriti. MALO ZA SALO, MALO ZARES BREŽICE — Leto je okoli, še malo in bo spet pust. Turistično društvo in njegov uredniški odbor se že pripravljata na izdajo Pustnega poročevalca. K sodelovanju vabita vse, ki želijo s svojimi bodicami in duhovitostmi na račun dogodkov in ravnanj v tem letu popestriti vsebino pustnega glasila brežiške občine. Prispevke naj pošljejo na Krajevno skupnost Brežice, Cesta prvih borcev 43. LOVCI NA TELEFONSKE ŽICE? KRŠKO — Mehaniki novomeškega PTT podjetja imajo jeseni, v’ lovski sezoni, polne roke dela. Pravijo. da lovci ob streljanju na pernato divjad dostikrat nehote prestrelijo tudi nadzemne telefonske žice. Ker ponavadi šele slabo vreme dežjem povzroči stik in pokaže okvaro, konkretnega »krivo/ovca« še niso zalotili, v Posavju pa je takih primerov največ na Krškem polju. Krške novice Sevniški paberki NOVOLETNOSREČANJE —Sindikat v tozdu Libna novomeškega Laboda je povabil na novoletno srečanje 34 svojih upokojencev. Ti so ustanovili odbor sekcije upokojencev, ki ga vodita Lojze Mlakar in Amalija Orehini. Upokojneci so v Labodu vedno dobrodošli. Tako je bilo tudi ob nedavni razstavi krškega slikarja Pavla Predaniča v tovarni slišati precej pohval na račun tistih, ki skrbijo, da se upokojenci ne počutijo povsem pozabljene, kot je to še marsikje. OŽIVELA »SVOBODA.— Krčani so veseli, da ponovno čutijo delovanje delavsko kulturnega društva Svoboda, čeprav bi poleg prijetnih veselic, kot je bilo srečanje ob kresu na Trški gori, radi, da bi se obnovilo nekdaj zelo živo ljubiteljstvo na odrskih deskah.... NESKLEPČNOST IN BLIŽNJICE — Zagate glede nesklepčnosti sej, predvsem v sisih, bi bile verjetno manjše, če bi poskrbeli, da bi se uveljavilo načelo »pravega človeka na pravo mesto.« Tako bi naj delegirali ljudi, ki jih določena tematika dejansko zanima. ne pa,da so velikokrat izbrani tisti, kijih najlažje pogrešamo. Ogniti pase kaže tudi raznim nesamoupravnim bližnjicam in »posiljevanjem« delegatov z vnaprej pripravljenimi rešitvami. ZAKAJ NI KOMISIJ — Komisije za socialno-varstveno problematiko so ustanovili le v šestih od 16 krajevnih skupnosti v krški občini. SREČANJE Z ZDOMCI — Tradi- ' cionalno srečanje z našimi delavci vtu- 1 jini, ki sc ta čas mudijo doma, bo v I soboto z>b 16. uri v salonu .hotela \ Ajdovec. Ponavadi se pogovora tidel-eži vse premalo vabljenih delavcev, kar je škoda. Sklicatelji zagotavljajo tudi tokrat širok krog raznih predstavnikov od občinske uprave družbeno političnih organizacij in carine do skupnosti za zaposlovanje. ŽE SEDAJ NE PLAČUJEJO — 1 Stanovanjska skupnost je na zadnji seji skupščine obravnavala dolg poimen-ski seznam dolžnikov plačevanja stanarin stanovalcev v družbenih j stanovanjih. Delegati so menili, da 1 morajo te sezname razmnožiti in jih poslati v krajevne skupnosti in tozde, j da bi ljudje videli, kdo so ti neplačniki. Po drugi strani je namreč malo tistih, ki bi zaprošali za subvencije, torej tistih, ki res težko plačujejo. Obetajo se torej; zanimive razprave še po novem letu. GRAJA NE ZADRŽI CENE —J Prenekatera pikra je bila v komunalni skupnosti izrečena na račun Komunale, vendar vse skupaj ni pomagalo, da ne bi izglasovali višjih cen za njenej storitve. tura in fora- anje Trinajstič — že po novem Šentjernejsko srečanje oktetov posle; bienalno — Samo ena prireditev, brez večernih koncertov ŠENTJERNEJ — Organizatorji srečanj oktetov v tem kraju so upoštevali priporočilo republiške kulturne skupnosti, naj iz finančnih razlogov ta tradicionalna prireditev ne bo več vsako leto. marveč vsako drugo leto, torej naj postane bienalna. Tako je prizorišče poleg šentjernejskega hipodroma, kjer so se okteti dvanajst let zapovrstjo zbirali na zaključni prireditvi, letos na predvideni dan ob koncu junija že samevalo. Ponovno bo oživelo 29. junija prihodnje leto. ko bodo tam peli okteti, ki so morali prijave za ta nastop poslati organizatorjem do 20. decembra. Koliko oktetov bo nastopilo, trenutno še ni znano, ker še niso prispele vse prijavnice. Za zdaj se ve le to. da zvečer pred napovedano prireditvijo ne bo koncertov po raznih krajih Dolenjske kot do zdaj. saj so se jim morali, tudi zaradi finančne stiske, odreči. Priporočajo pa. naj bi okteti kljub temu nastopali na koncertih, vsak pač v svojem okolju in vso sezono, tako da bi nastopata šentjemejskem srečanju za vsak oktet pomenil uspešen konec celoletnega prizadevanja in tudi potrditev kakovostnega vzpona. Sicer bo to srečanje, trinajsto po vrsti, posvečeno 30-letnico delovanja Koroškega akademskega okteta. Medtem ko bodo drugi okteti v Šentjerneju posamično zapeli le po eno pesem, bo jubilant nastopil s tremi, njegov umetniški vodja Ciril Krpač pa bo dirigent tudi združenega zbora, v katerega se bodo zlili sodelujoči okteti. Ljudje spet hodijo v gledališče Končalo se je jesensko zajetje srečanja gledaliških skupin Slovenije—»Učna ura« _____je odpadla — V Toplicah se je prebudila gledališka skupina se ženijezik ne suče«. Znckaterimigle-dališkimi skupinami, ki so bile na srečanju, so se že dogovorili /a izmenična gostovanja. DOLENJSKE TOPLICE —Slovensko srečanje amaterskih gledaliških skupin, kijev tem zdraviliškem kraju potekalo od 1. decembra, hi se moralo končati z Ionescovo »Učno uro« gledališča Ml iz Murske Sobote. Predstava je zaradi neznanih vzrokov odpadla, prav tako tudi napovedani zaključni pogovor z gledališčniki, režiserji in drugimi kulturnimi delavci. Kljub temu so se nekateri od vabljenih le zbrali v gostišču Rog. kjer je stekel pogovor predvsem o tem. kaj je ta gledališki mesec prinesel Dolenjskim Toplicam. Na to je odgovoril predsednik domačega kulturnega društva Dušan Granda: »Največja pridobitev je zagotovo ta. da so se naši ljudje zopet navadili hoditi v kulturni dom. Vseh šest predstav je bilo dobro obiskanih. Ljudje so sodelovali v pogovorih z gledališčniki po vsaki iari.« Ješensko gledališko zajetje izbranih skupin je spodbudilo Topličanc. da so v tem času po petle’ nem premoru obudili svojo gledal iško skupino in pričeli z vajami za francosko komedijo »Zakaj 0 novi knjigi domačega peresa Delavski pesnik Nebojša Ignjatovič izdal s pomočjo kočevskega Lika, kjer je zaposlen, svojo prvo pesniško zbirko — Predstavitev je bila v soboto KOČEVJE — Nebojša Ignjatovič, ki mu je zibelka stekla pred osemintridesetimi leti v Gornji Draguši, srbski vasi v okolici Prokuplja, je prve pesmi napisal že v dijaških letih, pisanju stihov pa seje resneje posvetil šele po prihodu v Slovenijo oziroma v Kočevje, kjer si je začel služiti kruh v Liku m se tu tudi udomiL y novem kraju je Ignjatovič kmalu našel somišjjenike, ki so se zbirali v kulturnem klubu. Ni ga motilo, da piše in se izraža v drugem jeziku kot ostali člani. le mentorja, ki bi mu svetoval pri san?‘ pesniški pisavi, ni imel. Tako je dalj časa delal dokaj samorastniško. Pravzaprav tako vse dotlej, dokler se ni vključil v literarno gibanje pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v naši republiki. _ Vseskozi je bil marljiv član kočevskega kulturnega kluba, se udeleževal literarnih večerov, marsikdaj tudi samostojno nastopil, predvsem Pa prizadevno pisal. Kot mnogi drugi, ki bolj ali manj us-Pesno sučejo pero, je tudi Nebojša Ig- Deset akvarelov V novomeški SDK razsta-vlja Lojze Zavolovšek NOVO MESTO — V pritličju hiše SDK na novomeškem Glavnem trgu. ki se občasno spremeni v likovno razstavišče, je na ogled deset akvarelov akademskega slikarja Lojzeta Zavo-lovška, upokojenega likovnega pedagoga s Štajerskega. Z razstavljenih del je moč prepoznati dolenjsko motiviko, še posebej okolico Novega mesta s Krko, Trško goro, Gorjanci in drugimi motivi. Lojze Zavolovšek je ta dela ustvaril na slikarskih popotovanjih v naših krajih, med drugim vrsto akvarelov prav v Novem mestu, kjer je bil več let mentor republiške izobraževalne kolonije za slikarje začetnike. Liko je ne le prenašal svoje bogato ''nanje in izkušnje na mlade, ampak tudi sam ustvarjal. In prav akvarel jeteh-n|k;§' ki jo Zavolovšek mojstrsko obvladuje in v kateri je lahko \ dneh bivanja na Dolenjskem naredil največ. njatovič razmišljal o izdaji lastne pesniške zbirke, v katero je želel poviti, kar se mu je vsa ta leta nabralo. Slednjič se ie odločil urediti rokopise, nastala ie • Ignjatovičev pesniški prvenec so javno predstavili minulo soboto z literarnim večerom v dvorani nekdanje kočevske gimnazije. Pesmi so poleg avtorja brale tudi recitatorke (prevedene pesmi). Na polurni prireditvi, ki jo je pripravila kočevska ZKO, so nekaj glasbenih točk prispevale mlade domače izvajalke. zbirka z naslovom »Susreti« (»Srečanja«) in ker je našel v konferenci sindikatov svoje delovne organizacije razumevajočega mecena, je zbirka ne-divno lahko tudi izšla. V opremi kočevskega slikarja Janeza Arka. ki je Dotok pa upada... Cesto ji’slišati, in nekateri poskušajo to tudi dokazati, da Polen jei še ne znatno živeli s knjigo in da smo v Sloveniji, če že ne povsem na dnu lestvice bralnih navad, pa vsaj zelo hlizu repa. Resje, in to nenehno ugotavljamo 1udi sami. da še vedno premalo beremo in premalokrat zaidemo r Zakladnice daha in znanja, kakor Pravimo knjižnicam. Morda so nas druge regije glede tega že tako pustile za seboj, da ugotovitev o repu še vedno velja, vendar pa sntemo imeli vsa j kanček ponosa na to. da smo se r primerjavi s prejšnjimi leti /e oljšali. I saj podatki, ki »merijo« razvoj knjižničarstva v novomeški občini, 'akokažejo. Medtem ko so leta/97/ 've knjižnice izposodile le nekaj nad •U.OOO knjig. so jih lani že okoli 156.000 ali skoraj štirikrat več. I 6'ni času pa seje število knjig r knjižnicah samo podvojilo. Žal letni nakup knjig zelo upada in se sliši prav absurdno, da so knjižnice v novomeški občini lani nabavile manj novih knjig kor leta IV'I. A er se je to zgodilo v času. ko ima knjižničarstvo Prioriteto pred. drugimi kulturnimi dejavnostmi, seje treba vprašali, kaj ko z nakupom v naslednjih letili. ter Prav tako. kaj bo s knjižnicami, češe 'em bralcem, ki jih imajo, ne bodo Hitele kaj ponuditi. Odgovora na to vprašanje pa ta hip ne vedo niti načrtovalci razvoja in prispevnih stopenj. I. Z Nebojša Ignjatovič Slovenski koledar ’85 Slovenska izseljenska matica je izdala že 32. letnik koledarja za Slovence po svetu. Ta publikacija prinaša v petih strnjenih enotah obilico branja in ilustracij. S temi je bogat zlasti prvi.del. Domovina, ki je v kole-darskem delu in v posebni fotoreportaži opremljen s kvalitetnimi barvnimi posnetki slovenskih krajev in ljudi. V enoti Slovenci po svetu pisci, ki se poklicno in ljubiteljsko ukvarjajo z raziskovanjem nekdanjega in današnjega slovenskega izseljenstva, odkrivajo svoja spoznanja..odkritja-in spomine na to zanimivo plat zgodovine slovenstva, v kroniki slovenskih društev na tujem pa so tokrat podrobneje obdelani Kanada in Avstralija. V Literarnem almanahu in v Pesmih in zgodbah za najmlajše Slovence sodelujejo tako av torji iz domovine kot tudi tisti iz zamejstva, zadnja enota koledarja pa je namenjena tistim rojakom, ki razumejo le angleško. Prinaša nekaj esejev, strokovnih in leposlovnih del. Omembe v redno je. da je koledar sodobno oblikovan, pregleden in zaradi velikih črk tudi lahko čitljiv. T. J. ' KONCERT ZA DVA KOLEKTIVA RIBNICA — V ribniških delovnih organizacijah, predvsem še v Riku. posvečajo posebno pozornost kulturnemu udejstvovanju svojih članov kolektiv a pa tudi organiziranju kulturnih prireditev zanje kot so koncerti, razstave. kulturna srečanja itd. Pred kratkim je bil v dontu JLA v Ribnici koncert za člane kolektiv a Rika in Inlesa. na katerem so nastopili Bojan Adamič s svojim orkestrom. Meri Avsenak. Nace Urankar. Marjana Deržaj, Janez Dolinar in kvurtel Inles. Prireditev je bila dobro obiskana in je zelo uspela. M.G-č prispeval tudi nekaj ilustracij, sojo natisnili v Učnih delavnicah v Ljubljani. V svojo prvo pesniško zbirko je Ignjatovič uvrstil petindvajset pesmi. V njih govori svojih človeških stiskah, iz katerih se umika v svet sanj in iluzij, pa o večnih vprašanjih pesnikovanja — pesniškega poklica. Včasih je romantično zanesen, zagledan v preteklost jn spoznanja, vseskozi pa iskren, skoraj lirični melanholik. Posebno vrednost zbirki dajejo prevodi pesmi v slovenščino, ki jih je opravila Berta Bojetu. tudi avtorica spremne besede o avtorju. Ker gre tako rekoč za dvojezično izdajo, bi morali biti že na naslovni strani oziroma na ovitku poleg izvirnega srbskega naslova zbirke »Susreti« tudi slovenski naslov »Srečanja«. Za podobnimi in drugimi pomanjkljivostmi boleha knjiga tudi na drugih mestih. Predvsem je v njej že kar očitno preveč korektorskih napak, pa tudi prevod sam tu in tam precej zašepa. Iz podatkov in najrazličnejših navedb, ki se celo ponavljajo, pa ni nikjer povedano, kdo je knjigo izdal. Seveda bi bilo moč spisek pomanjkljivosti in napak razširiti še za kakšno ugotovitev take vrste, kar pa ni nameh tega zapisa. To smo omenili zgolj obrobno, saj je knjižica kot takasimpa-tičen pojav, še posebej za kočevske razmere, kjer zrelih avtorjev in možnosti za njih predstavitev v knjižni obliki ni ravno na pretek. 1. Z. Vse beršlo za potujočo knjižnico V znani sindikalni akciji v novomeški občini zbrali denar za 256 ___________knjig____________ NOVO MESTO — V npvomc-ški občini so v akciji »»Knjige v knjižnice«. ki je potekala od maja. /brali 156.000 dinarjev (namesto načrtovanih 400.000). Za la denar so kupili 256 knjig, ki bodo okrepile Ibnd potujoče knjižnice. Tako so se odločili na predlog občinskega sindikata, ki je akcijo vodil. Menili so. daje bolje okrepili potujočo knjižnico, ki jo pričakujejo bralci na 40 postajališčih v izvenmestnih krajevnih skupnostih, kot pa knjige drobili podrugih knjižnicah in s tem ne doseči bistvene obogatitve njihovih fondov. Po prvotnem predlogu bi se morala akcija končali z nekajdnevno razstavo zbranih knjig že ob koncu novembra, tako pa bo zaradi objektivnih razmer ta razstava šele januarja. Predvideno je, da bi bile kupljene knjige na ogled v galeriji Krke v Ločni.-S tem bi izrazili . javno zahvalo tudi tovarni zdravil Krka. ki je v akciji prispevala največ od vseh — 60.000dinarjev. Ta-, ko bo potujoča knjižnica dobila njej namenjene knjige iz te akcije šele po razstavi v Krki. »Kot vsem nam enakim skupinam manjka strokovnega kadra. Uspeh imajo tiste skupine, ki jih vodi poklicni režiser. Vol ja /a delo na odru ni dovolj. Potrebno je pridobili veliko sodelavcev. da predstava ni odvisna le od posameznikov.« ugotavlja predsednik kulturenga društva »Maks 1 lenigman«. Sedemindvajseto srečanje gledaliških skupin Slovenije je domače kulturno društvo dobro pripravilo. Pomagali pa so tudi pokrovitelji: Krkin tozd Zdravila. Ciozdno gospodarstvo Novo mesto. Tovarna obutve Bor. zdravilišče Dolenjske Toplice in še nekateri drugi. .!. PAVLIN SE DVA KONCERTA Godbeniki prihalnega orkestra iz Sevnice so imeli letos več nastopov v drugih krajih kot doma. S sodelovanjem sorodnih orkestrov iz drugih krajev so zaključili program medsebojnih spoznavanj, navezovanja stikov ter medsebojno izmenjavo obiskov. Tudi v letu 1985 načrtujejo številne nastope tako doma kot v drugih krajih. Letošnje leto pa zaključujejo z novoletnim koncertom v delovnem kolektivu Stillcs. V januarju se bo zopet pričel pouk z novimi kandidati za godbenike pihalnega orkestra. B. H ZA KONEC LETA: ČLANSKA RAZSTAVA LJUBLJANA — V Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani bodo drevi odprli razstavo del članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Razstava, ki bo prikazala najnovejše dosežke ustvarjalcev, bo odprta do 20. januarja. RAZSTAVA ROJAKINJE — Nedavno tega srno v Prilogi našega tednika objavili več zanimivih potopisnih pogledov na sodobno Kitajsko. Avtorica reportaž je bila Thereza de Groot, Nizozemka novomeškega robu, ki se poleg pisanja ukvarja tudi s kiparstvom. De Grootova se nam je te dni oglasila s sporočilom, da je imela v Haagu razstavo drobne brončene skulpture, razstavljala je skupaj s prijatelji iz društva. Na sliki je ena od njenih brončenih kompozicij. Večer s pesmimi »novega« Kosovela V novomeški študijski knjižnici počastili 80-letnico rojstva Srečka Kosovela — Pesmi iz »lntegralov«recitiral igralec Brane Grubar, o Kosovelu — avantgardistu pa govoril, mag. Janez Vrečko — Zanimiv prispevek dr. Bratka Krefta NOVO MESTO — Velika čitalnica Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je minuli četrtek komaj sprejela vse obiskovalce, ki so prišli na večer, posvečen 80-letnici rojstva pesnika Srečka Kosovela. Prav gotovo smemo zapisati, da je tolikšen in za novomeške razmere celo nenavadno velik obisk pokazal, da sena Dolenjskem zanimanje za Kosovelovo poezijo nikakor ni končalo ž^ po obveznem prebiranju njegovih pesmi v šolskih klopeh. Počastitvena prireditev je v celoti govorila o »novem« Kosovelu, kot • V avli novomeške študijske knjižnice so v počastitev 80-letnice Kosovelovega rojstva pripravili razstavo knjižnih in rcvialnih objav ter prevedenih del pesnika, esejista in urednika Srečka Kosovela. Razstava bo odprta še januarja. smo ga na Slovenskem spoznali in sprejeli v zav est po izidu zbirke njegovih avantgardističnih pesmi z naslovom »Integrali«. Več pesmi iz te knjige, ki je izšla leta 1967. kakih šti- - ndeset let po Kosovelovi smrti (pesnik je umrl v Toma ju na Krasu, star komaj 22 let), je. doživeto recitiral gledališki igralec Brane Grubar iz Ljubljane. Tistim. ki so do zdaj poznali Kosovela samo po pesmih iz zbirke »Zlati čoln«, je skoz recitacije spregovoril zrelejši, po vsebini in izrazu drznejši ter k evropskemu človeku obrnjeni poet — avantgardist. Po recitacijskem delu je o Kosovelu in slovenski zgodovinski avantgardi predaval mag. Janez Vrečko iz Ljubljane. Srečka Kosovela je označil kot vodilno osebnost avantgardističnega V Krki gostuje flsja Ob razstavi likovnih in oblikovalskih del Asje Va-Ičič, ki ima v Brežicah svoj atelje elementi, spominjajočimi na dele glasbenih instrumentov — odtod so najbrž tiste mehko zarisane krivulje m linije, ki se prepletajo na risbah. poleg tega pa • visto najrazličnejšega okrasja (pobarvane steklenine, keramike itd.), nar_ kita in svetil. NOVO MESTO — V avli poslov ne stav be novomeške tovarne zdrav il v Ločni, ki sojo zaradi njene namenskosti začeli imenovati galerija Krke. so od minulega petka na ogled likovne in oblikovalske stvaritve Asje Valčič. V Tivtu rojena avtorica, ki je v Zagrebu končala študij primerjalne književnosti, se ukvarjala z glasbo in slikarstv om in je tudi članica kiparske sekcije hrvaškega hkov niškega združenja ULU-PUH. je razstavila najrazličnejše eksponate umetniške in praktične v rednosti, marsikaj tistega, kar je moč videli tudi v njenem brežiškem ateljeju »Asja«. V mislih imamo lesene skulpture. risbe, ki so zapolnjene z Posebno ta. kot smo zapisali, praktični oziroma uporabni del sicer prodajne razstave je za ženski del Krkinega kolektiva še posebej zanimiv , da ne rečemo kar paša za oči. Kajti Asja Valčič ve. kako jetrc ba streči ženske;mu okusu, ne da bi se mu vnaprej podredila. Tovrstni izdelki so. čeprav narejeni za praktično rabo. v endarle plod take oblikovalske »interpretacije«, da ne izgubljajo na umetniški in estetski vrednosti, marveč ju celo poudarjajo. gibanja, v katerega so bili vključeni literati, glasbeniki, slikarji in drugi ustvarjalci. ki jih je dušila duhovna zatohlost v letih po prvi svetovni vojni m so si za program zastavili prevrat na področju umetnosti. Predavatelj je poudaril: da je bilo eno najmočnejših žarišč tega gibanja že prej v Novem mestu, ko je najprej tu in kasneje še drugod nastopal Anton Podbevšek. Ker Kosovel za uresničevanje svojih literarnih načrtov ni našel plodnih tal m ustreznega odziva v Ljubljani, seje s somišljeniki in sodelavci zatekel v manjše kraje — delavska središča. Znan je njegov nastop v Zagorju, kjer je imel tudi znamenito predavanje »Umetnost in proletarec«. Tedaj, je poudaril mag. Vrečko, je Kosovel v sebi že doživel »rotacijoduha« in hlastno pisal konstruktivistične pesmi, tako imenovane konsc.' Edini preživeli član Kosovelovega literarnega krožka, ki je tudi nastopil v Zagorju, skadeiruk dr. Bratko Kreft, posebej pozdrav ljeni gost Kosovelovega večera v novomeški študijski knjižnici. je imel po Vreekovem predavanju zanimiv »pojasnjevalni dostavek« Med obujanjem spominov na Kosovela in nastope z njim je poudaril, da literarna zgodovina po krivici izpušča vlogo pesnika Mileta KliVpčiča pri tem. Po Kreftovih besedah bi tudi znamenitega nastopa v Zagorju ne moglo biti. če ne bi terena zanj že pre£ • Kosovelovega večera v Novem mestu sta se udeležila tudi predstavnika kulturne skupnosti iz Sežane. Ravnateljica Kosovelove knjižnice iz Sežane, Lučka Čehovin, je novomeški študijski knjižnici v spomin na to srečanje izročila sliko Avgusta Černigoja, znanega primorskega slikarja, enega najožjih Kosovelovih somišljenikov in sodelavcev. pripravil v rudarskih revirjih živeči in delujoči pesnik Mile Klopčič. Dr. Bratko Kreft je dodal, da bi morali raziskovalci proučiti tudi vlogo Maribora v avantgardističnem gibanju. I. ZORAN . Razvitost ni vselej dobrodošla Trebanjska kulturna skupnost črtala gostovanja — Čast dejavnosti rešujejo skupine kulturnih društev IRLDN.il. — Nikakršnega veselja in ponosa ni bilo na obrazih I rebanjcev. kose je njihova občina uvrstila v ligo razvitih. Pretiranega navdušenja tudi ni bilo pričakovali. saj so zelo hitro občutili, kaj pomeni tako napredovanje. Takoj je bilo konec pomoči od drugod, spri jazniti so se morali z dejstvom, da bo občina poslej odvisna predvsem od lastnih moči. Pritisk na domače denarne vnese je zato še povečal. Pokazalo pa seje, da ti viri ne morejo nahraniti vseh ust do sitega. Ncnasitene so tolažili, da to ne bo dolgo trajalo, da gre pač za prehodno obdobje, v katerem so težave nekako nujne. To pa je za tistega, ki mora preživeti, slaba tolažba. In v kulturi to dobro vedo. Posledice razmer, ki so vse prej kot vzdržne, se kažejo z vso ostrino. Občinska kulturna skupnost je bila prisiljena črtati vsa gostovanja. Ta izsiljena aodločitev je kajpak najbolj prizadela šolsko mladino. Tako so bili učenci edine gostujoče- lutkovne predstave, ki je bila novembra, deležni po zaslugi samostojnih obrtnikov, ki so z velikim razumevanjem za težave zbrali denar za to gostovanje. Negativne posledice stanja pa so tudi drugod. Salon likovnih samorastnikov kot dobro utečena likovna manifestacija je moral postati trie-11 a len. občinska matična knjiga ostaja brez dotoka novih knjigin je lako rekoč podobna avtu brCzgoriva. občinski pihalni orkester ne more plačati šolnine za tiste mlade člane, ki obiskujejo glasbeno šolo. niti* poravnati najemnine za vadbene prostore, niti nabaviti prepotrebnih novih instrumentov. Poleg tega y občini ne deluje niti en kinematograf, čeprav so še pred tremi leti vrteli filme na Mirni, v Mokronogu in Trebnjem. Poseben problem so prostori za 'kulturne dejavnosti. Na eni strani gre za vrsto slabo vzdrževanih in opremljenih domov in dvoran, na drugi strani pa so domovi (npr. v Trebnjem in na Mirni)prenovljeni, vendar brez sredstev za delovanje. Dolga vrsta kulturnih delavcev si kljub takemu stanju prizadeva, da bi z aktivnim in nesebičnim delom nekako zaustavila nadaljnje drsenje tako imenovanega kulturnega standarda. Jako seje tudi letos zvrstilo v občini več pomemb-nih kulturnih manifestacij od pevskih revij in folklornih nastopovdo likovnih predstav in celo medobčinske izmenjave kulturnih prog-ramoviSeveda gre zasluga za to v glavnem ljudem, ki se s kulturo ukvarjajo ljubiteljsko. Razveseljiv je podatek, da so kulturna društva v trebanjski občini letos pripravila več kot sto najrazličnejših nastopov svojih skupin. Čeprav je kulturna podoba trev banjške občine dokaj zaskrbljujoča. ne bi mogli reči, da kulturno delo upada. • j y MLADI LITERATI RIBNICA — Literarni večer mladih ribniških ustvarjalcev je organizirala v svojem klubu 14. decembra OO ZSM Ribnica. Na njem so brali svoja dela Simona Škrabec. Sergej Lavrivter Jani in Miran Mate. Aleš Debeljak, Marjana Benčina in Jaka Oražem pa so na kitaro igrali skladbe, ki so jih sami zložili in peli pesmi, za katere so besedila sami napisali. »RASTLINSKE« SLIKE NOVO MESTO — V menzi tozdov Izolacije in Zelišča v Bršljinu so prejšnji torek odprli razstavo del Krkine upokojenke Anttffiije Ivanež-in varovancev delavnice pod posebnimi pogoji. ki deluje v okviru novomeškega Centra za socialno delo. Ivanežcva je razstavila slike, ki jih sestavlja iz delov posušenih rastlin, varovanci delavnice pa najrazličnejše izdelke iz odpadnega materiala. pisma in odmevi SONCE V PREDALU V sklopu letošnjih dni kulture mladih je bila tudi letos prirejena kulturna prireditev s simboličnim naslovom Sonce v predalu. Poleg članov literarnega kluba »Beno Zupančič« so se predstavili še: narodnozabavni ansambel Jožeta Škobrneta, plesna skupina OŠ Leskovec, glasbeni skupini Orkan in Britanic in vokalno-instru-mentalni ansambel »Beno Zupančič«. Na citre je zaigral Miran Kozole, na panovo piščal pa Janko Avsenak. Nad programom smo bili vsi prisotni zelo navdušeni. Med odmorom smo si ogledali še razstavo mladih likovnih ustvarjalcev krške občine. Nezadovoljni s TV Črnomelj: svet za, informiranje obravnaval tudi vlogo Dolenjskega lista Svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL Črnomelj je obravnaval predlog programov RTV Ljubljana za prihodnje leto in nanizal vrsto pripomb, ki kažejo, da smo z radijskim programom zadovoljni, s televizijskim pa ne prav dosti. Zaradi vloge in pomena, ki ga ima televizija pri oblikovanju osebnosti, bi morali bolj skrbeti za filme z vzgojno vsebino pa tudi z aktualno tematiko. Še vedno je veliko agresivnosti. Želimo si večotro-ških oddaj v slovenščini. Morda bi kazalo športni pregled v nedeljo skrajšati in pripraviti daljšo oddajo v ponedeljek. Ponovno tudi ugotavljamo, da se Bela krajina zelo malo pojavlja na malih zaslonih, kot da se pri nas res nič ne dogaja. Zato se svet vprašuje, ali je temu kriva slaba organiziranost dopisništva ali prevelika skromnost Belokrajcev. Svet za informiranje je tudi podprl izhajanje Skupščinskega Dolenjskega , lista v novi obliki, vendar je menil, da bi moral Dolenjski list na primeren način poročati o sprejetih odlokih in drugih aktih občinskih skupščin, seveda ustrezno pomenu, ki ga imajo. Zlasti pa bi se moral časopis bolj usvarjalno vključevati tedaj, ko gre za obravnavo pobud, osnutkov in predlogov, saj je takrat odločilno javno mnenje. Ne nazadnje bi se morale te vloge časopisa bolj zavedati tudi občine same ter urediti materialni položaj Dolenjskega lista, spraviti torej problematiko sofinanciranja z dnevnega reda ter se posvetiti vsebinskim vprašanjem. K.KHAL1L Ponavljam: Milič je bil četnik Miro Milič na plošči padlim partizanom v Črnomlju Društvo prosvetnih delavcev Črnomelj je 27. aprila 1951 odkrilo spominsko ploščo padlim prosvetnim delavcem Bele krajine v NOB na poslopju osnovne šole ' Cr Mirana Jarca v Črnomlju. Na tej plošči pa je vklesano tudi ime učitelja Mira Miliča, ki je padel v začetku leta 1944 v okolici Prijep-olja v Črni gori kot komandant četniškega bataljona v boju proti enotam NOV Jugoslavije. S tem se škodi ugledu NOB, padlih prosvetnih delavcev in vseh borcev Bele krajine. Ali je mogoče, da leta 1951 organi oblasti, borčevske in prosvetne organizacije Bele krajine niso vedele, da je bil učitelj Miro Milič četnik? Vsaj nekateri so to morali vedeti. Miro Milič je bil učitelj v vasi Drage, kamor je prišel že pred vojno. Že takrat je pripadal četni-ški organizaciji in imel celo četniško uniformo. Po okupaciji Jugoslavije seje vpisal v fašistično organizacijo GILL ter včlanil tudi nekaj otrok. V prvi polovici leta 1942 je skušal razbiti osvobodilno gibanje in ustanovljeni Prvi belokranjski odred ter celo ustanoviti četniško enoto na Žumberku. Vstopil je v partizanske vrste in hotel priti do vodilnega položaja, kar pa mu ni uspelo. Kasneje je s skupino somišljenikov dezertiral, se nekaj časa skrival blizu vasi Ravne na Žumberku; v začetku avgusta 1942 pa zbežal v Črno goro, kjer se je takoj vključil v četniške enote in kmalu postal komandir čete, nato pa komandant četniškega bataljona. Kot tak je padel. Čigavo delo je, da je njegovo ime vklesano na spominski plošči padlim partizanom? 24. 11. 1983 sem pismeno prosil Občinski odbor ZZB NOV Črnomelj, da mi to pojasnijo. Poslal sem jim tudi dokument, iz katerega je razvidno, da je bil Milič četnik. Do danes ni nobenega odgovora. Tudi Miličevo ime je še na plošči. Zahtevam, da OO ZZB NOV Črnomelj javno odgovori, do kdaj bomo ljudem lagali, da je Miro Milič padel kot partizan. JANEZ KRAMARIČ Flajpanova .3/5 Zagreb BMIŠB MfFSSM Delal sem po naročilu Še enkrat o napadu na strojnika v Straži V zadnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen prispevek z naslovom »Še druga plat dogodka«, na katerega se oglašam, ker je v njem veliko neresnice. Navaja, da je to stvar pristojnih organov. Zakaj se torej nihče ne oglasi. saj je na milici zapisnik? Če pisec ne ve, po čigavem naročilu sem opravljal delo. naj vpraša na krajevni skupnosti Šentrupert. Še nikoli nisem nobenega dela z grederjem opravljal samovoljno, ampak po naročilu. V nasprotnem bi me v delovni organizaciji takoj kaznovali. Tudi tu sem imel človeka, ki je povedal, kaj naj delam. Ni pa moja dolžnost vprašati vsakega vaščana, kaj mu ugaja in kaj ne. Sicer pa, če sem napravil kakšno škodo, naj sc pogovorijo s krajevno skupnostjo. Ni res, da je bil gramoz na cesti. Bil je na travnikih ob cesti, na katero se ga najlažje spravi z lopato. Opisal sem svoje in njihovo početje. Vsi trije so me napadli, najprej z lopato, nato pa še z motiko in bi jih lahko tožil za poskus uboja. Pisec navaja, da nasedam ljudem. Človeku, ki je delo vodil, je moral nekdo zaupati. Če bi bili prizadeti ostali vaščani, bi se gotovo tudi oglasili, pa se niso. Če bi povozil otroka — bil je na cesti, za kar imam priče — bi ga imel celo življenje na vesti, čeprav ne bi bil nič kriv. tujem. Te ceste nisem nikoli uporabljal in je verjetno tudi nikoli ne bom in tu nimam nobenih interesov. Imel sem samo srečo, da so mčbranili dobri vaščani. ALOJZ KRJZNIK Ne razumem, zakaj pisanje o skrajno samovoljnem poseganju po 9/nz tlrtOcUdSfocr tuja/ MOJ PRVI NASTOP S HARMONIKO Hodim v prvi razred glasbene šole v Krmelju. Glasbeno šolo poučuje Martin Strel iz Trebnjega. Ko se je bližal 29. november, sem imel vsak dan večjo tremo, kajti tovariš mi je povedal, da bom za ta praznik nastopil s svojo harmoniko. Na dan proslave sva se s kolegom Boštjanom pripravljala na nastop. Končno sva morala tudi midva nastopiti. Oba sva uspešno opravila svoj nastop, zato sva bila po končani proslavi zelo zadovoljna. JERNEJ KOS OŠ Krmelj POGOZDOVANJE Naši gozdovi, ki ‘se razprostirajo pod Gorjanci, so že zelo ogroženi. Zato v našifr bližnjih gozdovih vsako leto organiziramo pogozdovanje. Navadno sadimo smrečice. Letos smo se učenci 7 in 8. razreda že zgodaj zjutraj odpravili na Gorjance. Skupaj smo posadili 3 tisoč sadik. Za eno posajeno sadiko smo dobili 7 din. Ta denar, ki smo ga pridobili s pogozdovanjem, bomo porabili za izlete. Če bo še kakšna priložnost, bomo zopet sodelovali pri delu. ZORIČ MELITKA, 7. r. OŠ Podbočje UREJANJE SOLSKEGA VRTA Že dve leti se učimo v novi prijetnejši šoli. Njena okolica še ni popolnoma urejena, zato imamo včasih delovne akcije. Jeseni smo vsi učenci šolske zadruge Orači pospravljali pridelke. Razdelili smo se v skupine. Vrtnarji so urejali manjše gredice. Okopavali so solato, prerahljali nekaj zemlje in uredili še nekaj potrebnih stvari. Dekleta 8. razreda so čistila in rezala zelje. Zasadili smo tudi nekaj okrasnega grmičevja. Vsi učenci smo bili z delom zelo zadovoljni. SLAVICA IMUKOVIČ, 7. r. Dopisniški krožek OŠ Podbočje OBČNI ZBOR KUD 13. decembra je bil na naši šoli občni zbor Kulturno-umetniškega društva Miran Jarc. Na njem so učenci poročali o delu raznih krožkov. Sklenili smo. da bomo na kulturnem področju naredili še več kot doslej. Ta dan je bila na šoli tudi otvoritev razstave 3. likovnega extempora. Na koncu so nas zabavali učenci glasbene Sole, ki so svoji skupini dali ime Big band. MAJDA ČRNIČ OŠ Črnomelj SREČANJE MLADIH INVALIDOV IZ KS VELIKE POLJANE NEKATERI SPIJO — V KS Velike Poljane v občini Ribnica so imeli včasih zelo delavno gasilsko društvo, strelsko družino in organizacijo Rdečega križa. Zdaj je njihovo delo zaspalo. na nedavni krajevni konferenci SZDL pa so sklenili, da jih bodo spet prebudili. MLADINA DELA — Delo mladinske organizacije v Velikih Poljanah je v zadnjem obdobju uspešno. K temu je gotovo pripomoglo tudi to, daje mladina (in tudi druge družbenopolitične organizacije) dobila na razpolago stavbo nekdanje šole. POČASNI GEODETI — Poljanci niso zadovoljni z delom geodetske službe, češ da je počasno. Novo cesto so speljali že pred leti in za njeno traso so lastniki prispevali zemljo, vendar prenos lastništva še vedno ni urejen. Zdaj bi potrebovali spet zemljo za drugo cesto in za napeljavo telefonov, pa občani pravijo, daje potrebno prej urediti stare zadeve. NOVO MESTO — Pred kratkim so pionirji novomeške občine pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS Novo mesto v, Krkinem klubu pripravili srečanje z invalidno mladino. V treh urah se je v klubu zv rstilo vse mogoče. Imeli so srečelov, kjer je vsaka srečka zadela, računalniške igre. Ogledali so si risanko in lutkovno predstavo Meh za smeh. ki jo je pripravila VV Novo mesto, program pa je povezovala Mateja Koležnik. Ža glasbo je skrbela glasbena zadruga. Tudi jedače in pijače ni manjkalo. Škoda le. da ni prišlo več mladih invalidov. Sicer pa to ni bilo zadnje takšno srečanje. KULTURNI DAN Pred kratkim smo imeli učenci sto-piške osnovne Šole kulturni dan. V Novem mestu smo obiskali galerijo in muzej ter Jakčev dom, kjer smo si ogledali stalno zbirko slikarja Božidarja Jakca. Za konec smo si v domu kulture ogledali odrsko uprizoritev /birke Nika Grafenauerja »Nebotičniki. sedite!«. Predstava mi je bila zelo všeč. JOŽE MUHIČ. 7. b OS Jane/ Trdina Stopiče Še: IGK in Kremen ogrožata Pripombe k ugovoru direktorja Kremena inž. Rudolfa Piškurja Inž. Rudolf Piškur, direktor DO Kremen, industirja in rudniki nekovin, v 50. številki Dolenjskega lista odgovarja na zapis novinarja J. Simčiča iz 49. št. DL ter ugotavlja novinarjeve tendenciozne navedbe. Novinarje namreč omenil malomarnost, ki je že povzročila nekaj škode, kar priznava tudi Kremen. Menim, da ni preveč tendenciozno, če v članku piše, da so okolišne površine ogrožene, kajti do nadaljnje škode lahko še priue, temu pa se reče, da so ogrožene, če Kremen vzdrževanju ne bo posvetil več pozornosti. Lega Kremenovi! dimentacijskih bazenov je na ekološko občutljivem območju, ker leže ob dveh vodotokih ter ob meji druge in četrte kategorije kmetijskih zemljišč, kar je razvidno iz družbenega plana občine Trebnje. Da novinarjeve navedbe niso povsem neverjetne, lahko potrdijo vaščani bližnje vasi Zabrdje ter lastniki sosednjih parcel, med njimi tudi lastnik zemljišča, ki ga direktor omenja v dopisu, ker je dolgo zaman pritiskal na različne kljuke, med drugimi tudi pri kmetijski zemljiški skupnosti, ter je uspel šele, ko je Kremenu resno zagrozil s sodiščem. Tudi odkup okvarjenega zemljišča ni rešitev, zlasti v primerih, ko je v nasprotju z zakonom o kmetijskih zemljiščih. V lokacijskem dovoljenju img Kremen določeno zazelenitev brežine bazenov ter varnostno ograjo ob bazenih. česar pa ni uredil ali vsaj ne 'zadovoljivo. Zaradi nepopolnega čiš- TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 28. XII. 8.55 ZIMSKI SOLSKI SPORED: TV koledar. Naši narodni parki. Risanka. Sedmi kontinent. Smogovci, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Zemlja v vesolju. Bližnja srečanja tretje vrste. Risanka, Teorija književnosti: Horacijeva poetika. Po poteh izobraževanja 17.05 23.50 TELETEKST 17.20 POROČILA 17.25 NA KAMNU IN CEST1NI HLADNI, 2. del folklorne oddaje 17.55 ZA MANO, MULCI, madžarska otroška serija 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 ŽIVLJENJE OB RENU, nemška izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 VČERAJ ZA JUTRI: Zaključni račun, dokumentarna serija 20.40 NE PREZRITE .21.Q0 DA, GOSPOD MINISTER, angleška humoristična nanizanka 21.30 DNEVNIK 21.45 NA JASEN DAN VIDIŠ V NESKONČNOST — 19.30 Dnevnik — 20.00 Trivialna glasba — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Mimogrede povedano — 21.55 Zbogom Braverman (ameriški film) TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 15.40 Test — 15.55 Atene: Balkansko prvenstvo v košarki, Jugoslavija : Grčija — 17.30 Test — 17.45 »Četvrtko« vas pozdravlja — 18.15 Pisma: Peč— 18.45 Večer z. orkestrom 15.55 Atene: košarka Jugoslavija:G-rčija — 17.30 Video strani — 17.40 Poročila — 17.45 Četvrtko vas pozdravlja — 18.15 TV koledar — 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pvgmalion (angleški film) — 22.00 Dnevnik — 22.15 V petek ob 22. uri SOBOTA, 29. XII. 7.45 — 1 1.25 in 15.05 — 23.40 TELETEKST 8.00 Poročila 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: Klovni so bolni od smeha — Čevlji 8.20 ZBIS: H. Ch. Andersen: Mala morska deklica 8.40 PEŠEC V AVTU, otroška serija 9.10 A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH, mladinska nadaljevanka 9.45 ORODJA PkIHODNOSTI: Logo. izobraževalna serija 10.10 ČUDEŽI NARAVE: Ameriško živalstvo, kanadska poljudnoznanstvena serija 10.45 VČERAJ ZA JUTRI: Jugoslovanski mozaik, dokumentarna serija 11.20 POROČILA 15.20 POROČILA 15.25 PAJKOVA POJEDINA, balet SSG Trst 15.45 CHAPLIN: Festival Charlieja Chaplina, ameriška nadaljevanka 17.00 ROKOMET (M) — QZ : PROLETER 18.30 ČUDEŽI NARAVE, kanadska poljudnoznanstvena senja 18.55 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NAŠE 34. SREČANJE 21.35 ZRCALO TEDNA DRUGI PROGRAM 21.55 GANGSTERJEVO DEKLE, ameriški film Agent ameriške FBI mora v Švici poiskati gangstersko dekle, ki naj bi bila naključna priča pri razkrivanju ameriškega gangsterskega podzemlja. Iskanje je seveda smrtno nevarno in zelo zapleteno tudi zaradi tega, ker se agent in dekle zaljubita in skušata skupaj kljubovati gangsterjem, ki se hočejo dekleta kakorkoli znebiti. 23.35 POROČILA 14.35 Test — 14.50 ArabetrPctra Velikega (sovjetski film) — 16.25 Mali šlager sezone — 17.25 Lazar Lazarevič: Švabiia (ponovitev drame) — 19.00 Zadnja oaza — 19.30 Dnevnik — 20.00 V družbi z ... — 20.30_Fcljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Ironija usode (2. del sovjetskega filma) — 23.15 TV galerija TV ZAGREB 8.55 Zimski šolski spored — 15.15 Zabavni koledar — 16.15 Kritična točka — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Rokomet CZ:Proleter — 18.15 Mali koncert — 18.30 To je to — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gospodična mamica (ameriški film) — 21.25 Dnevnik — 21.45 Odrske luči NEDELJA, 30. XII. 8.25 — 22.50 TELETEKST 8.40 POROČILA 8.45 ŽIVŽAV, otroška matineja 9.35 ZA MANO, MULCI, ponovitev madžarske otroške serije 10.05 PARK AVENIJA 79, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.40 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 13.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete 14.05 G. Stefanovski: NAŠA LETA, nadaljevanka TV Skopje 15.15 VISOKI PRITISK, zabavna oddaja 16.10 POROČILA 16.15 GROF MONTE CHRISTO. angleški film 17.55 ŠPORTNA POROČILA 18.10 TV KVIZ 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME usoda posameznikov v celotnem družbenem spletu različnih okoliščin. Nadaljevanka ima osem delov. 21.(K) ŠPORT V LETU 1984, oddaja TV Novi Sad 22.00 ALPE—JADRAN, informativ- ni magazin 22.45 POROČILA 20.00 Ž. Senečič: INŠPEKTOR VINKO, humoristična nadaljevanka TV Zagreb Hvaležno gradivo za to nadaljevanko so avtorjem ponujale domače družbene razlike, spletkarjenje pokvarjenih posameznikov, poskus, da se zakonsko potrdi izvor lastnine in DRUGI PROGRAM 16.55 Turistični vodič — 17.15 Glasbeno popoldne — 18.30 Izviri — 19.00 Zadnja oaza — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 A. Bcrkesi: Pragovi, madžarska nadaljevanka PONEDELJEK, 31. XII. 8.55 ZIMSKI SOLSKI PROGRAM 10.35 TV V ŠOLI 15.20 — 03.20 TELETEKST 15.35 POROČILA 15.40 ZLATI CEKIN 83, posnetek otroškega festivala v Bologni 17.00 ZGODBA O BOBENČKU. otroška glasbena oddaja 17.20 PEŠEC V AVTU, otroška serija 17.50 Boris A. Novak: VLAK NA DOMIŠLJIJO, predstava Drame SNG 18.45 ROCKOVSK1 KONCERT — Rorrv Gallagher 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 PEDENJŽEP, otroška oddaja 20.35 MAČEK MURI IN MUCA MACA, otroški musical 21.10 STARO ZA NOVO, zabavnoglasbena oddaja 21.50 SLOVENC SLOVENCA VABI, oddaja narodne in narodnozabavne glasbe 22.25 NOVOLETNI PLES 00.15 VIDEO KLUB »PRT TANJI«, oddaja pop glasbe 01.05 ZAPOJMO SKUPAJ (zdra- vice), oddaja TV Zagreb 01. 35 TAJNI AGENT FL1NT, ameriški film DRUGI PROGRAM TOREK, 1. I. 7.50 — 23.20 TELETEKST 8.05 POROČILA 8.10 NOVOLETNI ŽIV ŽAV, otroška matineja 9.00 O. Župančič: R1NGARAJA 9.30 ŠUHU IN LETEČA PRINCESA, predstava Slovenskega mladinskega gledališča 10.50 PIKICA IN ZAJČEK, avstralski risani film 12.05 POROČILA 12.15 Dunaj: NOVOLETNI KONCERT. prenos 13.30 Garmisc Partenkirchen: SMUČARSKI SKOKI 15.15, NOVOLETNI PLES, ponovite silvestrske oddaje 17.05 SLOVENC SLOVENCA VABI. ponovitev oddaje narodne in narodnozabavne glasbe 17.40 SRAMEŽLJIV SEM, A SE ZDRAVIM, francoski film 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 Dnevnik 19.55 VREME 20.00 GOSPOD BILIJON, ameriški film Priljubljeni igralec Terene Hill se je tokrat prvič predstavil v pravem ameriškem filmu. Igra avtomehanika iz Italije, ki naj bi podedoval milijardo dolarjev, denar pa mora osebno dvigniti v dvanajstih dneh v San Francis- čenja sc robovi bazenov dvigajo ter so visoki že več metrov. Kmetijska zemljiška skupnost je zadevo obravnavala na seji (14. decembra) ter bila mnenja, naj Kremen dosledneje čisti bazene, ne pa da izgraduje nove. KZS namreč ne bo dajala sogalsij za nadaljnjo neutemeljeno gradnjo. Problematično je tudi odlaganje usedline iz bazenov, kijih je Kremen nekaj že napeljal na bližnje kmetijske površine brez posvetovanja s KZS. Jalovina namreč ni najbolj primerna za deponiranje na kmetijskih površinah. ker je slabo rodovitna, in bi bilo potrebno poiskati zanjo ustreznejše deponije. Inž. J. RESMAN, KZS Trebnje SREDA, 2. I. 7.50 — 22.50 TELETEKST 8.05 POROČILA 8.10 ŽIVŽAV, otroška matineja 9.00 VILINČEK Z LUNE. predstava SNG. Ljubljana 10.35 MATAGI — STARI LOVEC NA JELENE.japonski mladinski film 12.15 PEDE, ponovitev otroške oddaje 12.50 J. Strauss: ROSALINDA, balet v izvedbi SNG Opera iz Ljubljane 14.25 AMERIKA V FILMIH, ameriški dokumentarni film 16.15 RISANKA 16,55 MOŽ V ŽELEZNI MASKI, ameriški film 18.20 VIDEO KLUB »PRI TANJI«, ponovitev oddaje pop glasbe 19.11) RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 M. Kozina: EK V1NOKCIJ, TV opera Znamenita opera Marjana Kozine »Ekvinokcij« sodi v vrh najboljših slovenskih opernih del, zato so se na televiziji odločili, da jo pripravijo tudi kot televizijsko operno upodobitev. Zvečine so snemali v Istri; opero je bilojreba primerno skrajšati in jo prilagoditi času. DRUGI PROGRAM 21.05 SAMURAJ, francoski film V »Samuraju« je Jeli Costeflo osamljen morilec po naročilu. Svoj poklic je izpopolnil do takšne mere, da je tako rekoč neulovljiv. Svoje življenje organizira tako, da ni v njem nobene nepredvidljive razpoke, obso- CETRTEK, 3.1. 8.45 TEST 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED IN POROČILA 10.35 TV V ŠOLI 17.35 — 22.15 TELETEKST 17.50 POROČILA 17.55 A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH, nadaljevanje in konec 18.25 CELJSKI OBŽORNIK 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 19.10 RISANKA ty.2b ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME ( 20.00 TEDNIK 21.10 E. Lotianu: ANA PAVLOVA, nadaljevanje in konec 22.00 DNEVNIK DRUGI SPORED 17.25 Dnevnik — 17.45 Varuhi časa — 18.15 Kvizoteka— 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer, J. Gotovac: Ero z onega sveta (TV opera).— 22.05 Včeraj, danes, jutri I Do 19.00 spored Zg 1 — 19:00 Zadnja I oaza — .19.30 Dnevnik — 19.55 Na- ( poved silvestrskega sporeda — 20.00 Thommvs pop shovv — 20.55 Kleopatra (ameriški film) — 24.00 Novoletna čestitka in vključitev v »Novoletni ples« — 00.15 Ali me št ljubiš?-' (Odlomki iz madžarskih operet) — 01.05 Vključitev v program Zg cu. Na poti se vrstijo ovire, pus|j. saj mnogi ne želijo, da bi prišel do cilja. 21.35 TEIOMMYS POP SHOW, 2| oddaja < 22.35 STARO ZA NOVO. ponovitev zabavnoglasbene oddaje 23.15 POROČILA • DRUGI PROGRAM Do 19.00 Ponovitev silvestrskih novo- -lelnih oddaj drugih, I V studiov — 19.(M) Zadnja oaza, poljudnoznanstven na serija — 19.30 Dnevnik —. 20.00 Dinastij* — 21.00 Video delavnica —• 23.00 Poročila — 23.10 Igrani film di se na osamljenost, ki izključuje; vsakršno čustveno navezanost. Tudi-pri naročenem uboju lastnika nočnega lokala je tako. Policija ve, da je mo-j rilec, vendar mu tega ne more dokaza-, ti. A Jeff se čustveno naveže na čudovito lepo temnopolto barsko pianistko in to je začetek njegovega konca. 22.45 POROČILA Do 19.00 ponovitev silvestrskih in novoletnih oddaj drugih TV studiov — 19.00 Poslednja oaza (nadaljevanje in konec) — 19.30 Dnevnik— 20.00 Igrani film — 21.30 Okras za dame — 22.00 Recital R. Šerbedžije — 23.00 Video titl asi m -V ' -f Obiščite nas in postanite naš Pionir vas vabi, da postanete delavec enega od največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Strokovnjakom nudimo strokovno delo! K sodelovanju vabimo — gradbene, elektro in strojne inženirje, ekonomiste, pravnike, strokovnjake računalništva in ekonomske tehnike za opravljanje zahtevnih del v razvoju, inženiringu, pripravi dela, vodenju proizvodnje, zunanji trgovini, projektiranju, računalništvu, samoupravi v pravni službi itd. Možnost dela v inozemstvu. Zaželjene so delovne izkušnje, ki pa niso pogoj za zaposlitev. Za vse dodatne informacije se obrnite v splošno službo DSSS, SGP Pionir, Novo mesto, Kettejev drevored 37, kamor pošljite tudi pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje do konca januarja 1985. TOZD Mehanizacije, kovinarstvo, instalacije zaposli več: •— ključavničarjev, — varilcev, — monterjev centralnega ogrevanja, — vodovodnih inštalaterjev, — strugarjev, — rezkalcev, — oblikovalcev pločevine, — kleparjev, — elektroinstalaterjev, — delavcev za priučitev za zgoraj navedene poklice. Obiščite nas in postanite naš LršlO [ [r^DOra * ■**» ’ ""V ■ - Jjr 1 ' v./ ** s ‘ 1 ‘ ^ ***** >Moby Dick«, je grozljivi junak številnih resničnih in izmišljenih zgodb o tragedijah kitolov-cev, ki so izginili v njegovi strašni čeljusti. Je pa tudi predmet številnih znanstvenih raziskav, ki potekajo v Indijskem oceanu okoli Sri Lankc. Tamkaj se namreč že tri leta mudi raziskovalna ladja Tulip (Tulipan), katere osnovni namen je raziskovanje glavača v njegovem naravnem okolju, ne pa brskanje po njegovi crkovini. Znanstveniki, ki se izmenjujejo na ladji, so odkrili že marsikaj zanimivega ■z še vedno zelo skrivnostnega življenja glavača, predvsem pa to. da je la morski sesalec, katerega svetovna čreda je pred desetletji štela več kot milijon živali, zdaj pa jih je zaradi neusmiljenega lova ostala samo še petina, resnično ogrožen. Borci proti ubijanju kitov imajo prav: kitolov je treba Prepovedati. »Najbolj občudovanja vreden kit,« kot pravi Melville, »se pravi kit glavač, spada v družino zobatih kitov. To Je pravi morski velikan, ki doseže tudi do 25 metorv dolžine in preko 30 ton teže. Večji od njega je samo sinji kit, ki Pa je sploh največja žival, kar jih je sploh kdaj živelo na svetu. Glavač je Po zunanjem videzu nenavaden. Tretjino vsega kita zavzema galva z ogromnim, naprej štrlečim čelom. V čelu ima veliko čelno votlino, v kateri se nahaja posebno mlečno olje, naj-fihejše olje, kar jih človek pozna. Tudi zaradi tega olja, ki ga uporabljajo za mazanje finih znanstvenih instrumentov, glavača radi lovijo. Od čelne votline teče posebna cev vse do repa in tudi v nji se pretaka olje. Čemu ima glavač to svojo posebnost, znanost še ne ve. Nekateri menijo, da gre za rezo-nančni prostor, drugi pa mislijo, da služi skrivostni oljni sistem kot regulator vzgona. Od vseh velikih kitov loči glavača tudi ozka, dolga čeljust z mogočnimi zobmi. Nenavadno je, da so zobje samo na spodnji čeljusti, medtem ko so v zgornji povsem zakrneli. S tem strašnim orodjem glavači lovijo svoj Plen, ribe in lignje, vendar pa ga ne zagrizejo, ampak karcelega požro. Na dan pospravi glavač okoli pol tone rib m lignjev. Po mehkužce se spušča tudi v zelo velike globine. Raziskovalci so Ugotovili, da se lahko spusti tudi Preko 3 kilometre globoko. Kako to zmore, je nerešljiva uganka. Kitolovci so zabeležili, da glavač zdrži pod vodo tudi do 80 minut. Naslednja skrivnostna uganka je ambra. Ta dišavna snov, ki jo človeštvo ceni že od pradavnih časov, saj so jo poznali že stari Rimljani in Arabci, plava po morju prosto kot izmeček kita. Strokovnjaki ne vedo točno, ali kit ambro izbruha ali izloči, jasno pa je, daje to nekakšna dragocena prebavna motnja. Dragocena snov se nabira v kitovem prebavnem traktu zaradi ostrih snovi, kot so kljuni mehkužcev. Kitolovci so našli kepe ambre, ki so tehtale tudi več sto kilogramov. Če bi hoteli vrednost te snovi, cenjene predvsem v kozmetični industriji, oceniti z današnjimi merili, potem lahko zapišemo le primerjavo, da ambro odtehtajo z zlatom. Znanstvenoraziskovalne skupine, ki so krožile po Indijskem oceanu okoli Sri Lanke, so natančneje proučile življenje glavačev. S pomočjo najsodobnejših naprav so ugotovili, daje »naš morski brat« pravzaprav slepec. Zelo slabo vidi, vendar mu slab vid odlično nadomešča izreden sluh. Kiti razpoznavajo okolje s pomočjo zvoka. Oddajajo posebne zvočne signale in po njihovem odmevu se orientirajo.. Se več. Raziskovalci odkrivajo, da imajo kiti točno določen vzorec dogovarjanja. Z zvoki ne iščejo samo plena in si izbirajo poti, marveč si izmenjujejo tudi pomembne informacije. Letos so na raziskovalni ladji Tulipan naredili več poskusov, s katerimi so preverili vzorce zvočnih signalov, ki si jih izmenjujejo kiti. Ugotovili so, daje veliko možnosti, da gre res za nekakšno govorico. Zanimive so tudi ugotovitve, ki se tičejo sicialnega življenja teh živali. V kitovski skupnosti si vse matere delijo vse mladiče. Če je potrebno, vsaka kitovka nahrani mladiča; ni važno?ali je njen ali ne. Ta povezanost, ki sicer ni pogosta, kaže na zelo močno socialno povezanost teh živali. Še toliko bolj je zanimivo, ker je dokazano, da kjtovka nima dvojčkov ali celo več mladičev. Ne gre za zame-njavu svojih mladičev z drugimi, ampak za skrb cele skupnosti za naraščaj. To dodatno potrjuje tudi dejstvo, da se iz stropskih morij selijo v arktična morja samo odrasli samtfi. medtem ko samice ostajajo v matičnih vodah in srkbe ves čas za naraščaj. Več ko znanstveniki vedo o kitih, bolj je jasno, da so to zelo pametne in visoko razvite živali. Morda imajo navdušenci res prav, ko jih imenujejo »naši bratje v morju«. Kitolov je potem dodatno vprašljiv. MiM (Vir: National Geographic) m Nove jahte Križarjenje s sateliti Pravo jahto za plovbo na todprtem morju in daljša križarjenja si je lahko privoščil le tisti, ki ne sprašuje po ceni teh nadvse dragih plovil. Staro pravilo namreč pravi, da si tisti, ki sprašuje po ceni, jahte ne more privoščiti. Da je bil sloj jahtarjev še tanjši, je poskrbelo tudi to, daje moral lastnik jahte najeti ali zaposliti poklicne mornarje in navigatorje. V vsem tem pa seje dogodila tiha revolucija, kijedose-danje norme prevrnila na glavo. Novozelandska privatna družba je začela graditi jahte za visoko morje, katerih cena ni tako vrtoglava, da bi navadnemu smrtniku vzelo sapo. Za nameček so nove jahte takoj na voljo in ni treba čakati, dajo izdelajo po naročilu, kar sicer velja, oziroma je veljalo doslej. Še več. Z novimi novozelandskimi jahtami se lahkoodpra-vi preko širnega morja tudi v navigatorstvu slabo podkovan lastnik. Jahta ima. vgrajene najsodobnejše navigatorske naprave za vodenje s pomočjo satelita, krmiljenje je povsem avtomatizirano in prav tako se le s pritiski na gumbe jadra spuščajo in zvijajo. Če je križarjenje s takšnimi jahtami še tisto pravo okušanje morja, je seveda vprašljivo, zanesljivo pa je jahta stopila bliže k ljudem in ni to razkošje, rezervirano izključno za najbogatejše. Za bogate pa še vedno. Razkosan kil glavač v japonskem kitolovnem pristanišču. Elektronski velemojstri Računalnik bo kmalu ugnal tudi najboljše šahiste sveta — Pozna samo igranje na zmago, remija noče Domači hišni računalnik zlahka užene v kozji rog v šahu malo manj veščega ljubitelja te kraljevske igre, vendar pa ni kos bolj zagretemu šahovskemu navdušencu. Toda na nedavnem sestanku računalniških strokovnjakov v Londonu je že tekla beseda o programih za računalnike, ki so kos velemojstrom. Kvaliteta šahovskih programov seje v zadnjih letih izredno dvignila. Kot primer so navajali najnovejše šahovske programe za znane IBM računalnike, ki bodo ob koncu tega desetletja že toliko izpopolnjeni, da se bodo lahko enakovredno pomerili z najboljšimi šahisti sveta. Zaenkrat pa krono računalniškega šahista nosi računalnik Constallation 3,6. V Londonu se je velemosjter Spillman pomeril na simultanki s 25 šahisti, štirje med njimi so bili računalniki. Vse je premagal, razen enega. Edini zmagovalec je bil prav Constallation 3,6. Največja pomanjkljivost sedanjih šahovskih programov je v tem, da računalnik igra le na dobljeno partijo in ne ve, kdaj bi bilo bolje zaigrati na remi in tako pre- Vsaka oblast ima v sebi svoj konec. Človek se neprestano spreminja. R. A. RA STO S K Smrt ni več vtkana v zavest človeka kot nekaj, kar ga spremlja iz dneva v dan, ampak je postala nekaj, kar človek preganja iz zavesti. ' ,/. ZALOKAR Resnično, globoka skrivnost je človek. A. AVGUŠTIN Nemogoče je ubežati dogodkom. J. STEPHENS Postala je gejša Na lastni koži preskusila kaj je prava gejša Obča predstava o gejši kot eksotični zapeljivki, ki vse svoje življenje posveča temu, da je v užitek in zadovoljstvo moškim, je hudo napačna. Tako odločno zat-' rjuje antropologinja Liza Dalby, ki je kot edina zahodnjakinja doslej stopila v zelo zaprti krog japonskih gejš. Po mučnem in dolgotrajnem učenju tradicionalnih japonskih veščin, kijih mora obvladati gejša, ji je uspelo, da je postala »ičigiku«, mojster glasbe in plesa, se pravi gejša. Čeprav so gajše videti krhke in nemočne, pa so te lepotice naj-odločnejše in najbolj samostojne predstavnice nežnega spola na Japonskem, v zgodovini človeštva pa celo morda prve feministke, trdi znanstvenica Dalbv. Japonska tradicija namreč strogo postavlja okvire in vlogo ženske, katere življenjski cilj je poroka in materinstvo. Gejše pa se nikoli ne poročijo. Če se mladenka odloči za ta poklic, potem je to zoper močno izročilo tradicije, kar zahteva dovolj močno osebnost. »Današnja gejša ni prefinjena natakarica ali spolna igračka. Na zabavah nastopa izključno kot vrhunska artistka, ki pleše tradicionalne plese in igra na šamisen, japonski instrument,« pravi bela gejša. »Za gejšo je njeno življenje umetnost in umetnost je vse njeno življenje, /ato je pravi ideal gejše, da svoje življenje spremeni v umetnino.« • prečiti poraz. Mojstri računalniškega šaha to pomanjkljivost zavzeto odpravljajo. Toda bati se je, da bodo šahovska prvenstva med računalniki potem tako P. ZIDAR Računalniki so vse boljši šahisti. (Foto: MiM) suhoparna, kot je večji del sedanjega boja za svetovno šahovsko krono med Karpovom in Kasparovom. Tabletka je manj zanimiva Popularnost kontracepcijske tabletke upada Kontracepcijska tabletka, ki je pomagala Zanetiti najbolj mirno revolucijo na svetu doslej — spolno revolucijo, izgublja svojo privrženost. Po zadnjih poročilih jo je v razvitem svetu močno spodrinila druga oblika kontracepcije. Statistika ugotavlja, da je v ZDA 22 odst. žensk in 11 odst. moških, ki so se odločili za kontracepcijo, izbralo sterilizacijo. Ugotovitve slone na obširnih raziskavah javnega mnenja, v katere so vključili 7.969 žensk, starih od 15 do 44 let. Anketesoopra-vrli lani in predlanskim. Priljubljenost kontracepcijske tabletke je upadla zaradi nekaterih znanstvenih odkritij, ki kažejo, da je redno jemanje tovrstnega kontracepcijskega sredstva lahko škodljivo, predvsem za ženske po 35. letu starosti in kadilke. Za sterilizacijo se odločajo predvsem poročene ženske, ki že imajo otroke. Med poročenimi ženskami je uporaba kontracepcijske tabletke padla od 36 odst. iz leta 1973 na vsega 20 odst. \ letu 1982, odstotek sterilizacij pa seje dvignil od 12 na 26. Se vedno pa je tabletka najbolj priljubljeno kontracepcijsko sredstvo za samske ženske do 30. leta starosti. ~Ljudje potrebujejo prilizovanje. drugače ne bi bili tisto, kar jim je namenjeno, naj bi bi-• li, še niti v svojih očeh ne. P. I.A CERKVI ST Živimo v svetu, ki ni naklonjen fskanju resnice v človekovi notranjosti. Naše življenje je močno razdrobljeno in površinsko. V. GRMIČ o TOMO KRIŽNAR MOJE AFRIŠKE Desno roko mojega nagega soseda krasi vsaj kilogram težka zapestnica iz slonovine. K omarici ima prislonjeno sulico, brez nje pe gre niti v stranišče. Visok je blizu 2 metra. Nenavadno mišičast je in harmonično skladnih gibov. Za Afričane neobičajno tenke ustnice se skladajo z visokim čelom in lepo oblikovanim nosom. Polt je svetlejša. Po brazgotinah med obrvmi se ve, da je fant Šiluk, pripadnik ponosnega gosposkega ljudstva, ki v nasprotju z ostalimi preprostimi nilotskimi narodi ne izumira, niti se ne asimilira, ampak jih je celo vse več. Kakor trdijo antropologi, je to zato, ker njihova družba še zmeraj ohranja globoko versko-monarhični in aristokratski značaj domače preteklosti. Telesa Šilukov, ohlapno ovita v kos črne tkanine, so videti res neverjetno hitra in elegantna. Večino življenja prežive dirjajoč za kravami po širnih travnatih daljavah. Dolge noge so potrebne. Zakrnelemu debeluščku iz Evrope se tod ne bi dobro pisalo. Šiluki se imajo za prave sinove Nilovih močvirij. Podobno kot močvirske ptice imajo navado ure in ure stati na eni nogi, držeč drugo v kolenskem sklepu. Pravijo, da tako počivajo, slišal pa sem praviti, da taka telesna drža pomaga proti revmatičnim bolečinam, ki morajo biti med ijudstvom, ki samo sebe imenuje vodni ljudje, zelo razširjene. Malakal je pravzaprav središče šiluških pašnikov. Šiluki pa so tudi ustaljeni poljedelci. Kakih 200.000 jih živi na ozkem pasu ob Nilu. Vsako jutro dobimo za zajtrk dve limoni, veliki kot oreh, in trdo kuhano jajce. Kosila in večerje ni. Bolniki mi ponujajo pečene ribe pošastnih gobcev in mleko, sesirjeno z živalskim urinom. Med jokanjem, predirljivim tarnanjem in veselim smehom tiho jem in gledam na Nil, kjer dolgonoge Dinke čepijo v modrikastem dimu gorečih posušenih kravjakov in si kuhajo čaj. Vsako popoldne postane bivanje v bolnišnici bolj neznosno. Zbirajo se težki črni oblaki. Nervozni smo. Kor ribe na suhem odprtih ust lovimo sparjeni zrak, čutiti je naraščajočo napetost. Potem se ulije. To ni dež, bolj je podobno slapu. Otroci tečejo ven in veselo skačejo po lužah. Deževna doba tu ob Nilu se začne malo prej kot v savani. Doktor • pove, da je polet' v Kartum ponovno odpovedan. Malakalsko letališče premore le travnato stezo, po razmočeni savni pa je vzlet preveč tvegan. Vsak dan opoldne me doktor z džipom pelje na letališče in vsak dan me pobitega pripelje zopet nazaj. In popoldne se spet ulije tropska ploha... Zadnji dan marca je na letališču velika gneča. Družine z velikimi zavoji in košarami se prerivajo okrog vhoda. Letalo bo vzletelo, ker se korejskim inženirjem, ki delajo na bližnjem projektu, mudi domov. Rezervacije so odpovedane, kdor prej pride, prej melje. Kdaj bo letelo naslednje letalo, ne ve nihče. Pravzaprav Korejci niso bili prav nič bolj rumeni kot jaz. Če bi imel še oči postrani, bi se nemara lahko pomešal mednje. Doktor Tarih A. Yousif iz civilne bolnišnice v Mala-kalu mi je naredil še poslednjo uslugo: v roke pomožnega pilota je stisnil nekaj bankovcev. In kot težak bolnik, ki mora nemudoma na zdravljenje, sem se smel usesti v hladni, dišeči, že prav zlagano udobni azil. In odleteli smo proti Evropi. Na svidenje, Afrika! KONEC 1»«TA Nepojeden krof pripeljal do grozljivega razkritja Valt J. iz Hrastja osumljen, da je v Gracarjevem turnu umoril Nedo Schoeppl, truplo pa zakopal na Gorjancih NOVO MESTO — Štiri dni po sprejetem obvestilu o izginotju 54-letne Ljubljančanke Nede Schoeppl je bilo delo kriminalistov novomeške UNZ in delavcev republiškega sekretariata za notranje zadeve poplačano. V ponedeljek zjutraj so v kotanji tut Gorjancih, tik ob magistralni cesti med Novim mestom in Metliko, izkopali truplo pogrešanke. klobčič skrivnosti je bil s tem-skoraj docela pojasnjen. Že v četrtek je stekla oosežna preiskava. Dan in noč so iskali truplo, hkrati pa skušali s številnimi poizvedbami najti kakršnekoli sledove za domnevnim morilcem. Na pomoč so priskočili tudi gasilci, ki so izpraznili bližnji vodn jak, kajti upravičena je bila domneva, daje morilec truplo vrgel vanj. In Sele. ko je nekaj zbranih podatkov preiskovalce pripeljalo do 47-letnega Valta J. iz Hrastja, pri Orehovici, se je klobčič le pričel počasi odvijati. Bolj ali manj je bilo , znano, da se je Valt J. že dalj časa zanimal za grad. pred dvanajstimi leti je celo dobil nekaj grajske zemlje. V razgovoru s preiskovalci je vsakršen namig, da je morda on med osumljenci, odločno zavračal vse dotlej, dokler niso kriminalisti našli neizpodbitnih dokazov, pred katerimi je moral kloniti. V nedeljo zvečer je kriminalistom odkril še zadnje podrobnosti okrunega zločina. Pokazal je kraj v gradu, kamor je najprej zvlekel truplo Schoepplove. potem ko jo je umoril v spalnici. V ponedeljek je truplo, zavito v žakljevino. naložil v svoj volksvvagen in ga odpeljal kakih 35 kilometrov daleč do omenjene kotanje na Gorjancih ob cesti med Novim mestom in Metliko ter ga zakopal. Natanko teden dni po tem je bil Valt J. znova v taisti kotanji. Tokrat v družbi kriminalistov in miličnikov. BOJAN BDD.IA Trd boj za zdravje in pravico Po osmih letih je Zlatko Matoh iz Novega mesta končno našel pravico — Nihče mu ni priznal neznosnih bolečin — Sedaj le simbolična odškodnina Neda Schoeppl je bila solastnica gradu, imenovanega Gracarjev turn. v Hrastju pri Šentjerneju in se je iz Ljubljane, kjer je službovala, domala vsak vikend vozila na Dolenjsko. Tudi tisto soboto. 15. decembra, je v Ljubljani stopila na avtobus in se odpeljala v Hrastje. Dan je preživela na gradu, podobno kot nedeljo, in prav tega večera je preiskovalcem pustila edini dokaz, daje vikend resnično • preživela na Gracarjevem turnu. Zvečer je namreč obiskala sosedo, ta pajeSchoepplovidala krof. ki so ga še zavitega v papir našli na mizi tudi preiskovalci. Po tem večeru je za Nedo Schoeppl izginila sleherna sled. Tako je bilo vse do torka, ko se je sodelavcem Schoepplove v ljubljanskem Kliničnem centru vendarle zazdelo čudno, da'ta svojega izostanka ni opravičila. Dotlej je bila namreč znana kot vestna in dosledna delavka, ki je zmeraj pravočasno sporočila morebitno odsotnost. Potem, ko je niso našli na njenem domu v Ljubljani, so v torek telefonirali v trgovino v Orehovici in povprašali po Schoepp-lovi, hkrati pa tudi zaprosili miličnike. naj v Hrastju pogledajo, kaj je s pogrešanko. Še istega dne so šentjernejski miličniki odšli na Gracarjev turn. s ključem, kijimga je dala soseda, pa odklenili nekaj prostorov, jih pregledali, vendar niso odkrili nič sumljivega. Stopili niso le v spalnico, kajti ključev teh dveh prostorov niso našli. Ko pa Schoepplove še v sredo ni bilo. so se miličniki odločili za podrobnejši pregled. Vlomili so tudi v spalnico na gradu, vendar na prvi pogled tudi tam ni bilo najti nič sumljivega. Šele natančnejša preiskava je pokazala. da so bili na stenah sledovi zbrisane krvi. prav tako tudi po tleh. Vse bolj je postajalo jasno, da seje navzlic pospravljeni sobi vnjej pred kratkim dogajalo nekaj strašnega. Ko so odkrili :rvavc madeže še na grajskih stopnicah in na dvorišču, je bilo moč domala z gotovostjo trditi. Ja je šlo za uboj. Toda kje je truplo? Kdo je morilec? NOVO MESTO — Zlatko Matoh iz Novega mesta je bil še leta 1976 zaposlen v novomeški IMV, tozd Tovarna prikolic. Ker ga od 5. julija naprej ni bilo v službo, je v. d. direktorja tozda 30. marca 1977(!) o tem obvestil kadrovski oddelek, kjer so zaključili njegovo delovno knjižico in jo zdo-pisom 16. januarja 1980(!) poslali na oddelek za upravnopravne zadeve SO Novo mesto. O tem, da bi o prenehanju delovnega razmerja Matohu sklepal kakršenkoli organ, ni nikakršnih dokazov. Toliko o tem. verjetno pa bo še bolj zanimivo videti, zakaj Matoha po 5. juliju 1976 ni bilo večna delo v IMV. »organi, ki so kakorkoli delovali v postopkih za reševanje Matohovih pravic, niso ravnali pravilno, saj so vsi izhajali iz predpostavke, da pri Matohu ne gre za bolnika, ki bi bil potreben resnega zdravljenja in ki za delo zategadelj v vsem tem obdobju ni bil sposoben, ne vedoč, da je ves ta čas čutil hude. včasih kar neznosne bolečine«. Po nalogu sodišča morata tako IMV. ki je Matohu zaključila delovno : Ena zadnjih Schoeppl fotografij Nede • i Zlatko Matoh je bil že vse od decembra 1973 velikokrat v bolniškem staležu. saj je čutil vseskozi močne bolečine na obrazu. Novomeška občinska zdravstvena.skupnost je imela ves ta čas do julija 1976 pomisleke o njegovi bolniški in gaje štirikrat napotila nazaj na delo. tako tudi spornega 6. julija. Matoh pa se za delo zaradi neznosnih bolečin v obrazu enostavno ni čutil sposobnega. Dan za dnem je poslej iskal zdravniško pomoč, ki bi ga rešila bolečin, hodil po raznih zdravstvenih ustanovah. odobreno mu je bilo celo zdravljenje na kliniki v Rimu. vendar, naj se sliši še tako čudno, v tem času ni imel urejenega bolniškega staleža. čeprav so bili predpisi o tem jasni. In prav na kliniki v Rimu so mu tudi postavili diagnozo, ki se je kasen je izkazala kot pravilna: vnetje živcev. Šele 12. aprila 19X2. ko se je Matoh napotil v Zagreb ha kliniko dr. Mladena Stojanoviča in ko je bil temeljito pregledan. seje ta diagnoza postav ila za pravilno. Matoha'so v aprilu operirali, zdravljenje je potekalo v redu. bolečine so prenehale. Sedaj se je pričel drugi Matohov boj. Boj za službena leta od 1976 sem. ko so mu v IMV zaključili delovno knjižico. Potem, ko je skušal svoje pravice brezuspešno uveljaviti pri pristojnih organih regionalne zdravstvene skupnosti, se je obrnil na sodišče združenega dela. Odločilno vlogo pri dokončni odločitvi sodišča je imelo izvedensko mnenje iz bolnišnice dr. Mladena Stojanoviča, kjer je bil Matoh na zdravljenju in uspešno operiran. Senat je namreč spoznal, da KRONIKA NESREČ AVTOBUS PR L HITRO SPI I..IA1. — Jože Riipar iz l elčic je v soboto peljal avtobus z Glavnega trga proti Bril jimi. Na postaji pri SGP Pionir je vozilo ustavil, ker je izstopilo več potnikov. Zadnja med njimi. 24-letna Mira Ciglič iz Šentjanža, pa je postala žrtev neprevidnosti šoferja. Ta je namreč z avtobusom speljal, ko (e bila Cigličeva z eno nogo še na stopnici vozila. Oh nezgodi je Cigličeva padla po vozišču in se huje poškodovala, tako da so jo morali prepeljali na zdravljene v novomeško bolnišnico. knjižico brez ustreznega predhodnega postopka, kot regionalna zdravstvena skupnost popraviti ki krivico, ki se je Matohu vseskozi godila. Za IMV to pomeni, da ga mora sprejeti nazaj v delovno razmerje in mu v delovno knjižico vpisati čas od 6. julija 1976 naprej, zdravstvena skupnost pa povrniti nadomestilo osebnega dohodka za vsa t;i leta. Verjamete ali ne. za celih šest let se je Matohu nabralo borih 248.789 din nadomestila osebnega dohodka s 7.5-odstotnimi obrestmi. Danes bi se ta znesek nekomu nabral pri največ enoletni odsotnosti z dela zaradi bolezni. Kako dolga in kako draga je pot do pravice! B. BUDJA I težami I ranic ajd Zaradi bolezni skoraj ob službo Sodišče združenega dela razveljavilo Novolesovo odločitev o prenehanju delovnega razmerja Gabrijelu Lumbarju iz Novega mesta NOVO MKSTO — Preuranjena in neutemeljena je bila odločitev komisije za delovna razmerja in delavskega sveta Novolesa, tozd TPP Novo mesto, s katero je bil ob službo Gabrijel l.umbar iz Novega mesta. Še manj posrečeni pa so razlogi, ki so jih v obrazložitev izključitve napisali v Novolesu. l.umbar seje namreč lanskega marca zaposlil v Novolesu kot ključavničar in redno delal, dokler julija lani ni nastopil rednega letnega dopusta. Koj zatem je odšel na bolniško, kajti zdravnik je ob pregledu ugotovil, da boluje za kilo. bil operiran, vendar se tudi pozneje ni več vrnil na delo. Ob slikanju hrbtenice so zdravniki namreč ugotovili, da ima na njej večjo okvaro. Na podlagi te ugotov itve so v tozdu IJM’izvedli postopek, na podla- Nepravilnost v LD Škocjan Žrtev lovske »šikane« Zaradi pomanjkljivega in »dirigiranega« postopka mora LD Škocjan Izidorja Likarja ponovno sprejeti v svoje članstvo ŠKOCJAN — Že štiri leta bo. kar je bil Izidor Likar iz Šentjerneja izključen iz lov ske družine Škocjan, poldrugo leto pa je tega,-kar je to odločitev podprlo tudi razsodišče Zveze lovskih družin iz Novega mesta. Človek bi mislil, da je vsa stvar s tem zaključena, a ni tako. Po štirih letih pravdanja si je Likar vendarle izbojeval pravico, pokazalo se je. da njegovo črtanje iz članstva sploh ni bilo utemel jeno, bolj je šlo za maščevanje nekaterih, ki so se ga hoteli na takšen način preprosto znebili. V zagovor svojemu ukrepu so v lovski družini Škocjan navajali.da Likar ni poravnal svojih obveznosti do družine, da kol vodja sektorja ni opravlja! svojih dolžnosti, da se ni udeleževal delovnih akcij, in še je bilo nekaj podobnih očitkov. Povsem drugače pa je pokazala obravnava pred sodiščem združenega dela v Novem mestu. Dokazano je bilo. da je Likar sam izdelal dve krmišči, jih redno zalagal s svojo koruzo, napravil je tudi 12 solnic. Ker lovci vsa svoja opravila točkujejo in tako preverjajo doseganje zastavljenih delovnih obveznosti posameznega člana, je tako storilo tudi sodišče. Za izdelavo krmišč, solnic, oskrbo krmišč in vodenje sektorja gre Likarju 2.500 točk, kar je celih 500 točk nad predvideno polno obveznostjo. Tudi če po mnenju lovcev funkcije vodje sektorja ni opravljal zadovoljivo, mu zaradi tega ni moč očitati popolnega nedela in nesposobnosti, kajti dokazi govorijo drugače. Sodišče je ugotovilo izredno pomanjkljiv postopek LD Škocjan zoper Izidorja Likarja, kar upravičeno zbuja dvom o objektivnosti dela in sklepa IO LD Škocjan, kot tudi sklepa razsodišča Zveze lovskih družin Novo mesto. Sodišče je to celo označilo kot »šikaniranje« in odločilo, da mora lovska družina Škocjan sprejeti Vikarja v članstvo z dnem. ko je bil iz njega neutemeljeno črtan. g gi katerega je komisija za delovna razmerja sprejela sklep, da Lumbarju preneha delovno raziArje. Po njihovem naj bi namreč ob sklenitvi delovnega razmerja zamolčal, da je že pred zaposlitv ijo pri njih bolehal zaradi okvare hrbtenice. Jako je po njihovem mnenju dajal neresnične podatke o delovnih pogojih, ki so bistveni za opravljanje tovrstnih del in nalog. kar je opredeljeno kot huda kršitev. I.umbarjevo pritožbo je kot neutemeljeno zavrnil tudi delavski sv el. Seveda je l.umbar trdil drugače. Povedal je. da /a bolezen hrbtenice ni vedel, dokler mu zanjo ob zadnjem pregledu niso povedali zdravniki, da torej pred nastopom dela ni ničesar zamolčal, saj bolečin v hrbtenici ni nikoli čutil in se zaradi tega tudi ni zd-» ravil. Sodišču ni preostalo drugega; kot da o vsem zaprosi z.a mnenje medicinskega izvedenca ortopeda. Ta je pojasnil, da sodijo obolenja hrbtenice med tista, kjer lahko majhna okvara povzroči velike bolečine in pa obratno. Pri Lumbarju je obolenje najverjetneje trajalo že dalj časa, vendar je povsem možno, da za to sploh ni vedel, pač pa se je zdrav ljenje pričelo šele potem, ko so okvaro odkrili zdravniki. .Sodišče je po vsem tem zaključilo, da ni prav nikakršnih dokazov, ki bi namigovali, da je l.umbar vedel za obolen je hrbtenice in to ob sprejetju v službo prikril. Odločitev komisije za delovna razmerja in delavskega sveta je senat razveljavil, Novolesov tozd TPP pa mora l.umbar ja ponovno sprejeti v službo. PRIJELI TATU * B ČRNOMELJ — Stanovalci bloka v C ankarjev i ulici so 21. decembra pri jeli J. V. iz Črnomlja, ki je utemeljeno osumljen več vlomov in kraj v bloku, lako naj bi odnesel več vloženega sadja, zelenjave, okoli 20 kilogramov krompirja in nekaj čebule. J. V. bo ovaden temeljnemu javnemu tožilcu. Hišni red ni le v okras Sodišče združenega dela potrdilo izključitev iz samskega doma — Primer, ki naj velja v opozorilo Senat sodišča je zat<\ pritegnil odločitvi delavskega sveta SGP Pionir in zavrnil Hasanbašičev predlog o razveljavitvi izrečenega ukrepa. Takšna lahkomiselnost delavca praviloma prinese še eno kazen: brez strehe nad glavo se je treba odpovedati tudi službi. NOVO MESTO — Večkrat se po samskih domovih dogaja, da morajo zaradi raznih prepirov, kršitev javnega reda in miru posredovati miličniki, prihaja do pretepov, veliko manj pa je slišati, da bi katerega takšnih povzročiteljev tudi izključili iz doma. Prav tak primer pa seje pred časom znašel na novomeškem sodišču združenega dela. Predvsem v opozorilo si ga velja nekoliko pobliže ogledati. Potem, ko je tudi delavski svet novomeškega SGP Pionir, tozd Gradbeni sektor, potrdil odločitev, s kate-rimjebil neki Hasan Hasanbašičzaradi večkratnih grobih kršitev hišnega reda kaznovan z izselitvijo iz samskega doma. seje ta obrnil na sodišče združenega dela. To pa seveda ni imelo prav nikakršnega razloga, da bi takšno odločitev spreminjalo. Jasno je bilo namreč dokazano, da je Hasanbašič prepeval in popival z družbo v svoji sobi. se kasneje še prerekal z upravnikom doma. kar vse je v pravilniku o hišnem redu jasno opredeljeno kot hujša kršitev, za katero je predvidena tudi kazen izključitve iz samskega doma. OB 17 KUBIKOV HLODOVINE SELA — 27-lctni Jože Progar s Sel pri Zagorici je IX. decembra prijavil miličnikom, da mu je nekdo v prvi polovici meseca odpeljal kar 17 ku-bikov smrekove hlodovine, ki je bila zložena ob cesti med Mirno pečjo in Jordankalom. Progarja je tat oškodoval za najmanj 170 tisočakov, zaenkrat pa za storilcem ni otipljivejšcsledi. Po dolenjski deželi • Od/iv tulov na nedavno objavljeno povišanje cen mesnini je bil bliskovit, o tem pa najbolje pričajo naslednji primeri: • 1/ kokošnjaka Staneta Barbiča z Male Cikave je izginilo pet kokoši. katerih \ rednost je zvezna \ kida z najnovejšim ukrepom ocenila na blizu pol starega milijona. • Isto noč. to je 22. decembra, je nekdo šaril tudi po dvorišču Jožeta Senica rja in mu zmaknil štiri dolgouhce. • Razburljivi dogodki so se nadaljevali pred kokošnjakom Jožete Rožman iz Bortša. kjer je moralo osem Rokodajsk priseči zvestobo novemu lastniku. • Nemirno noč pa so imeli tudi zajčki v domu. ki jim ga je ustvarila Marija Žagar na Brodu. Pet kozuharstih dolgouhcev je odšlo z neznancem v zanesljivo smrt. • Podobne usode so bili deležni še zajci Cvetke (iosence. kokoši in petelini Marte Režek ter'Antona Matekoviča, vsi z Radoviče. Neznanega ljubitelja malih živali možje postave Še iščejo*. OB KOLO Z MOTORJEM — V času med 18. in 19. decembrom je nekdo ukradel kolo z motorjem, last Crnomaljčaria Mirsada Marušiča. Lastnik je s krajo oškodovan za 50 tisočakov, predrzneža pa/nuličniki še iščejo. IZGINILO VETROBRANSKO STEKLO — Neznan storilec je v noči na 19. december ukradel iz osebnega avtomobila Marije Kušture iz Črnomlja vetrobransko steklo in radiokasetofon. Avto je stal na parkirišču avtomehanične delavnice, lastnica pa je bila s krajo ob najmanj 30.000 din. KJE JE 7 TISOČAKOV? — Marjan Janc iz. Vavte vasi je bil 17. decembra ob 7 tisoč dinarjev. Tega dne med 6. in 15. uro je namreč njegovo stanovanje obiskal neznan tat in si »»sposodil« omenjeni znesek. VLOM V GARDEROBNO OMARICO — 18. decembra je nekdo vlomil v garderobno omarico v Krkinem . tozdu Izolacije. Iz denarnice Slavka Dolinarja iz Polhovca je odnesel 5 ti* sočakov. Latu še iščejo. MED POČITKOM OKRADEL ZDOMCA I RLBN.IL — Ne/nan zmikavt seje 20. decembra polotil osebnega avtomobila 31-letnega Jusufa Harbaša. začasno zaposlenega v Zahodni Nemčiji. Zdomec je vozilo pustil pred Pu-tnikovim motelom v Trebnjem, tatič prt mu je iz njega odnesel več predmetov v skupni vrednosti okoli 170.000 din. Storilca še iščejo. OPLAZIL PETLETNO DEKLETCE GORENJA STRAŽA — Novo-meščan Marjan Pejanovič se je 19. decembra peljal z osebnim avtomobilom skozi Stražo proti Bršljinu. Pri gostilni KZ Krka v Gorenji Straži pa mu je nenadoma izza parkiranega avtomobila pred vozilo skočila petletna J. K. i/ Dolenje Straže. Navzlic takojšnjemu zaviranju je Pejanovič dekletce oplazil in nato še trčil v av tomobil Jožeta Pršina iz Dolenjskih Toplic. Dekletce se je ob nezgodi poškodovalo in so ga prepeljali na zd» ravljenje v novomeško bolnišnico. Pločevina je utrpela za 20.000 din škode. » NA.IVTS.IK PRIZNANJI. NOVOMKŠC ANOM — Predsednik družbenega svela akcije »Politika ekspres« iz Beograda izroča priznanje najboljši organizaciji ZŠAM v Sloveniji njenemu predsedniku Alojzu Draganu. (Koto: II. B.) Visoko priznanje novomeškemu ZŠAM Obnovili« 800 šoferjev »Politika ekspres« izbrala novomeško ZŠAM za najboljšo — Obnovili znanje 800 poklicnim voznikom .Š.V7.1 R.li.ŠKI, TOPLICIi — /m kar 554-čUmsko organizacijo /veze šoferjev in avtomehanikov (/.SAM) iz Novega mesta je bil minuli četrtek doslej verjetno najsrečnejši dan r njeni preko J desetletja dolgi dejavnosti. Kot najboljša tovrstna organizacija je namrečnajvečanosti v Šmarjeških Toplicah prejela priznanje in plaketo, kijih r okvirit svoje akcije letos že sedmič podeljuje beograjski dnevni list »Politika ekspres«. Akcija zcograjskih stanovskih kolegov je edinstvena pri nas in zategadelj je odločitev, da letošn je priznanje med Organizacijami ZŠAM pripade prav Novomeščanom. še tolikanj vrednejša. Odveč je verjetno zapisati, da skušajo nosilci te akcije vzbudili večjo skrb za varnost \ prometu, saj podobna priznanja m plakete podeljujejo tudi najboljšim postajam milice, avlo-moto društ- vom. svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šolam in tudi časopisom. Kot zanimivost naj omenimo le. da je bilo za dobre rezultate v letu 1982 na podoben način nagrajeno AMD Kočevje, istega leta pa je priznanje za najboljše rezultate v Sloveniji prejel še svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Brežic. Kot je na sv ečani podelitv i poudaril Miodrag Čtirič, predsednik druž-benga sveta akcije, gre kar preveč nevidno mimo nas podatek, da se vsako leto na naših cestah ubije okoli 5 tisoč ljudi. Že za eno samo letalsko nesrečo pa zaženemo velik vik in krik. Še tako od centrov odmaknjene organizacije in društva lahko s svojo delavnostjo vgradijo pomemben kamen v mozaik večje varnosti na naših cestah. In kaj je k temu prispevala novomeška ZŠAM? Združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1951. je kmalu poslalo eden temeljev organiziranega boja za večjo varnost v prometu na dolenjskih cestah. ’/w primer omenimo le letošnjo akcijo, ki jo je organiziralo novomeško ZŠAM. Kar 800 poklicnih- v oznikov iz delov nih organizacij in zasebnikov je letos obnavljalo in preverjalo svoje znanje cestnoprometnih predpisov. V ta namen je bilo organiziranih tudi 9 seminarjev za obnavljanje znanja, vsi udeleženci pa so bili enotnega mnenja, kako potrebna in utemeljena je takšna akcija, do katere je bilo spočetka čutiti toliko odpora. Morda bo kot zanimivost dobro še omeniti, da ima novomeško združenje danes že dva lastna avtobusa, eden je namenjen zgolj za poučevanje voženj bodočih voznikov D kategorije, medtem ko drugi primakne z opravljanjem us-lužbenostnih voženj tudi kakšen dinar v sicer zelo izsušeno blagajno združenja. In kdor je prejšnji četrtek poslušal, s kakšnim zanosom in ponosom so novomeški šoferji in av tomehaniki govorili o svojem delu. je odšel iz. Šmarjeških Toplic prepričan, da je letošnje priznanje »»Politike ekspres« prišlo v prave roke. B. BUDJA Ugotovitve inšpektorjev dela Zatika se pri varstvu Večina obrtnikov je novo zakonodajo o varstvu pri delu spregledala — V združenem delu še preveč nadur Milo rečeno, čudno je. kako je še danes, ko toliko govorimo o odpravljanju nezaposlenosti, moč najti veliko delovnih organizacij, ki krepko prekoračujejo dovoljeno število nadur. Po podatkih novomeške občinske skupnosti za zaposlovanje je očitno še vse premalo delovnih organizacij, kjer sproti kontrolirajo mesečno izkoriščanje delovnega časa in tako tudi število nadur. Potem ni nič čudnega, če je inšpekcija dela že napisala nekaj prijav zoper kršitelje. To je le ena izmed številnih • ugotovitev, zoper katere je naperjena dejavnost inšpektorjev dela novomeške uprave inšpekcijskih služb. Med ostalimi najpogostejšimi kršitvami in pomanjkljivostmi po podjetjih pa omenimo le še veliko neusklajenosti internih samoupravnih aktov z zakonodajo o disciplinskih postopkih. Delovne organizacije največkrat le povzemajo določila zakona, ne konkretizirajo pa tistih kršitev, ki pogojujejo ukrep prenehanja delovnega razmerja. Poglavje zase so seveda obrtniki. Že podatek, da jih je v vseh štirih dolenjskih občinah kar okoli 1.800. pove. da jih je težko stalno nadzorovali. Zato pa tolikanj več odkrijejo občasni pregledi. Največ se zadnje čase zatika okoli varstva pri delu. Vse do letos ni bilo ustrezne zakonodaje, ki. bi obravnavala varstvo ob delu pri obrtnikih, in šele letos je izšel pravilnik, ki pa ga je večina obrtnikov spregledala. Gre za vrsto novih predpisanih ukrepov, med njimi omenimo te obvezne periodične preglede naprav in strojev. Prav teh se obrtniki najbolj branijo, saj je znano, da večidel delajo s staro, mogoče- že odsluženo tehnologijo. ki nezagotavlja kakšnega posebnega varstva. Temu področju in pa zaposlovanju neprijavljene delovne sile med obrtniki bo novomeška inšpekcija dela v prihodnosti posvetila največ pozornosti. B. B. Samovžig kriv požara na kozolcu? Požar v Gabrju povzročil za 1,5 milijona di-narjev škode GABRJE — Prejšnjo sredo okoli 9. “re je prišlo' do večjega požara na kozolcu 72-letnega Martina Saška iz Gabrja. Po dosedanjih ugotovitvah je ogenj najverjetneje nastal zaradi samovžiga. Požar, ki so ga najprej gasili vaščani ■n domači gasilci, katerim so nemudoma priskočili na pomoč še poklicni kolegi iz Novega mesta, je popolnoma uničil ogrodje lesenega kozolca, v Plamenih pa je končalo še okoli 7 ton scna. tona slame, 3 tone listja, blizu 7 1)0 kilogramov koruze, kubik hrasto-v>h ter kubik smrekovih desk. Po . Prvih ocenah je ogenj povzročil kar za Poldrugi milijon dinarjev škode. KOČEVJE: RAZGOVOR O NASILJU KOČEVJE — Učenci tretjih in četrtih razredov kočevskega centra usmerjenega izobraževanja družboslovnih in tehničnih usmeritev so si 20. decembra, ko so imeli družboslovni dan. najprej ogledali film o mladih nasilnikih »Generacija 84«, nato pa ie bil DVA MRTVA PRI TRČENJU KRAKOVSKI GOZD — V soboto okoli 10. ure seje 35-letni Mehmed Hvseni iz Kosovske Kamenice peljal z osebnim avtom proti Zagrebu in v Krakovskem gozdu pričel prehitevati vozilo pred seboj. Ko je bil na levi strani vozišča, je nasproti pripeljal z avtobusom Porečan Gracijano Marič. Čeprav se je Marič umaknil, je Hyseni bočno trčil v avtobus, nato pa še silovito v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal 48-letni Zagrebčan Dragutin Drkušič. Pri trčenju sta bila takoj mrtva voznik Drkušič in sopotnica Marija Magovac iz Zagreba, težje poškodovani pa so bili vozniki Hvseni ter še trije sopotniki v obeh vozilih. Materialno škodo so ocenili na blizu 3 milijone dinarjev. Gasilstvo le životari Za varstvo pred požarom še huje pa bo leta 1985 - že letos manjka sredstev, - Drugi po požarih v SRS NOVO MESTO — Od 1410 Požarov, kolikor jih je bilo v letošnjih prvih devetih mesecih v Sloveniji, jih je bilo kar 66 v novomeški občini ali skoraj za tretjino večkrat bot lani. Po požarih je bila novomeška občina v tem času druga v Sloveniji, prav tako pa tudi po škodi, ki je po še nedokončanih podatkih znašala 26,15 milijona dinarjev. Če k temu dodamo še podatek iz analize. ki sojo pred kratkim opravili v občinski gasilski zvezi, da je preko 36 odst. osnovnih gasilskih vozil v Prostovoljnih gasilskih društvih starih kot 8 let, kolikor je Uradna življenjska doba, zaradi česar bi mora-h do leta 1990 vsako leto kupiti 10 novih vozil za obnovo avtoparka, je že Železniška nesreča pri Mirni peči Nastalo škodo so ocenili na milijon dinarjev MIRNA PEČ — Železniška neteča. do katere je prišlo prejšnji četrtek blizu Mirne peči. je po doslej žnanih podatkih povzročila ogromno materialno škodo, ocenili sojo na kar milijon dinarjev.«- Detavci novomeškega ŽTP so tega dne odpeljali po stranskem tiru iz kamnoloma Vrhpeč proti Mirni peči !ri z gramozom naložene vagone. Ko Je strojevodja, 25-letni Franc Kulovec ? Vrha pri Ljubnem pripeljal do kretnice št. 4, so vlak prestavili na drugi 'ir, vlakovni odpravnik pa je nato z. elektrorelejno napravo prestavil kretnico na tretji tir. kamor so nato spustili omenjene tri vagone, da bi jih priključili ostali kompoziciji vagonov, "ri tem je zaradi naklona proge zavora na vagonu popustila, tako da so ti 'drveli proti kompoziciji vlaka in Vanjo silovito trčili. Ob nezgodi sta se dva vagona iztirila, dva pa sta bila še l",|čno poškodovana. kar jasna podoba protipožarne zaščite v novomeški občini. Za povrh lahko omenimo še, da je večina gasilskih društev tako rekoč »bosa«, ker ni mogoče dobiti gum, ter da nobeno vozilo prostovoljnih enot nima mobilne radijske postaje, kar je skoraj edinstven primer v Sloveniji, pa da bi marsikje rabili še kaj gasilske opreme. Vse to in še kaj je bilo preteklo sredo poudarjeno na skupščini novomeške interesne skupnosti za varstvo pred požarom, na kateri so delegati obravnavali uresničevanje letošnjega programa dela in srednjeročnega plana v letih 1981—1984. izhodišča in smernice za plan 1985 pa gradivo o stanju gasilskih domov v gradnji in že omenjeno analizo o stanju gasilskih motornih vozil ter delovanje političnega sistema na področju sisov gospodarskih dejavnosti. Od zastavljenih niso bile uresničene vse naloge. Za leto 1985 ostaja izdelava ocene požarne ogroženosti in požarni načrt, oblikovanje regijskega centra, dograjevanje sistema zvez in alarmiranja, zahtevnejše popravilo gasilskega doma v Novem mestu, kjer domuje Zavod za požarno varnost, kadrovska krepitev poklicne gasilske enote ter nakup več gasilskih pripo- • močkov Dograjenih in adaptiranih bo tudi nekaj domov. Za vse to oz. za celotno protipožarno dejavnost v novomeški občini naj bi bilo v interesni skupnosti prihodnje leto na voljo nekaj več kot 63 milijonov dinarjev, čeprav bi rabili za najnujnejše potrebe na tem področju najmanj 75 milijonov. Ker res ne bi mogli govoriti o razsipništvu gasilcev in ker je jasno, da bo bilo stanje še mnogo slabše, kot je, če ne bi prostovoljni gasilci in drugi ljudje veliko pomagali vsaj pri gradnji gasilskih domov (prispevek sisa za kv. meter površine gasilskega doma je, upoštevajoč 29 domov, ki so trenutno v gradnji, vsega 5.640 din), bo izvršni svet morda le upošteval prošnjo skupščine, da prispevno stopnjo, ki jo je poleti znižal zaradi razbremenjevanja gospodarstva, spet zvišal od 0,35 na 0,40 odst. Z. LINDIČ—DRAGAŠ organiziran razgovor o nasilju v filmu in družbi, ki so se ga udeležili tudi predstavniki organov in organizacij, ki se z nasilniki ukvarjajo. V živahni razpravi so ugotovili, da tudi Kočevje in celo njihova šola nista imuna pred nasilniškim obnašanjem manjše skupine ali skupin, ki povzročajo nerede na mladinskih plesih, plesnih vajah, v šoli in zaradi katerih se v mraku marsikdo boji na ulico Dekleta rešujejo »čast« GLEDALCI RAZOČARALI — Novomeški odbojkarji so v soboto doma nepričakovano klonili v srečanju s Heliosom, potem ko so po prvem polčasu vodili že za 13 točk. Na posnetku vidimo Bajca (svetli dres št. 9) v eni redkih uspešnih akcij pod košem Domžalčanov. (Foto: B. Budja) NOVO MESTO — Sobotni bogati košarkarski program v novomeški dvorani pod Marofom je prinesel obema predstavnikoma v republiških ligaških konkurencah zelo spremenljiva uspeha. Medtem ko so dekleta v 6. kolu L SKL gladko ugnale Salonit in se tako še učvrstile na 4. mestu, so fantje doma presenetljivo izgubili srečanje 8. kola s Heliosom iz Domžal. Novomeščani so proti Domža-Ičanom vodili večji del srečanja, največjo prednost pa so si priigrali prav v zadnjih minutah prvega dela, ko so vodili že za 13 točk. Ena glavnih značilnosti sobotnega srečanja je bila slaba igra obeh ekip v obrambi, kar ne nazadnje potrjuje tudi visoko število košov. In prav zaradi slabe obrambe, ki v nadaljevanju ni našla orožja proti izredno agresivni in borbeni igri Domžalčanov, so novolesovci v 30. minuti prvič prepustili vodstvo gostom, ti pa so ga nato večali iz minute do minute. In kaj reči ob tem porazu? Dejstvo je, da imajo Novomeščani vsaj na papirju kvalitetnejšo ekipo od Domžalčanov, vnovič pa se je potrdilo, da lahko borbenost odtehta tudi takšno prednost. Boj za 4. mesto na lestvici postaja tako bolj negotov, še posebej, ker Novomeščani v soboto ne morejo računati na kaj več od poraza proti vodilni ekipi lige — Iliriji. Za razliko od fantov se dekleta, sicer novinke v L SKL, držijo izredno dobro, kar potrjuje tudi 4. mesto na lestvici. Proti Salonitu so večji del tekme odigrale z mlajšimi igralkami, ki pa so povsem upravičile zaupanje trenerja Sventa. Najbolj razveseljuje odlična igra Mateje Aš, ki je enakovredno zamenjala Slavko Srebrnjak, kar je pred enim odločilnih srečanj za ohranitev 4. mesta s celjskim Kladi-varjem 5. januarja v Novem mestu zelo ohrabrujoče. BESEDO IMAJO ŠTEVILKE, Po prvem delu tik pod vrhom —---------—..... e*- __________________________ Nepopoln jesenski del prvenstva v II. ZOL so novomeški odbojkarji končali v gornjem delu lestvice — Premor do 9. feb. — Razočaranje: mesto Kočevk Kočevk Čeprav je do konca prvega dela prvenstva v II. zvezni odbojkarski ligi še eno kolo, odhajajo ekipe po sobotnih srečanjih na domala dvomesečni premor. Zadnje jesensko kolo, ki bo hkrati pomenilo tudi pričetek spomladanskega dela prvenstva, bo namreč na sporedu šele 9. februarja. Odbojkarji novomeškega Pionirja so ta nepopoln jesenski del zaključili v gornjem delu lestvice, predvsem pa razveseljuje zares odlična forma, s katero so tudi v soboto v Sisku presenetili ekipo Metalca. Odbojkarji Metalca so v srečanju s Pionirjem nedvomno računali na dve novi točki, ki bi jih še bolj približali vrhu lestvice. vendar so se tokrat opekli. Novomeščani so pokazali odlično igro. še posebej na mreži, in brez večjih težav dobili prva dva niza. Nekoliko so popustili šele v tretjem setu. ki so ga dobili gostitelji, z več zbranosti pa so srečanje odločili že v četrtem nizu. S tema točkama so se pionirjevci pridružili Metalcu na 5. in 6. mestu, že februarja pa imajo lepo priložnost, da jih tudi prehitijo. Novomeščani igrajo namreč doma s Famosom. Metalac pa bo le stežka iztržil zmago v Zagrebu. Že po desetih kolih pa lahko vidimo, da so se napovedi pred pričetkom prvenstva uresničile. Lestvica seje namreč rezdelila v dva dela. v prvem so Fužinar, Bled, Študent, Novi Zagreb, Metalac in Pionir, v drugem pa Pak-rac, Radnički, Mežica, Rijeka, Famos in Karlovac. Po dosedanjih Pionirjevih igrah ni prav nikakršne bojazni, da bi Novomeščani gornji del lestvice zapustili, z malo več sreče lahko v nad- PODELILI OBČINSKA PRIZNANJA NOVO MESTO — V mali dvorani športne dvorane pod marofom je bila v ponedeljek slovesnost, na kateri so podelili priznanja najboljšim novomeškim športnikom v letošnjem letu. Priznanja je prejelo 32 športnikov, poleg tega pa je bilo podeljenih še 18 bronastih Bloudkovih značk, 12 srebrnih in štiri zlate, prejeli pa so jih: sindikalno športno društvo SGP Pionir, TVD Partizan iz Straže, komanda vojašnice »Milan Maj-cen«in Boštjan Japelj. Rokavec tretji v Sloveniji Član Motokluba iz Trebnjega Branko Rokavec bo poslej nastopal na državnem prvenstvu TREBNJE — Komaj dve leti deluje v okviru ADM Trebnje tudi Moto-klub. Njegovi člani so v tem času dosegli več ( pomembnih uspehov. Vsekakor pa je bil najboljši med njimi 26-letni Branko Rokavec, ki je v cestnohitrostnih dirkah v kategoriji super bičke letos v republiki zasedel 3. mesto. »Dosežek na republiškem prvenstvu mi je zdaj tako rekoč odprl vrata na državno prvenstvo. S tretjim mestom sem namreč dobil licenco za nastopanje na njem. To pa je bil tudi moj cilj. Čeprav sem v tej kategoriji nastopal samo letno dni, nisem več videl možnosti za napredek. Zdaj se pospešeno pripravljam na nastope v novi konkurenci. Motor, 125-kubični MBA SEE1, sem že kupil od znanega tekmovalca Alojza Pavliča. S pomočjo Motokluba iščemo sponzorje in da računam, da bo do prve dirke, ki bo aprila, vse pripravljeno. Vendar s tem moji načrti še niso pri kraju, tudi na državnem prvenstvu nameravam poseči v boj za višja mesta. Rad bi dobil namreč FIM licenco, ki bi mi potem odprla vrata tudi na evropsko in svetovno prvenstvo,« je dejal Branko Rokavec. Vendar so dirke na državnem prvenstvu tako drage, da bo potreboval tudi pomoč drugih. Še največ pa je zanj vredno, da bo nastopal skupaj s Pavličem, ki bo zanj pripravljal tudi motor. J. S. aljevanju kvečjemu kakšno mesto še pridobe. • Veliko razočaranje pa je šele predzadnje mesto Kočevk po končanem jesenskem delu republiške odbojkarske lige. V slabi uri so v soboto doma položile orožje proti Triglavu in se tako znašle povsem na repu lestvice med ekipami, ki so v devetih kolih zbrale vsega štiri točke, Kočevkam se tako spomladi obeta hud boj za obstanek v ligi. B. B. POVSE PRED BLASOM IN MAURERJEM SEVNICA — Z zadnjim mesečnim hitropoteznim turnirjem v decembru se je končalo prvenstvo ŠK Milan Majcen za letošnje leto. Tudi tokrat je zmaga pripadla Martinu Povšetu, kije zbral 14 točk, sledijo pa: J. Blas 13, Derstvenšek 11, Maurer'9,5 il.d. Se bolj zanimiv je pogled na končno tabelo po dvanajstih odigranih turnirjih. Premočno je s 100-odstotnim izkupičkom zmagal Povše, kije zbral 80 točk. drugi je J. Blas (65), tretji Maurer (62), četrti Derstvenšek (61) itd. Vsem najboljšim so podelili priznanja in pokale. J. B. NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU _ ČRNOMELJ — NK Bela krajina iz Črnomlja organizira 12. in 13. januarja tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu. Prijavnino v znesku 2.500 din je potrebno nakazati na žiro račun NK Bela krajina 52110-678-83279 do 8. januarja 1985. Prijave sprejema Terzič, telefon 52-145-(dopoldne)jn 51-013 (popoldne). odbojka II. ZVEZNA LIGA, moški, ZAHOD, 10. KOLO: METALEC — PIONIR 1:3 (-7, -6, 5, -11). PIONIR: Vernig. Gregurek, Babnik. Kosmina, Brulec, Smrke, Petkovič, Škrbe, Pečar, Berger. LESTVICA: L Fužinar 18, 2. Bled 16, 3. Študent 16, 4. Novi Zagreb 16,5. Metalac 12,6. Pionir 12, 7. Pakrac 8 itd. V 11. kolu, 9. februarja, igrajo Novomeščani doma s Pakracem. L SOL, ženske 9. KOLO: KOČEVJE — TRIGLAV 0:3 (- 13, -10, -6) KOČEVJE: Klun, Levstik, Turk. Drobnič, Hočevar, Piškur, Gornik, Uran. LESTVICA PO JESENSKEM DELU: 1. Ljubno 24 točk, 9. (predzadnje) Kočevje 4 točke. V 1. spomladanskem kolu igrajo Kočevke doma s Partizanom z Viča. košarka L SKL, moški, 8. KOLO: NOVOLES — HELIOS 111:120 (64:51) NOVOLES: Peljhan 22, Cerkovnik 9. I.alič 25, Bajc 13, Kek 4, Zupevee 10, Plantan 28. LESTVICA: I. Tima M IT 14 točk, 4. Novoles 10. V 9. kolu potujejo Novomeščani v Ljubljano k Iliriji. 1. SKL, ženske, 6. KOLO: NOVO MESTO — SALONU 74:62 (39:21) NOVO MESTO: Avguštin II. Žnidaršič 2. Gal 4, Dragman 4. Smrke 7, Srebrnjak 20, Bunc 14. Vesel 6. Aš 6. LESTVICA: 1. Ilirija 12točk. 4. Novo mesto 8. V 7. kolu potujejo Novomeščan-ke na Jesenice. PitiJli Leto uspehov in dobrih obetov Doslej najuspešnejša sezona novomeških kolesarjev — Želja: postati prvi kole-_________sarski klub v državi — Mladi »sledijo« članskim dosežkom NOVO MESTO — Čeprav je pravkar minula kolesarska sezona vsem še prav dobro v spominu, za tekmovaloe ni premora. Že februarja se namreč pričnejo tradicionalna republiška In državna prvenstva v ciklokrosu, malo zatem pa tudi glavna kolesarska sezona, ki bo za dolenjske ljubitelje tega športa še kako pomembna. Novo mesto, Metlika in Črnomelj so namreč organizatorji doslej največje športne prireditve na Dolenjskem — balkanskega kolesarskega prvenstva, ki bo od 4. do 7. julija. Novomeško kolesarstvo je letos BRANKO ROKAVEC: S tretjim mestom v Sloveniji sem dobil licenco za nastopanje na državnem prvenstvu. To je bil moj cilj. Za pomoč mlademu motoristu, ki ima velike načrte, so se že odločili v mirenski Dani, Tesnilih in Pohorju. zabeležilo svoje največje uspehe, nobena skrivnost pa ni, da tudi s terni rezultati v klubu še niso zadovoljni in da že v bližnji prihodnosti merijo v vrh jugoslovanskega kolesarstva. Postati prvi kolesarski klub v državi je vodilo tako pri treningih, kot pri delu uprave kluba in dolenjskega kolesarskega sklada, ki skrbi za materialne pogoje -dela. Letošnji rezultati dajejo vsem tem napovedim dovolj trdno osnovo. Poglejmo nekaj najpomembnejših dosežkov. V ekipni uvrstitvi so člani, za katere so vozili Papež, Smole, Bojane. Novak in Robič, osvojili naslov državnega prvaka v cestni vožnji, bili republiški prvaki, zmagali na dirki »Po poteh Avnoja«, na mednarodni dirki »Jugo-rapid«, bili drugi na dirki Copa Paro- KEGLJANJE ZA DAN JLA RIBNICA — V počastitev dneva JLA je bil v Ribnici zanimiv kegljaški turnir, na katerem so nastopile vrste Kočevja, Rika in ribniškega garnizona. Zmagala je ekipa Kočevja z 2.510 keglji. Riko jih je podrl 2.409, vojatd pa 2.323. Najboljši posameznik'je bil Trdan s 442 podrtimi keglji. M. G—.č vano v Italiji, osvojili 3. mesto na dirki Po Jadranski magistrali, da ne naštevamo naprej. Ob vsem tem je postal Sandi Papež državni prvak v gorski vožnji, Bojane je osvojil naslov najboljšega v Jugoslaviji na dirkališču v vožnji na 4.000 metrov. Papež je bil na isti progi drugi in še je podobnih uspehov. Seveda pa najbolj veseli to. da gredo po stopinjah članov tudi mladinci. medtem ko je novomeška pionirska vrsta zagotovo najboljša v Jugoslaviji. Sicer pa so bili starejši mladinci letos ekipni državni in republiški prvaki v cestni vožnji, zmagali so tudi na dirki »Kosmajski partizani«, med številnimi uspehi posameznikov pa omenjamo le zmago Darka Papeža na posamičnem državnem prvenstvu.' postal je tudi republiški prvak, prav nič pa s svojimi dosežki ne zaostajajo Lavrič. Glivar in Božič. Mlajši mladinci so v ekipni vožnji zasedli 5. mesto v državi, v zasledovalni vožnji so bili 4., od posamičnih dosežkov pa omenimo le Štangljev naslov republiškega prvaka ter Pavličeva prva mesta na dirkah Po Medjimurju. v češkem Fn dek Mistku in na dirki Po Pomurju. Če bi vsem tem uspehom hotel dodati še vsa prva mesta, ki so jih na številnih dirkah doma in v tujini osvojili novomeški pionirji, še posebej brata Peter in Roman Judež, bi za naštevanje zmanjkalo prostora. Navs- • Priprave na doslej največjo športno prireditev Dolenjskem, balkansko kolesarsko prvenstvo »BAKOP 85«, tečejo po planu, imenovane so vse komisije pri organizacijskem odboru, tačas pa se izbira zaščitni znak prvenstva. Več o tem v eni naslednjih številk. ezadnje je le veliko bolj pomembno spoznanje, da prav mladi dajejo GONILNA MOČ — Po odhodu Papeža in Smoleta v JLA bo Branko Bojane (levo med sprejemanjem priznanja za 2. mesto v skupnem seštevku dirk za republiško prvenstvo) poleg Novaka gonilna moč v članski vrsti Novo-meščanov. zagotovilo, da novomeški naskok na vrh jugoslovanskega kolesarstva ne bo le muha enodnevnica. B. B. : : / ;v *> < '•j; v v o-''"' : .wv' ./? v •• i *• ../• . .. Srečno n *w,v'>. \ • > * v::' :;r?r y.y>•*•«£ .£ % \ : .. •<••.. •• •> ' i - : •• v v :• .. :•. .• . V/‘V • • ••v ** .* .%•• •• sp* r T ,/-•••' s ;:s- . ..v-. vv.\ / • G /9X5 O ...•< 'i-.•' • • •" f' I ^ TAIf. it ••■••••••....A -'-- TOVARNA v.^j.iUV i OBUTVE - NOVO MESTO 'C' K0 KOM PAS JUGOSLAVIJA airliPb TUDI TO JESEN IN ZIMO VAS KOMPAS JUGOSLAVIJA IN JAT AIRLIFT VABITA ZA ZMERNE CENE PO SVETU. PREDNOST TEH POTOVANJ JE UPORABA JATOVIH REDNIH LINIJ, KAR ZAGOTAVLJA ODHOD ŽE PRI ZELO MAJHNEM ŠTEVILU PRIJAVLJENIH POTNIKOV. IN KAM VAS VABIMO? NAJ NAŠTEJEMO LE NEKAJ DEŽEL: TUNIS. EGIPT, MALTA, ŠPANIJA, PORTUGALSKA, TURClJA, ANGLIJA, GRČIJA, FRANCI J A, SINGAPUR, INDONEZIJA, ZDA ITD. KDAJ? ZA KOLIKO CASA IN PO KAKŠNI CENI? TA ODGOVOR IN OSTALE PODROBNOSTI BOSTE DOBILI V VSEH POSLOVALNICAH KOMPAS! 822/52—84 se od temeljev do strehe v prodajalni gradbenega materiala OPEKARNE ZALOG B NOVO MESTO, tel.: 21-403,22 - 291 Sprejemamo naročila za leto 1985! Zagotavljamo datum dobave opečnih izdelkov lastnega proizvodnega programa tistim kupcem, JU bodo naročili potrebne količine že v decembru 1984 ter do konca januarja 1985. Priporočamo nakup v naši prodajalni: cement, apno, salonitne plošče, tervol, armaturne mreže, nosilce, preklade, polnilce itd. KRKA — TOZD ZDRAVILIŠČA IN A HOTEL GRAD OTOČEC sta vam pripravila prednovoletna kolektivna praznovanja po ugodnih cenah. Kvalitetna hrana z vsemi značilnostmi posameznih kuhini pristna dolenjska vina in plesna glasba naših ansamblov vas bodo zagotovo pripeljali v prijetno novoletno razpoloženje. Informacije in rezervacije recepcija: Zdravilišče Dolenjske Toplice — Tel. 85-730 Zdravilišče Šmarješke Toplice — tel. 84-030 Hotel grad Otočec — tel. 21-830 Hotel Kandija — tel. 22-410 Vabljeni! Kemična čistilnica »AS« Partizanska 7, Novo mesto želi vsem svojim sirankam srečno in uspešno NOVO LETO 1985 ter se priporoča za nadaljnje sodelovanje! 836/52-84 KLJUČAVNIČARSTVO LAHKE MONTAŽE VIKTOR ŠINKOVEC 6829£pTRi£ išCE NOVO! vrtljivo stojalo za tv sprejemni k„viktor” ŽELIM VAM SREČNO IN USPEŠNO NOV \ . ' ■: novo !*• * ms™* mmm %I. " #A7PBnnAJA Me Račjem seiu pri Trebnjem razprodaja keramične plovce iz opuščenih programov infdesortirisie. Popust je do 4Q%. .00, ob SOfeotahod 6.00 do 14*00. m Razprodaja je od 18. decembra do 10. januarja v ^i^rijski prodajalni Industrije gradbene keramike vRačjemselu pri Trebnjem. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TEP OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH £ >: SREČNO OBVESTILO Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto obvešča občane v občini Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto, da bodo enote banke poslovale dne 31.12.1984 do 13. ure. # Dežurna enota Ekspozitura Kandija, Trdinova 2, Novo mesto bo poslovala dne 31.12.1984 do17. ure. Srečno novo leto 1985 vam želi /e ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto Komisija za delovna razmerja TOZD Elektroliti Mokronog objavlja prosta dela in naloge: referent nabave — 1 delavec pogoj za sprejem: srednja šola ekonomske ali tehniške smeri, dve leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA IEZE TOZD Elektroliti Mokronog, komisija za delovna razmerja, v 15 dneh po objavi. O izbiri bomovsekandidateobvestiliv30dnehpo sprejetju sklepa samoupravnega organa. 838/52—84 Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. zbiranje deviznih sredstev občanov v ekspozituri Žužemberk — za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, 2. prinos in odprema pošte — za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), s polnim delovnim časom Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — pod 1: srednja izobrazba ekonomske, splošne ali administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj — pod 2: poklicna šola, nepopolna srednja šola, 1 leto delovnih izkušenj Kandidati, ki izpolnjujejo objavljene pogoje in menijo, da bi navedena dela lahko uspešno opravljali, naj vložijo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka — Temeljnadolenj-ska banka, Novo mesto, Kettejev drevored 1. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 45 dni po preteku prijavnega roka. 833/52-84 »Novoles«, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. tozd Tovarna gugalnikov, Dvor komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge kurjača pod naslednjimi pogoji: — končana osnovna šola, opravljeno usposabljanje za strojnika centralnega ogrevanja ter preizkus znanja in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog kurjača kotla. Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, ali tozd Tovarna gugalnikov, Dvor. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. 832/52-84 Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD SADJARSTVO delovneorganizacijeMercator—Agrokombinat Krško razpisuje podelitev kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984 /85 Kadrovske štipendije podeljuje za srednje usmerjeno izobraževanje, in sicer 10 štipendij za usmeritev kmetijec ali kmetijski tehnik in 1 štipendijo za študij na višji agronomski šoli Maribor — smer sadjarstvo. Interesenti naj pismene prošnje pošljejo na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, Krško, CKŽ52, kadrovska služba. Rok za zbiranje prošenj je 15 dni po dnevu objave. Prošnji je treba priložiti potrdilo o izobraževanju in zadnje zaključno spričevalo oziroma fotokopijo indeksa. O sklepu podelitve kadrovskih štipendij bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prošenj. Mercator, kmetijski kombinat Sevnica delovna skupnost skupnih služb Razpisni komisiji razpisujeta prosta dela in naloge: 1. vodja finančno-računovodskega sektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja šola ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj pogoji, določeni v 511. členu zakona o združenem delu Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. 2. vodja kadrovsko splošnega sektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: višja šola pravne, upravne ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj pogoji, določeni v 511. členu zakona o združenem delu Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati za zasedbo razpisanih prostih del in nalog naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po razpisu na zgoraj navedeni naslov z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po imenovanju. 826/52—84 Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško TOZD Vzdrževanje ^ objavlja prosta dela oz. naloge za: elektroprojektantska dela III. stopnje — za 1 delavca v oddelku za MIR Pogoji: — končana II. stopnja elektroteh. fakultete, smer elektronika — opravljen pripravniški staž — aktivno znanje angleščine — delo za nedoločen čas Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za sprejemanje prijav. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto kot družbeni investitor izgradnje stanovanjske soseske Irča vas—Brod razpisuje prosta dela in naloge hišnika — kurjača v soseski Irča vas—Brod Pogoji: — KV elektro in kovinske smeri — opravljeni izpit za nizkotlačne kotle — pridobljene izkušnje z opravljanjem kotlovnic na trdo gorivo. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje s hišnim svetom Slavka Gruma 2—10. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Samoupravna . stanovanjska skupnost občine Novo mesto. Rok za prijavo je 15. 1. 1985. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri Svetu delovne skupnosti Temeljnega sodišča v Novem mestu objavljamo prosta dela in naloge vzdrževanje snage Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — končana osnovna šola Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Temeljno sodišče v Novem mestu, Jerebova 2 (tajništvo). Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po izteku prijavnega roka. Kit KZ Črnomelj, n. sub. o. TZO »Kmetijstvo« Črnomelj, n. sub. o. objavlja po sklepu zadružnega sveta TZO javno licitacijo za prodajo: 1. tovornega avtomobila TAM 5500,1.1972,inv. št. 559 — izklicna cena 250.000,00 din in 2. furgona — ZASTAVA NF 412, I. 1979, inv. št. 593 — izklicna cena 100.000,00 din. V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo dne 8. 1. 1985 ob 8. uri v prostorih Mehanične delavnice KZ Črnomelj. Ogled je mogoč uro pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10-odst. polog od izklicne cene na blagajni KIT KZ, Kolodvorska 39. TEKSTIL, proizvodno in trgovsko podjetje, n. sol. o. Ljubljana TOZD MALOPRODAJA, o. sol. o., Ljubljana, Pivovarniška tk 8 vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog v novi prodajalni v Krškem 1. trgovskega poslovodjo _ Pogoja: — VK trgovski delavec — poslovodja — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj v tekstilni stroki 2. prodajalca (2 delavca) Pogoja: — K delavec v trgovini — prodajalec tekstilne stroke — leto dni delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas, poskusno delo za prodajalca traja 2 meseca, za trgovskega poslovodjo pa 3 mesece. Nastop dela po dogovoru. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: TEKSTIL, LJ. TOZD MALOPRODAJA, Ljubljana, Pivovarniška ul. 8, v 8 dneh po objavi. Komisija za delovna razmerja pri SUKNU TOZD Tekstilna tovarna Jurjeviča objavlja naslednja prosta dela in naloge — vodenje obrata predilnica Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o delovnih razmerjih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — tekstilni tehnik — predilska smer — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in komuniciranja Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim » delom. Vloge naj kandidati pošljejo v 3 dneh po objavi na naslov: SUKNO — TOZD Jurjeviča, Jurjeviča 49, Komisija za delovna razmerja, 61310 Ribnica. O rezultatih objave bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. 825/52—84 »Novoles«, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. Delavski svet tozd Tovarna akrilnih plošč, Trebnje, razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodja priprave dela predelave in montaže 2. vodja proizvodnje akrilnih plošč pod naslednjimi pogoji: 1. visoka šola tehniške ali organizacijske smeri, najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del; 2. višja šola kemijske smeri, najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. Kandidati morajo poleg tega: — imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti — ustrezati pogojem iz družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Trebnje. Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s pripisom »Za razpisno komisijo tozd TAP«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem zbiranju vlog. 831/52-84 ČISTI KMETI ZAHTEVAJO C RNOMELJ — Še ne tako dolgo je kmete zanimalo le, koliko bodo dobili za pridelek. Končno pa so se začeli t udi čisti kmetje prebujati, saj sc obračajo na samoupravne organe črnomaljske knietijskc zadruge ter zahtevajo diferenciacijo med njimi in polkmeti. Zavedajo se, da bi bil potem interes za zaposlovanje v kmetijstvu večji. Kmetijska zadruga je za letošnje šolsko leto razpisala 5 štipendij za kmetijske tehnike. ki naj bi se po končanem šolanju zaposlilidoma na kmetiji,asorazdelili le 2. Prav gotovo je eden od najpomembnejših razlogov ta. da kmetijski tehniki ne ostajajo na kmetijah. DOLENJSKI LIST 17 824/52—84 828/52—84 Delovna organizacija JATA obvešča, da lahko na Perutninski farmi Duplica pri Kamniku kupite kokoši nesnice. Kokoši so iz talne reje in so primerne za nadaljnjo rejo ali zakol (teža cca 2 kg, cena 1 kom 250.— din). Prodajali jih bomo vsak delavnik od 27. 12. 1984 do 5. 1. 1985 od 8. do 16. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Priporočamo vam ugoden nakup. SOZD proizvodna delovna organizacija asubo. ljubi ja na polje GD Bela cerkev razpisuje javno licitacijo za odprodajo osnovnega sredstva, poltovornega avta IMV 1600 kombi PK, nosilnost 1600 kg. Licitacija bo 30.12.1984 ob 10. uri v GD Bela cerkev. Pred pričetkom licitacije morajo zasebniki položiti 10-odst. varščino, družbene organizacije pa instrument za zavarovanje plačila. 834/52-84 TBENSfcfc™ Četrtek, 27. decembra — Janez Petek, 28. decembra — Živko Sobota. 29. decembra — Tomaž Nedelja, 30. decembra — Branimir Ponedeljek, 31. decembra — Silvester Torek, 1. januarja — Novo leto Sreda, 2. januarja — Gregor Četrtek, 3. januarja — Genovefa Petek, 4. januarja — Angela Sobota, 5. januarja — Simeon Nedelja, 6. januarja — Mojmir Ponedeljek, 7. januarja — Valentin Torek. 8. januarja — Severin Sreda, 9. januarja — Julijan Četrtek, 10. januarja — Viljem LUNINE MENE 30. januarja ob 6.27 — prvi krajec 7. januarja ob 3,16 — ščip BREŽICE: 28. in 29. 12. ameriški film Dekleta s plaže. 30. 12. italijanski lilm Samo bog oprošča. 2. in 3. I. ameriški film Superman 2. 4. in 5. 1. turški film Yol. 6. in 7. 1. ameriški film Ro- parji svetega hriba. 8. in 9. 1. italijanski film Potovanje 7. očetom. ČRNOMELJ: 27. in 30. 12. francoski film Bilitis. 28. 12. ameriški film Dva super policaja. 28. in 30. 12. hongkonški lilm Morilec iz templja Saolin. KOSTANJEVICA: 29. 12. italijanski lilm Ljubice pod posteljo. 30. 12. italijanski film Lovec na Ajkule. 5. 1. lilm Dirka Canonbal 6. 1. lilm Zmaj iz Arizone. KRŠKO: 2. 1. ameriški lilm Agent št. 1 — ljubi in ubija. 5. in 6. 1. ameriški film Glasbe nikoli konec. 8. 1. ameriški film Angel maščevanja. 9. I. ameriški lilm Ameriški gruliti 11. SEVNICA: 27. 12. ameriški lilm Surovi udarci. 28. in 29. 12. jugoslovanski lilm Nekaj vmesnega. 30. 12. ameriški film Na desno ramo. DOLENJSKE TOPLICE: 29. in 30. ameriški lilm Generacija 1984. 5. in 6. 1. ameriški lilm Nostradamus — človek, kije videl prihodnost. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 27. 12. angleški Ulm Človek slon. Od 28. do 30. 12. ameriški film Most na reki Kwai. SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM KV mizarja. Samska soba zagotovljena. Pavje Cimerman, Dolenjska 256, 61291 Škofljica, telefon (061) 666-108. S TAMOVANJA ODDAM stanovanjem Novem mestu. Telefon 5.1-061. TAKOJ VSELJIVO dvosobno stanovanje 7. delavnico za mirno obrt v Sevnici prodam. Janko Komočar, V. Maknce 3. 68262 Krška vas. IVtotorna vozila 126 P prodam . Branko Kolenc. Dol. Kamence6la. ' Prodam Z-750, letnik 1974, obnovljen. Informacije Cesar. V Brezov log 28. PRODAM športno ŠKODO, letnik 1979, zelo ugodno. Lebar, Gubčeva 2, telefon 72-986.popoldne PRODAM AUDI 60 za 8 SM Luzar, Šmalčja vas 12, Šentjernej. PRODAM VVARTBURG, letnik 1976. neregistriran. Tel. 58-758. PRODAM RENAULT4 TL, letnik 1979, karamboliran. Tone Ahec. Gradac n. h., telefon (068) 56-752. v večernih urah. PRODAM karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1979. Ivan Vahtarič, Dolenjske Toplice 46. R 4, registriran do aprila, v nevoznem stanju, prodam. Jožo Čutura. Podhosta 42, Dolenjske Toplice. AUDI 60 L prodam. Viktor Berk, Prelesje 13. Šentrupert, telefon (068) 40-197. ZASTAVO kombi 430 K prodam. Ciril Beretič, Šmarjeta 32. Šmarješke Toplice. ZASTAVO 750 SC, karambolirano, bele barve, letnik 1979, 42000 km. prodam. Ogled: Brodarič. Rosalnice, Metlika. PRODAM 126 P, letnik 1977, registriran do julija 1985. Informacije: Ivan, poslovalnica plastike, Brežice, tel. 61-093. R_8 poceni prodam. Božič, Groblje 22, Šentjernej. R 4 special. dobro ohranjen, letnik 1977, prodam. Franc Vimpolšek, Lenartova pot 22. Brežice, tel. 61-826. ZASTAVO GTL 55/5, januar 1983, garažirano. prodam. Telefon 71-289 dopoldne. 72-194, popoldne. SPAČKA, letnik 1975, prodam. Informacije na telefon 24-066, popoldne. PRODAM ZASTAVO 750. letnik 1980, in lak za parket. Anton Brezovar. Repče, Trebnje, 'telefon 44-628. popoldne. PRODAM zimske gume 6.00— 12. Telefon 24-605, dopoldne. Janez Koncilja. Rumanja vas 33 pri Straži. JUGO 45 ugodno prodam. Tovarniški rok dobave 15. januar 1985. Telefon (068) 51-692. PRODAM. 126 P. letnik 1978, prevoženih 50.000 km. Informacije na tel. 25-226. PRODAM ZASTAVO 750S. letnik 1976. obnovljeno. Jože Škoporc. Zg. Vodaie 15, 68295 Tržišče. PRODAM NSU 1200 — školjko 1000. avtomobilsko prikolico in ZASTAVO 750, staro in še vozno. Franc Plaveč. Malkovec 2. 68295 Tržišče. PRODAM LADO 1200, letnik 1972. obnovljeno. Rudi Repovž. Pavla vas 4, 68295 Tržišče. Z 101, letnik 1971. obnovljeno, prodam za 50.000 din. Tel. 84-603. Z 101 mediteran, pravkar registrirano, servisirano in zaščiteno, prodam. Tel. (068) 24-022. popoldne. DOLENJSKI LIST IZDAJA. DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Bre-' žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjen^Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zderjfpa Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, .Jožp Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehni-* čjji urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko.Saje, Iztok Gačnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din. Letna naročnina 900 din. Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka—-Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din. Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov. Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 18 Z 101 55 GT. letnik 1983, ugodno prodam. Tel. (068) 23-828. RENAULT 16. registriran do 23. L 1985. po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista (7194/84): Z 101, karambolirano. prodam, lahko po delih. Tel. 23-943. Z 101 GTL 55. registrirano decembra 1983. prodam. Telefon 22-814. PRODAM osebni avto ZASTAVA 750. Anton Boltes. Gabrje 53, Brusnice. PRODAM NSU 1200. neregistriran. Franc Mihalič. Dol. Kronovo 31. Šmarješke Toplice, tel. 84-958. ZASTAVO 750 SC. letnik 1979. prodam. Judež, Zajčji vrh 14. Novo mesto, telefon 43-872. PRODAM R 4 komplet ali po delih in FIAT 850 po delih. Telefon 22-761. Z 750. letnik 1975. registriran do 17. 12. 1985. prodam. Barbič. Šmihel 22. Novo mesto. PRODAM kadet karavan, letnik 1968, lahko tudi po delih. Janez Ste-pan, Bušinja vas 20. Suhor. Z 101. prednji del malo karamboliran, in 4 nove gume prodam po ugodni ceni. Klevišar. Gotna vas 51 D, Novo mesto. WARTBURG TURIST, letnik 1978. prodam. Informacije na telefon 23-664. jj Kmetijski stroji jj PRODAM nakladalko za seno (17-kubično), brezhibno. Anton Vovko, Mačkovec 4, Novo mesto. PRODAM traktor Zetor 2511 v dobrem stanju. Ivan Šterk. Goli vrh 5. Raka. PRODAM samonakladalko 25 SIP. tračni obračalnik Panonija, hidravlično kosilnico Mortel za Deutz 4006. vse v dobrem stanju. Janez Abram, Dobrava 9, Kostanjevica, (el. 69-730. PRODAM traktor Štore liat (pogon na vsa štiri kolesa), še v garanciji in kravo po izbiri. Jablan 41, Mirna peč. telefon 84-331. PRODAM traktor Steier. 28 s koso. Slavo Jaklič, Križevska vas 1, Metlika. PRODAM traktor Zetor (42 KS) s kabino in žrebico, staro 6 mesecev. Telefon (068) 25-846. TROSI LEC KRPAN 30 dobro ohranjen, ugodno prodam, in slamoreznico^ puhalnikom. Selak. Dobrava 32,-Škocjan. PRODAM traktor deutz 60006. ohranjen, ali cormick (25 KM) s kabino. Telefon 47-112. POCENI PRODAM šrotar za žito Lifan. Tine Marolt. Praproče 25, Straža. VPREŽNI SADILEC koruze, primeren za hribovite kraje, prodam. Anton Rus, Dobravice 9, 68332 Gradac v Beli krajini. TRAKTOR UNIVERZAL 445, dobro ohranjen, prodam. Tel. (061) 616-863. PRODAM traktor Zetor (14 KM, pogon na vsa štiri kolesa) in plug obračalnik. Anton Jankovič, Bedenj 15, 68341 Adlešiči. PRODAM traktorski obračalnik zgrabljevalnik Sental. Rudi Celestina, Zg. Vodaie 13. 68295 Tržišče. TRAKTOR DEUTZ. dobro ohranjen. poceni prodam. Gornik. Gora Janeži 9. Sodražica, tel. (061)451-395, po 16. uri. PRODAM PRODAM dve telici z rodovnikom, ena visoko breja od matere, ki je namolzla v eni laktaciji 60001. Biška vas 5. Mirna peč. BARVNI TELEVIZOR Iskra, rabljen. v brezhibnem stanju, prodam za 30.000 din. Kovačič, Mestne njive 19, Novo mesto. PRODAM kože za krzno — vrsta ožgani kunec (22 kosov po 1.000 din). Ciril Zajc. Lebanova 11. Novo mesto, telefon (068) 21-947. PRODAM žrebico, start) 2 leti in pol. Lužar, Strelac 3. Šmarješke Toplice. PRODAM 50-litrski in 8-litrski bojler, hrastove stopnice (kotne) in poročno obleko številka 38. Telefon (po 15. uri) 24-234. PRODAM hidrolor. znamke Brestanica. trifazni. Parkelj Milan. Prečna 24a. PRODAM avtoradio s kasetofonom. Marija Gričar. Štravberk 6. Otočec. PRODAM nov priključek —vlečno frezo za motokultivator Honda F 600. Naslov v upravi lista (7191/84). PRODAM elektromotr (22 KW) s 1460 obrati. Tel. 58-758. PRODAM tri breje ovce m ovna zaradi bolezni. Ivan Kostrevc, Pristava pod Rako I. Raka. PRODAM zamrzovalno skrinjo (320-litrsko), rabljeno samo nekaj mesecev, in dva radiatorja Jugoterm. dolžine 1,80 in 2 metra. Alojz Gorše. Gmajna 19/a, 62380 Slovenj Gradec. PRODAM psa. starega 6 mesecev. Naslov v upravi lista (7192/84). PLINSKO napravo BED1N1. še ■ novo. prodam za 2,5 M. Ivan Grahek, Dobindol 17, Uršna sela. PRODAM rabljeno peč za centralno kurjavo. Jože Grubar, Šentjernej 212. PRODAM motorno žago Stihi 085 in jermenico za traktor Univerzal ali Štore. Dolenja Dobrava 9. 68210 Trebnje. SALOMON 737 nov. prodam. Tel. (068) 22-361. PRODAM električno kitaro melodija Mengeš. Tel. 85-891. PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček. Naslov v upravi lista (7195/84). ŠIVALNI STROJ zomaricointerm-oakumulacijsko peč (3KW) ugodno prodam. Telefon 24-192. SPALNICO in dnevno sobo — stilno — ugodno prodam. Telefon 24-192. PRODAM nov črnobeli televizor. Srčič. Mestne njive 4/a. Novo mesto, telefon 25-825. popoldne. PRODAM rabljen električni štedilnik (4 plošče, električna pečica). Telefon 25-986. PRODAM šivalni stroj BAGAT — Jadranka. Tel. 25-153. PRODAM harmoniko mejodija 120 B, novo, in obračalnik SIP Šempeter, nov, ter kravo, staro 5 let, brejo 9 mesecev. Albin Božičnik. Križe 19 pri Pečicah, 68282 Koprivnica. KUPIM KUPIM gradbeno parcelo, lahko večjo, ali starejšo hišo, oziroma gospodarsko poslopje na relaciji Novo mesto — Dolenjske Toplice — Podturn. Ponudbe pošljite pod šifro-»TAKOJ«. KUPIM stroj za izdelavo strešne opeke, ročni ali vibracijski. Telefon (064) 42-067. KUPIM plug Slavonec, nov ali rabljen. Telefon 44-300, Tone Grm, Trebnje. KUPIM stanovanjsko hišo v Novem mestu. Lahko nedokončana. Ponudbe pod šifro: »NOVE.IŠA». KUPIM starejši barvni televizor Gorenje v okvari. Telefon (068) 24-259. UGODNO PRODAM nepremičnine na Lopati pri Hinjah. Hiša z vrtom in sadovnjakom (34 m2) za 800.000 din, gozd (7903 m2) 350.000 din, travnik (4363 m2) 350.000 din, primerno tudi za vikend. Kupcu, ki odkupi vse. dajem 59! popusta. Ponudbe pošljite na naslov Tanja Schubert. Sodražica, novi blok. PRODAM njivo v okolici Ostroga. Ana Zagorc. Dol. Vrhpolje 23, Šentjernej. PRODAM enodružinsko 4-sobno hišo z vsemi pritiklinami in z vrtom v Vinici pri Črnomlju ali zamenjam za hišo ali stanovanje v Ljubljani. Informacije: Podgorelec. Ljubljana, Krži-čeva 4, telefon 328-006. ob 20. uri.' VEČJO obdelovalno parcelo, njivo v izmeri 2,05 ha pri Mrtvicah k. o. Cerklje ob Krki, in 0,80 ha travnika v bližini Skopic prodam najboljšemu ponudniku. Vprašajte za informacije po televonu (068) 71-225. PRODAM vinograd (400 m2) na lepem kraju nad Šentrupertom. Telefon (068) 40-106. PRODAM novo vseljivo stanovanjsko hišo s centralno kurjavo, telefonom in izolacijsko fasado. Naslov v upravi lista (7193/84). PRODAM travnik in vinograd. Vidic. Mali Orehek 3. Stopiče. PRODAM novejšo hišo / gospodarskim poslopjem na primernem kraju, tudi za obrt._ Štefan Kovačič, Gor. Vrhpolje 12, Šentjernej. ŽELIM zamenjati novo zgrajeno hišo v Ljubljani za novo hišo v Brežicah ali okolici. Drago Ljubnovič. Notranje gorice 211 pri Ljubljani. * PRODAM hišo v Novem mestu, končana III. faza. Zorko, Ragovska 6a. Novo mesto. tel. 23-142. PRODAM vinograd (33 arov) v Brezovici nad Metliko. Vodovod in elektrika na parceli, blizu asfaltne ceste. Ugodna cena. Telefon (068) 51-594. ^OBVESTILA I VALILNICA PETELINKAR bo začela z valjenjem piščancev. Obveščamo cenjene stranke, da že sprejemamo naročila za enodnevne piščance težke pasme za meso in rjave nesnice. Naročila sprejemamo vsak delovni dan od 7. do 14. ure v Muzejski ulici 3 pri novomeški tržnici ali pa v valilnici v Cegdnici tudi v popoldanskih urah. Prvi piščanci bodo v drugi polovici januarja. Za naše stranke so krmila preskrbljena. Se priporočamo! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! — Servis gospodinjskih aparatov v Metliki: štedilniki, plinske peči, mešalniki, sesalniki, sušilci las, kavni mlinčki itd. v garanciji in izven. ELEKTROINSTALACIJE IN POPRAVILA gospodinjskih aparatov Ivan PETRIČ, CBE 59. Se priporočam in želim vsem srečno in uspešno novo leto 1985! FRIZERSKI SALON MILKA. Novo mesto. Partizanska 3, želi strankam SREČNO NOVO LETO 1985. Obveščamo stranke, da bo salon 29. decembra odprt od 6. do 17. ure. 31. decembra pa od 6. do 13. ure. Izgubila sem žensko uro. znamkeTI-MEX, serijska št. 00358800, v centru Novega mesta. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Tel. 24-361. BR1VSKO-FRIZERSKI SALON DAROVEC želi vsem svojim strankam srečno novo leto 1985. obenem pa obvešča, da bo salon odprt 31. decembra od 6. do 13. ure. SPLOŠNO KROJAŠTVO Danica MARJANOVIČ, Ruperčvrh, Novo mesto, izdeluje po meri razna vrhnja oblačila. OBVEŠČAMO stranke, da prodajamo enoletne rjave kokoši za zakol ali nadaijno rejo še po stari ceni. Stane Zdravje. Zalog 17, Novo mesto, telefon 24-594. JURIJ PESTNER, brivsko-frizerski salon. Novo mesto, obveščam Cenjene stranke, daje salon odprt vsak dan od 6. do 20. ure, 31. decembra pa od 6. do 14. ure. Priporočam se in želim vsem srečno in uspešno novo leto 1985! uidtiLKi i i i\n j i ni\ ne prodaja lesa iz mojega gozda. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JANEZ BAN, Cankarjeva 19, Metlika, opozarjam tiste stranke, katere bodo še kupovale les od Jožeta BANA Iz Vrduna 4 pri Stopičah, da jih bom (ožil za odškodnino, ker Jože Ban nima pravice prodajati les po gozdovih, ki so moja last. MARINKA PAPEŽ, Lukovec 2, Bo-štanj, in solastniki iz Ljubljane prepovedujemo sekanje lesa in grabljenje listja v gozdu Goveji dol Štrasberg, bivši lasti pokojnega Franca Papeža iz Krmelja. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. MARICA GORŠE, Dobindol 2, preklicujem, kar sem izrekla žaljivega proti SLAVKI ŽURGA, vendar jo opozarjam, naj se z raznimi govoricami ne vmešava več v našo družino. ANTON TESTEN, Gotna vas 30, Novo mesto, prepovedujem svojemu sinu Tonetu TESTENU iz Gotne vasi prodajo premičnin in nepremičnin, ker niso njegova last. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal. MARTIN DORNIK, Gabrje 11, Krmelj, preklicujem žaljivk'ejzrečene zoper Vido Kramar, Sp. Vodaie! Tržišče, in seji opravičujem. mmmm _ Dragi mami MIMI TEROPŠIČ iz Črešnjic prrOtočcu za njen 50. rojstni dan iskrene čestitke — mož Jože, hčerke Jožica, Mojca in Pavli z družinami ter sin Dušan. Vnučki pa ji pošiljajo 50 poljubčkov. Dragima očetu in mami JANEZU in MARIJI ERLAHOV1MA iz Vel. Cerovca 14 iskrene čestitke: očetu za 90- in mami za 85-letnico. Želimojima zdravja in veselja ter da bi praznovala v krogu svojih dragih še mnogo let. Otroci z družinami. VULKANIZERSTVO MESTNIK — Vsem svojim strankam želim SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985! POPRAVEK! Pri zahvali za ANTONA LENARČIČA s Suhorja 7 pri Prečni, ki je bila obnavljena v prejšnji številki, je bila pomotoma izpuščena zahvala organizaciji ZB NOV Bršljin, za kar se opravičujemo. m FRANC KOVAČIČ, Zbure 33, Šmarješke Točlice, preklicujem vsako okoriščanje na mojih gozdnih parcelah v Bojniku. Posebno opozarjam Dragi mami in stari mami OT1LIJI LUKMAN iz Bučne vasi iskreno čestitajo za 87. rojstni dan, da bi ga še vrsto let zdrava in zadovoljna praznovala v domačem krogu. Hčerka Vida, vnukinja Lenčka in vsi. ki jo imajo radi. Dobri ženi in mami ALOJZIJI KOVAČ z Dvora pri Žužemberku, ki bo praznovala I. januarja svojo 62-jetnico, iskreno čestitajo njen mož in otroci. Te dni je praznovala rojstni dan dobra mama NEŽKA JERMAN iz Otočca. Da bi bila še mnogo let med nami zdrava in vesela, ji želimo otroci z družinami. Dragi in dobri mami, stari mami PEPC) PUCELJ iz Starih žag 6 pri Dolenjskih Toplicah iskreno čestitajo za njen 64. rojstni dan vsi, ki jo imajo radi. Vnučki in vnukinje pa staro mamo toplo pozdravljajo. Za tabo, ljubi ata, hitijo naše misli, zaman povsod te iščejo oči, a v srcih naših vedno si navzoč. V SPOMIN 23. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil ljubi mož, ata in stari ata . FRANC SMREKAR iz Stare Bučke 3 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu darujete cvetje ter prižigate svečke na njegovem preranem grobu! V tihi žalosti: vsi njegovi I ZAHVALA V 85. .letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ati, stari ati, stric in. svak ANTON OSOLNIK iz Muhabera pri Novem mestu Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste v trenutkih žalost' sočustvovali z nami. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega in pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje njegove težke bolezni. Hvala ZB Dol. Kamence in občinski konferenci SZDL Novo mesto za lepe poslovilne besede, gasilcem za častno spremstvo, novomeški godbi in pevcem KUD »Dušan Jereb« za odigrane in zapete žalos-tmke. Hvala delovnima kolektivoma tovarne zdravil Krka-TOZD Tehnoservis in Zdravilišče Dolenjske Toplice ter SGP Piomr-TOZD M KO in DSSS, Društvu upokojencev Novo mesto in njegovTzadnji potj6 P°kojncmU darovali tolik° vencev in cvetja ter ga tako številno spremili na V tihi žalosti: vsi njegovi DOLENJSKI LIST Slinili Preljubi očka naš, prezgodaj si odšel od nas, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. V SPOMIN 1. januarja bo minilo leto žalosti in samote, odkar nas je prezgodaj zapustil dragi mož in oče ANTON VRTAČIČ Male Brusnice 2 Spomin nanj^bo vedno živ. Hvalavsem, ki se ga še spominjate! Vsi njegovi ZAHVALA V 71. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in • stric LADO LUKŠIČ z Broda 35 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Krojač Novo mesto, UNZ Novo mesto in UNZ Trbovlje ter Trgovskemu podjetju 1. junij Trbovlje. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za zdravljenje. Žalujoči: žena Marija, otroci Darinka, Janez in Danica z družinami, brat, sestra ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 73. letu za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta JOŽEFA BUČAR rojena BOHTE Iz Plemberka 7 pri Stopičah Najlepša hvala vsem, ki ste njej in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja bolniškemu osebju na septiki, patronažni sestri in dr. Kranjcu, sindikalnim organizacijam Pionir, IMV, Krka — ampulni oddelek, Komunala Novo mesto za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi sosedom. Lepa hvala župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 85. letu je za vedno prenehalo biti plemenito srce našega dobrega moža, očeta, dedka in pradedka MARTINA KOBETA s Pristave 11 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo delovnim organizacijam Dinos Novo mesto, Tesnila Velika Loka, IMV Novo mesto in Tip—Top Ljubljana. Lepa hvala govorniku Jeričku za ganljive besede pred domačo hišo in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena in otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naših najdražjih FRANCA in ANTONA ŽELEZNIKA se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in DO Stillesu, Jutranjki, Mercatorju in Domu počitka Impoljca, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojna na njuni zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom Kompolja, družini Mesojedec, pevskemu zboru Jutranjka, oktetu, godbi, govornikom in duhovnikom za opravljeni obred. Vsi njuni V SPOMIN 30. decembra bo minilo žalostno leto, odkar je ugasnilo življenje našega dobrega moža, očeta in starega očeta ALOJZA JANEŽIČA iz Hrastulj pri Škocjanu Ne moremo verjeti, da si za vedno odšel. Ostal nam je le še spomin na čas, ko si bil med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke na njegovem grobu! Vsi njegovi Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, dragi oče. zemlja je pokrila, vse bolj osamljene naše so poti. odkar v temnem grobu počivaš, ljubi očka. ti. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očetr SREČKA ROGLJA s Peščenika 16, Višnja gora se najlepše zahvaljujemo .vsem prijateljem iz Kriške vasi, sosedom s Peščenika, sorodnikom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za cvetje, vence, izraze sožalja in spremstvo do. preranega groba. Zahvaljujemo se še kolektivu Rog iz Ljubljane, tov. Francetu in Poldetu Novljanu za organizacijo pogreba in poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V tihi žalosti: žena, hčerki z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, deda in pradeda FRANCA MARKOVIČA st. iz Podturna 26 se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem zahvaljujemo za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno'spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi TOZD Gozdarstvo Podturn, Mercator Novo mesto, organizaciji ZB in GD za podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni za pomoč sosedam Anici, Pepci, Viki in Cirili. Zahvaljujemo se gasilcem iz Podturna, topliškim pevcem, govorniku tov. Klančičarju in kaplanu Bizjaku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so nam stali ob strani ob izgubi naše drage mame TEREZIJE HRVAT Posebna zahvala velja sosedam Mimi, Pavli, Ljubi Hudorovac ter Pavli Gole. Enaka zahvala tudi Marici Jaklič, k; planu iz Dolenjskih Toplic, GG Črmošnjice, župniku iz Ljubija —Polja ter pevcem iz Ljubljane. Žalujoči: njeni otroci z družinami V SPOMIN a>' ob 5. obletnici smrti naše NATAŠE RŽEK iz Vavte vasi 80 Draga Nataša, s tvojim odhodom je bilo konec naše sreče. Ne moremo in ne bomo te pozabili. Hvala vsem,'ki se je še spominjate. Oči, Mojca in mami &K1 mam V SPOMIN Te dni mineva tri leta, kar nas je zapustil naš dragi ANTON BOŽIČ iz Gabrja 84 Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 85, letu starosti je umrla naša nepozabna mama ANA ŠPORAR rojena FABJAN iz Novega mesta Vsem, ki ste se prišli poslovit od nje ali kakorkoli pomagali in jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in svak FRANC KRESE iz Gor. Mokronoga pri Trebelnem Prisrčno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence, GD Trebelno in Velika Strmica, župniku za lepo opravljeni obred in pevcem. Žalujoči: žena Francka, hčerki Tinka in Mari z družinama, sestra Francka, nečakinje, nečak in Tršinarjevi DOLENJSKI UST 19 ' - ' ;': N NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA 2VEPL0 UDVORLJIV Človek RENTA ČLANOV VLADARSKIH ROOBIN AFR. REKA KRILO ZGRAOBE STAROIN- DIJANSKO LJUDSTVO SEKUNDA/ PLESEN NA VINU TATINSKA PTICA RADIONAVI- GACIJSKI POSTOPEK DUHOVI- TOST OflSTA POVRTNINE KRAJ PRI SPLITU SEMOV POTOMEC SVITEK AMPER/ MLINSKI ŽLEB FINSKI KIPAR (VAINO) MOČAN EKSPLOZIV SREOOZEM. RASTLINA LUKA TURKU SLEPOTA OBREDNA OPRAVA BORILNI MEC ZELIŠČE MERILEC ROSE/GLAS. IZRAZ |00 ZAČETKAI FR. PISATE-LJICA/OBO-2NISKA POSTAJA HRIB PRI BEOGRADU ZAČETNIK SLOV. KNJIŽEVNOSTI/ VRSTA MENICE NEKD. PRI-PAD. EVR. LJUDSTVA REFORMATOR HUS VRSTA HROŠČA/ZDRAVILO ZOPER GLISTE 2. GLAS/ STRANKA NEM. FILM. REŽISER (FRITZ) RAZTEG-LJIV TRAK ZIMSKO VOZILO OKLOPNO VOZILO NAPEV ORATEV ZAVITEK SL. IGRALKA (MAJDA) MILANO/ M. IME TRČENJE OBVODNO PODROČJE ŽENIN OCE/ LUKA V JU2. ITALIJI SREČNO AVSTR. POLITIK (JULIUS) NEM. SLIKAR IHANS) MICHAUX HENRI IZ DEBLA IZDOLBEN COLN SVOBODNO POSESTVO DEL USTNE VOTLINE/ EG.B02AN. MEMFISA ANGL. PLEMIŠKA STOPNJA VAJA/ ŠPORTNI REKVIZIT KAMNO- SEK/MARI- BORSKA TOVARNA AVTOMOB. GR. BOG VETROV/ REDKEJŠE Z. IME I/IRSKA REPUBL ARMADA POULIČNO GLASBILO IT. TERME POLJEDELSKO ORODJE/PROTIN VEROUCl- TEU/ROD VOJSKE CASSIUS CLAY/SRB. M. IME SEV. AMER. JELEN OTOČJE/ CIGAN KOROŠKI PLES ANTON DERMOTA /IZVIR POLET TEŽKA TKANINA/ SRB. KNJIŽEVNIK UGLEO/V KAR SE SP RAVLJA BLAGO ILOVNAT SVET/ IVAN LAH KIT. UTE2. MERA DOMIŠLJA VEC/SLA- BOKRVNOST VRSTA MNOŽIČNE AKCIJE/ ROLETA HUDOURNIŠKE VOOE CESKI KRALJ AZ REKA/ ZMOTA MOČVIRSKA RASTLINA/ KRAJ PRI ZADRU ČISTOČA JUGOSL LJUDSKA ARMADA/ PREDOR PLOSKOVNA MERA VITICA VRSTA POSEBNOSTI (VELIK NOSKSREOO-ZEM. OTOK TORINO SNOV ZA NARKOZO/ ARAB.DRZ JAP. LJUDSTVO/PRIPRAVA ZA ANAUZIR. NAHKOZA POZ ELEKTRODA/NAELEKTREN DELEC MONGOLSKI VLADAR/ DR2AVAV ZDA DOSTAVEK KONICA ZIME/ HOMERJEVA FEASKA KRALJIČNA GERMANIJ/ SEST. SVETILNEGA PLINA OCE INARECNO) ZUPANČIČ POVRŠINA POSKOOBA AM. USTANOVA ZA RAZISK VESOLJA IT. LIRA/ UBOZICA MAŠČEVALNA ZENA SEZONSKI DELAVEC PISATELJ TAVČAR DRAGO ULAGA PREBIVALEC AZ DRŽAVE SRB. M. IME MIT. GERM. OREL VODNA ŽIVAL NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Za novoletne praznike smo spet pripravili celostransko na-' gradno križanko. Kdor se želi potegovati za eno izmed lepih nagrad, naj jo pravilno izpolnjeno pošlje v uredništvo Dolenjskega lista. Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, do vključno četrtka, 10. januarja 1985. Žreb bo potem izbiral med naslednjimi nagradami: 1. nagrada — 2.000 din 2. nagrada— 1.500 din 3 nagrada — 1.000 din 4. do 15. nagrada — knjiga Reševalci naj na kuverto obvezno pripišejo »KRIŽANKA«, svoj naslov pa naj pripišejo na beli rob križanke, kije hkrati tudi kupom pri žrebanju. Prijetne praznike in srečno 1985. leto vam želi vaš Dolenjski list mm k : - - \ \ ii- Z eno nogo smo tako rekoč že v letu 1985. Še nekaj dni in poslovili se bomo od letošnjega, za vse prav nič lahkega leta. Žal pa tudi v prihodnjem ne moremo pričakovati, da se nam bosta spet začela cediti mleko in med. Nasprotno, vsa dejstva govore, da nam bo šlo prav težko. Toliko že lahko zapišemo, čeprav vsa vprašanja razvojne politike v letu 1985 še niso rešena oz. usklajena med republikami in pokrajinami na zvezni ravni. V prvem krogu usklajevanja zvezne resolucije in vseh spremljajočih dokumentov za prihodnje leto (ko to pišemo, se drugi krog šele začenja) je republikam in pokrajinama uspelo uveljaviti večino pripomb, ki prispevajo k večji jasnosti besedila, pa skoraj nobene pripombe in predloga, ki bi vsebinsko bistveno posegala v celoten koncept predložene ekonomske politike v prihodnjem letu. Znane so torej glavne opredelitve, po katerih so strateške točke ekonomske politike v prihodnjem letu štiri naloge: bolj dinamična proizvodnja, izvozna ofenziva, omejevanje inflacije in finančna utrditev gospodarstva. Vse to je načeloma sprejemljivo za vse republike in pokrajine, čeprav ima vsaka svoje interese in potrebe, odvisno pač od materialnega položaja in stopnje gospodarske razvitosti. V doslej usklajenem besedilu je v celoti ohranjena stabilizacijska naravnanost resolucije z jasnimi opredelitvami o pomenu izvoza kot trajne in strateške opredelitve naše razvojne politike ter o združevanju dela in sredstev kot temeljni podlagi za urejanje odnosov v družbeni reprodukciji. Po prvem krogu usklajevanja je sicer ostalo dokaj malo točk, o katerih delegati še niso našli skupnega jezika. Toda dejstvo je, da so pustili za usklajevanje za konec nekaj najtežjih, da ne rečemo spornih vprašanj. Gre za celoten sklop ekonomskih odnosov s tujino in kreditno-monetarne politike, ki bosta s svojimi konkre- tnimi rešitvami brez dvoma zelo usodno vplivala na pogoje gospodarjenja v prihodnjem letu. Ne smemo pozabiti tudi tega, da so skoraj vse bilance in večina spremljajočih dokumentov resolucije še kako odvisni od pogajanj z mednarodnim monetarnim skladom in tujimi upniki. V odboru za družbeni plan in razvojno politiko do zadnjega odlašajo z razpravami o glavnih projekcijah razvoja, o rasti družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje, izvoza itd., saj je zvezni zavod za družbeno planiranje večkrat spreminjal številke, se zato, da bi čimbolj odgovarjale dejanskim realnim možnostim razvoja v prihodnjem letu. Najprej je na primer napovedal izredno živahno menjavo e tujino, pa stopnje potem ob številnih pripombah bistveno znižal. Tudi take bo (povečanje izvoza za 12, konvertibilnega pa za 15 in uvoza za 6 odst.), kot kaže, treba še nekoliko zmanjšati, saj so bolj želje kot dejanske možnosti. V prvem krogu usklajevanja prav tako ni bilo doseženo soglasje o energetski bilanci, ki pa verjetno le ne bo povzročala večjih težav. Sporne so predvsem nekatere predvidene prioritete v preskrbi z naftnimi derivati. Drugo pa je, kakšna bo dejansko energetska preskrba v prihodnjem letu. Tovrstni načrti se nam doslej namreč skoraj nikoli, vsaj v zadnjih letih, še niso izšli. V odboru za finance je ostalo odprto vprašanje deviz za potrebe federacije v prihodnjem letu in osnutek zveznega proračuna, povsem na začetku pa so obtičali tudi z osnutkom sprememb in dopolnitev zakona o sredstvih rezerv, s katerim vlada zahteva, da bi že v letu 1985 prenehali pokrivati izgube iz finančnih rezerv, medtem ko vse republike in obe pokrajini menijo, da bi to morali preložiti vsaj še za eno leto. Proračun naj bi znašal okrog 609 milijard dinarjev. Ali bo tak ali celo večji, še ni gotovo. V odboru za man, razvite so se namreč istočasno pogovarjali, da bi federacija v letu 1985 plačala obveznosti Kosova do mednarodne banke. V tem odboru so se sicer dogovorili, da bo spodbujanje hitrejšega razvoja manj razvitih slonelo na istih temeljih kot letos, ne pa tudi tega. kako naj država pripomore k odpravljanju hudih likvidnostnih problemov teh federalnih delov, kako bo s pokrivanjem tečajnih razlik itd. V kreditno-monetarnem odboru so se v prvem krogu sporazumeli o tako malo vprašanjih, da je zelo težko reči, kakšna bo politika na tem področju v prihodnjem letu. Znano je le, da bo še vedno precej omejevalna, da bi dosegli njen protiinflacijski učinek in hkrati tudi osnovne cilje: rast proizvodnje, predvsem izvozne, proizvodnjo osnovnih kmetijskih pridelkov ter energetskih in drugih surovin, ki prispevajo k nadomeščanju izvoza. Mnoga vprašanja denarno-posojilnega področja pa bodo gotovo v veliki meri odvisna tudi od pogajanj z Mednarodnim monetarnim skladom. Nekatere republike pogojujejo sprejem resolucije za prihodnje leto s sprejetjem rešitve za tečajne razlike. Vsekakor naj bi zvezni izvršni svet postregel z dodatnimi bilancami, da bi videli, kolikšno breme lahko gospodarstvo v prihodnjem letr prevzame, ter s tem, ali je mogoče začeti pokrivati nakopičene tečajne razlike ali pa bo pokrivalo le tekoče razlike. Veliko odprtega je ostalo tudi na področju gospodarskih odnosov s tujino, predvsem pa okrog delitve za vse želje in potrebe veliko preskromne devizne pogače. Za delovanje deviznega trga niso mogli najti rešitve, zato so glede preskrbe z devizami v prihodnjem letu številne dileme. S tem bodo imeli delegati še veliko dela, še posebno, ker ne gre le za različne interese, ampak tudi za objektivne težave posameznih gospodarskih vej. Politike cen zn leto 1985 ni bilo težko uskladiti. Resoiucila j~ praktično le povzela vsebino novega zakona o družbenem nadzoru cen in namen, da se cene s 1. januarjem 1985 oblikujejo prosto, skladno ž razmerami na trgu. Zato tudi strah, da bodo ponovno »zbezljale«. Toda zvezna vlada že pripravlja cel sklop ukrepov, da do tega ne bi prišlo, čeprav se pri cenah resnično nikoli ne ve. kaj bo. Slovenski delegaciji ie pri dosedanjem usklajevanju uspelo uveljaviti približno dve tretjini predlogov, med drugim pripombo, naj bi v letu 1985 poenostavili postopek za uvoz opreme, pripombo, da za zaustavitev padanja reainih osebnih dohodkov ni dovolj politika obvladovanja inflacije in razporejanja dohodka, temveč da je potrebno tudi zmanjšati delež stroškov v celotnem prihodku. Ni pa na primer dobila podpore pri predlogu, naj začnejo spremembe deviznega zakona in zakona o kreditnem in bančnem sistemu, ki naj bi bile sprejete do konca junija 1985, veljati leta 1986. Z. L-D. 24 RPRILOGA i ImM V neobvezen premislek REKA NEUČINKOVITOSTI Ko to pišemo, je minilo že 50 dni, odkar so na reki Savi pri Beogradu opazili prvi večji naftni madež neznanega izvora in dvignili preplah. Kako tudi ne, saj z vodo iz Save preko čistilnih naprav polnijo vodovod našega glavnega mesta. Naprave za predelave rečne vode v pitno, ki morajo zaradi tudi sicer zelo onesnažene reke delovati noč in dan, so zoper nafto in njene derivate v večjih količinah nemočne, kar je povzročilo, da sodeli jugoslovanske prestolnice ostali brez vode. Prizadeti so takoj terjali glavo ali več glav, s čimer se začenja drugi del zgodbe, ki je, žal, bolj zanimiv in značilen kot prvi, saj je v tej naši državi navsezadnje še kakšen kraj, ki kar od pamtiveka nima vode in vodovoda. Stvarje vtem, da naftnega grešnega kozla ne morejo najti, samo obglavljanje najbrž ne bi delalo težav. Takoj po prvih večjih naftnih madežih je zvezni komite za kmetijstvo zahteval od vodnogospodarskih inšpekcij republik in pokrajin, skozi katere teče Sava, poročila o morebitnih onesnaževalcih. Sadov ni bilo nobenih. Ker nimamo zvezne sanitarnealipodobneinšpek- y cije, so na medresorskof pobudo zveznih organov poklicali na pomoč zvezni hidrometeorološki zavod, zavod za zdravstveno zaščito, reko so preiskovali ogledniki na čolnih, na teren so šli dobroopremljeni laboratoriji. Vse brez rezultatov. Nato so sklicali sestanek predstavnikov Srbije, Hrvatske, Bosne in HercegovineterVojvodine. Sklenili so, da morajo krivca najti v enem tednu. Iz dogovora ni bilo nič. S sestanka posebne delovne skupine, ki se je sešla v Slavonskem Brodu (kraju, ki je neuradno menda najbližji skrivnostnemu izviru naftnih madežev), so javnosti sporočili samo, da je Sava onesnažena z nafto(l). Upajmo, da bodo predlagani za Nobelovo nagrado za kemijo, naših ekonomistov so se v Stockholmu že malo naveličali. Preiskava o nafti v Savi teče naprej. Tako kot reka sama. Počasi in motno. Uradno ni razen naftnih madežev nič novega, neuradno veliko. Z vseh strani letijo, obtožbe zaradi neučinkovitosti pristojnih služb in ustanov, zaradi očitne dezorganizacije medrepubliških iskalcev krivca. Savski madeži so po naključju prišli tudi na sejo zveznega zbora skupščine Jugoslavije, delegati so namreč po redni poti razpravljali o preprečevanju nadaljnjega onesnaževanja jugoslovanskih voda. Navzoči so ob analizi stanja voda hočeš nočeš obravnavali tudi sayske misterije, pri čemer je bilo rečeno, da so v sami analizi (vročeni samo delegatom) tudi podatki, ki bi lahko razburili tudi tujo, in ne samo našo javnost. O nafti na Savi je razpravljal tudi ZIS. Sporočilo zveznega sekretariata za informacije — objavili so ga vsi osrednji jugoslovanski dnevniki — nam med drugim pripoveduje, da je ZIS ugotovil, da je Sava že dalj časa onesnažena in da je to resen družbeni problem. Vse drugo so več ali manj stavki z glagoli na ti — prizadevati, usklajevati, sodelovati, preprečevati itd. Drugače tudi ne more biti, naši zvezni zakoni ne morejo pooblastiti zveznih organov in organizacij za inšpekcijsko in drugo upravno ukrepanje. To je v pristojnosti republiških in pokrajinskih organov. ZIS je v primeru Save zvezanih rok, pa naj to zveni še tako neverjetno in nezaslišano! Zanimivo je, da so tako imenovani dežurni ustvarjalci javnega mnenja tudi v tem primeru pristavili svoj lonček in poročajo navzgor, da je z nafto prelita Sava ponoven dokaz neustavljive dobrovolj-nosti naših narodov in narodnosti, saj med ljudstvom kroži šala, da je treba Savo prodati kuvajtskemu šejku jn z izkupičkom odplačati devizne dolgove. Poročila pa niso popolna, če ne omenjajo tud; nekaterih vprašanj. Eno od teh se glasi: v kolikšnem času se v srednje razviti državi spodobi odkriti vir hudega onesnaženja, najti izginuli helikopter in zasačiti Jacka Razparača? MARJAN BAUER ež olitičnih in družbenih organizacijah ter drugih organizacijah in skupnostih. VOJAŠKI KOTIČEK DVAJSET LET REVIJE OBRAMBA IN ZAŠČITA Revija zaobsega s svojo vsebino vsa področja obrambnih in družbenosam-ozaščitnih dejavnosti v našem družbenem sistemu, torej tudi civilno zaščito, narodno zaščito in teritorialno obrambo. Pri tem seznanja bralce s teoretičnimi vprašanji in vidiki vseh treh dejavnosti, z novimi rešitvami pri urejanju obrambnih zadev, z izkušnjami pri reševanju posameznih problemov in razvijanju posameznih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter tudi z novostmi na področju vojaške tehnike in vojskova- nja ob hkratni oceni njihovega vpliva na zaledje in sistem splošne ljudske obrambe. S tako vsebino fevija omogoča . vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z obrambnimi zadevami, da se za svoje delovanje . primerno usposobijo, oziroma da si svoje znanje razširjajo in izpopolnjujejo. Slovenska izdaja Obrambe in zaščite posveča tretjino prostora obrambni in družbenopolitični problematiki v Sloveniji, ostalo vsebino pa povzema iz drugih izdaj. Sedež njenega uredništva je pri republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo Slovenije. Slovenska izdaja izhaja v .7500 izvodih. POLDE ŠTUKELJ Stev. 1 /84 leto XX. issn 0350-0683 OBRAMBA IN ZAŠČITA JMh ,....S/mrl bi marala bili listu dejavnost v svetu ■ kateri se tekmuje r mm, kur je Cloveiko, kar ljudi :ilrtiiuje, ne pa hCttje..." Ta*, .‘vri. Revija Obramba in zaščita praznuje letos dvajsetletnico svojega izhajanja. Izhaja dvomesečno v slovenski, srbohrvaški, makedonski in albanski izdaji. IzdajajoZvez-ni sekretariat za ljudsko obrambo. Obramba in zaščita je strokovna revija. Namenjena je delavcem, ki delajo na obrambnih zadevah kjerkoli v našem družbenem sistemu, torej v družbenopolitičnih skupnostih, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, šolah, družbenop- v‘„ 4 &' 'Sl ' V TEJ B Vuletic: HITREJE RAZVIJATI HRIBOVSKA OBMO&JA. ŠTEVILKI: B. U&#n>En,k: NAČRTNO DO ZASČlTNE OPREME C BnTi f NALOGE PRI USPOSABLJANJU TERITORIALNE OBRAMBE Dodal«* PREHRANA OB HUDEM POMANJKANJU ZiVIL ‘.M W 'd o ® £ o ® u 03.-3 © o > 2 S© d je Dna vsa ousterjeva brigada s komandantom na čelu • Poginil je Musketeer, zadnji od 150 potepuških psov, ki so podedovali premoženje Ele-onore Ritchey, petrolejske milijonarke iz Teksasa. Zapustila je 20 milijonov dolarjev. V 16 letih se je posrečilo 150 psom in njihovim skrbnikom porabiti 5 milijonov dolarjev. Preostalih 15 milijonov dolarjev bo dobila neka veterinarska fakulteta. Francoz Andre—Jacques Guarnerin je prvi človek, ki je s padalom skočil iz balona. Bilo je leta 1979. Ko se je dotaknil Ijubezemlje.jeGuarnerin najprej pol ure bruhal, nato pa od prestanega strahu pade! v nezavest. Eno od najbolj znanih del velikega francosko-švicar-skega prosvetitelja in enciklopedista Jeana—Jacque-sa Rousseauja je »Emil, traktat o vzgoji otrok«. Ta knjiga je imela velikanski vpliv na zgodovino pedagogije. In to kljub temu da se je sam Rousseau, ki je imel pet otrok, tem otrokom odrekel. Odrasli so v sirotišnici. - Ameriški predsednik John Tyier je bil najbolj ploden stanovalec Bele hiše. Z dvema ženama je imel 14 otrok. Na drugem mestu po naraščaju je predsednik VVilliam Henry Harrison, ki je imel deset otrok. Zanimivo je, da sta bila oba predsednika rojena v Charles Cityju v plodni Virginiji. Leta 1961 se je v Ankari rodil Turek, ki je v trenutku prihoda na svet'tefital 12,5 kilograma. Veljaza najtežjega novorojenčka vseh časov. Agencija za varstvo okolja pri ameriški vladi bo predložila kongresu predlog zakona, ki naj bi postavil gornjo mejo sevanja televizijskih in radijskih postaj. Domnevajo, da ta sevanja v določeni meri vplivajo na živčni in imunološki sistem človeka. V minulem stoletju so bili ženski dežniki narejeni tako, da so imeli, ko so bili odprti, na eni strani precejšnjo izboklino. Zakaj? Samo zato, daje bil pod dežnikomtudi prostor za velikanski lastniči n klobuk. Ameriški general John Custer je najmlajši ameriški general vseh časov. Zvezdice je dobil z 22 leti. Kasneje se je pokazal za enega najslabših generalov, padel je v past, ki mu jo je postavil indijanski poglavar Sedeči bik. Uničena m Ples KRALJ BREKDANCA Po mračnih ulicah severnega Chicaga je leta 1968 poplesoval mladenič in ustvarjal nove plesna figure, kot so pog-ging, body-slam, ba-ck-spin in druge, brez katerih si danes ne moremo zamisliti učinkovite break figure. Šestdeseta leta so bili časi, ko si zaradi breakdanca lahko končal v zaporu, kar se je omenjenemu mladeniču pogosto dogajalo. Fantu je bilo ime Adolgo Ouinones, že takrat pa so mu rekli kar Shabba—Doo. ulicah zapostavljenih mestnih četrti. Zvezdnik je zdaj zaposlen s pripravami na film Electric— Boogaloo, nadaljevanjem filma Breakdance. Posnel je tudi samostojno ploščo in video, na katerem so vse njegove plesne bravure, figure, ki so ga naredile za kralja breakdancea. V kratkem bo v ZDA naprodaj tudi njegova knjiga, priročnik za vse, ki se nameravajo resneje ukvarjati z break-dancom. Shabba-Doo trdi, da se njegovo življenje pravzaprav ni veliko spremenilo. »Še vedno me vsako jutro-prebujajo ulični plesalci in mi kažejo svoje ideje ter nove figure.« Danes, ko so temelji tako imenovane hip-hop kulture že kar trdni in ko snemajo na stotine filmov o breakdancu, se je pokazala tudi potreba po zvezdah takega načina življenja.* Shabba—Doo je vsekakor ena od njih. Za priprave je imel dovolj časa. V sedemdesetih letih si je nabiral izkušnje v priljubljenih ameriških televizijskih oddajah Soul Train in What s Happening? S svojo plesno skupino je Shabba-Doo nastopal na turnejah slavnih zvezd rocka kot so Diana Ross, Bette Widler in Isaac Hayes. Ko so ga povabili, naj nastopi v filmu Breakdance, je imel zlomljeno roko, razen tega pe dal vedeti, da želi delati zgolj pri koreografiji. Producenti pa so bili trmasti, na koncu so uspeli. Kot pravi Shabba—Doo, kaže breakdance prepad med uradnim svetom plesa in plesom, ki ga pozna ulica. Shabba—Doo je dobro spoznal to razliko, saj se je plesa učil na r 22 priloga dolenjske \,y Akcija Dolenjskega lista PRIDNE ROKE POTREBUJEJO BISTRO GLAVO Ni nobena skrivnost, da se dolenjsko gospodarstvo, zlasti v štirih občinah ožje Dolenjske, znova Pogreza v globel, od koder bo vse težeujeti povprečne slovenske rezultate. Ogromne izgube, pri katerih nosi zastavo IMV, cela vrsta delovnih organizacij z motnjami v poslovanju in še daljši niz tistih, ki bodo ob koncu iztekajočega se leta za las ušli rdečim številkam, vzbujajo zaskrbljenost. Malodušje, ki zaradi tega tu in tam prifhaja na plan, utegne biti hudo nevarno za nadaljnji razvoj. Po drugi stranipa je med gospodarstveniki večkrat slišati mnenje, da le ni vse tako črno in da so še možnosti »voz potegniti iz blata«. Kako čez težave z možnostmi, ki jih imamo doma, je bilo vprašanje, zastavljeno vodilnim ljudem iz gospodarstva vseh devetih občin Dolenjske, Posavja in kočevsko-ribniškega predela. V odgovorih je precej bridkih na račun dosedanjega obnašanja Pa tudi pobud, ki jih ne kaže brezbrižno obiti. AVGUST FAJFAR, direktor »Strešnika« Dob-ruška vas: »Za dolenjsko gospodarstvo je po Tojem mnenju značilno, da je preveč usmerjeno samo v proizvodno delo. Ponekod vsi osebni dohodki v tovarni predstavljajo manjši strošek, kot znašajo nabavne in prodajne storitve, ki jih Plačajo drugim. Smatram, da bi morali o tem dejstvu resno razmisliti, saj trgovska in izvozno-ovozna podjetja zunaj Dolenjske pri sedanji Praksi dobivajo svoj delež ne glede nato, ali naša delovna organizacija izvaža ali prodaja z izgubo. Drugi bistven moment, ki predstavlja veliko oviro celotnemu razvoju, pa je miselnost, daje samo fizično delo nekaj vredno. Več priznanja in Pozornosti bi morali dati umskemu instrokovne-JPu delu, tako na področju kreacije artiklov, nabave, proizvodnje in prodaje. V zadnjem času smo priča temu, da pod krinko specializacije in racionalizacije, včasih tudi z metodami kitajske kulturne revolucije v smislu laskanja fizičnemu podpiramo vse mogoče začasne premike režije v proizvodno delo. V tej zmedi samo še čakam, kdaj bo kdo predlagal, na gredo za operacijske mize tesarji. Ce je režije preveč, jo je Potrebno za stalno prestaviti, sicer pa na vsako delovno mesto več strokovnosti, pridnosti, Posebno pa pameti, pa bodo uspehi nedvomno večji, s tem pa tudi rezultati prihodnjega in naslednjih let.« DRAGO KOTAR, direktor Kmetijske zadruge Trebnje: »Na Dolenjskem smo zadnja leta razvili kmetijstvo do te mere, da se že skoraj sami prehranimo. Rezerve pa so še velike in z majhnimi v|aganji bi jih lahko izkoristili tako, da bi v slovensko shrambo prispevali še več hrane. Zase Pridelamo na Dolenjskem dovolj krompirja, mleka in mesa, pri teh proizvodih imamo tudi nekaj tržnih presežkov, lahko pa bi jih bilo znatno več. V Suhi krajini se že lotevamo agromelioracij. Odstranjujemo kamenje z obdelovalnih površin, kar bo dalo za tretjino večji pridelek. Rezerve pa 'mamoše v Mirenski dolini, naKrškempolju inše kje. Programov dolenjskemu kmetijstvu ne hianjka, premalo pa je ljudi, ki bi jih uresničili. Če *daj Dolenjska pridela 28 milijonov litrov mleka, 17 tisoč ton krompirja in 4700ton mesa, trdim, da bi lahko vsako teh številk za tretjino povečali. Z Majhnimi vlaganji, z več strokovnosti, boljšimi semeni, skratka z ukrepi, ki so na voljo brez velikih naložb. JOŽE MRZLJAK, predsednik komiteja za družbeni razvoj skupščine občine Črnomelj: »Porabimo več, kot bi smeli, imamo slabo tehnološko opremljenost, premalo upoštevamo znanje, vse preveč je na hitro zgrajenih proizvodnih objektov, zato naša občina slabo štarta v leto 1985. Gospodarstvo naše občine ima za 700 milijonov dinarjev primanjkljaja obratnih sredstev. Pogumen razvojni program si je s prodorom na zahodna tržišča v prihodnjem letu zastavila predvsem Iskra v Semiču, v Beltu pa bo leto 1985 odločilno za nadaljnji razvoj. Naše kmetijstvo ne napreduje, zato bo morala kmetijska zadruga začeti z bolj drznimi posegi na zemljišča. Mislim na agromelioracije, hidromelioracije, komasacije, izkoriščanje višinskih pašnikov, predvsem pa gre za tesnejši odnos med kmeti kooperanti in predelovalno industrijo. Na področju trgovine bomo z večjim posluhom za želje občanov in novimi trgovinami zajezili odliv kupne moči vdruge občine. Največji problem imamo v občini s tozdom IMV; o sanaciji tega kolektiva tečejo razprave v širši Dolenjski in v republiki. -Za GOK, ki ima prav tako izgubo, pa moramo poiskati nadomestno proizvodnjo za tiste izdelke, ki so glavni vir izgub, in posodobiti tehnologijo. Žarišče večletnih izgub je tudi Gokov tozd Komunale, ki ga nameravamo v letu 1985 kadrovsko in finančno usposobiti za boljše poslovanje. Računamo na sanacijo vodovodov, ureditev občinskega odlagališča odpadkov, projektiranje čistilnih naprav. Prepričani smo, da ne bo leta 1985 uspelo sanirati problematiko v zvezi z zastrupitvijo reke Krupe « MIRO GOLUBIČ, direktor Melamina v Kočevju: »Melamin doslej ni posloval z'izgubo, kljub temu pa imamo stabilizacijsko komisijo, ki vsak mesec nadzira dosežene rezultate in opozarja,' kaj je potrebno še narediti. Večina izgubarjev je po mojem vse preveč sentimentalno navezanih na svoj proizvodni program, zato tudi ne morejo realno ugotoviti vzrokov izgub. Izgubarji bi morali za področja, kjer so šibki, dobiti zunanje sodelavce, ki pa bi po mojem morali prejemati nagradoza delo — na primer od občine. Vsak stabilizacijski program bi moral imeti rokovno predvideno tudi izboljšavo glede osebnih dohodkov, kar je za delavce najbolj pomembno. V naši tovarni bomo prihodnje leto fizični obseg proizvodnje povečali za 11 odst. Uvedli bomo delo v prostem času, da bodo stroji bolje izkoriščeni, več bomo izvažali in si že zdaj zagotovili trg za obdobje, ko bomo končali investicijo. Največ pa pričakujem od razvojno tehničnega sektorja na področju nadomeščanja uvoženih surovin z domačimi. Letos smo nadomestili že za 70 milijonov dinarjev surovin pri približno za 700 milijonov dinarjev uvoza, za 30 milijonov dinarjev prihranka pa nam je dalo tudi 25 inovacijskih predlogov.« MIRKO ANZELJC, direktor tovarne Inles, Ribnica: »Noben naš tozd ne posluje z izgubo. Po mojem pa je pri izgubarjih potrebno vpeljati osnovni recept: spremeniti proizvodni program, vendar predvsem v okviru lastnih proizvodnih in organizacijskih možnosti. Zelo so pomembni tudi dobri kadri, najbolj pa v tistih delovnih organizacijah, ki se otepajo s slabimi rezultati. V naši delovni organizaciji bomo v letu 1985 predvsem - izboljšali kakovost izdelkov in si s tem zagotovili konkurenčnost. Od sedanjih treh okenskih programov bomo obdržali le enega, več ukrepov pa uvajamo za povečanje storilnosti. Zmanjšali bomo odstotek nadomestila za bolniške izostanke, ukinili bomo čik pavze, zaostrili disciplino pri porabi surovin. Predvidene so tudi nekatere organizacijsko-tehnološke spremembe. Po moji oceni se moramo boriti tudi proti uravnilovskim težnjam pri osebnih dohodkih. Te so prisotne in škodujejo.« ALENKA PUCELJ — ARANDJELOVlC, predsednica Medobčinske gospodarske zbornice v Brežicah: »Naše regijsko gospodarstvo zaradi pretežno predelovalnega značaja terja povprečno dve milijardi dinarjev več, kot dolguje. Izenačitev tega razmerja ob sedanji obres- tni meri pomeni sprostitev dela sredstev, manjše potrebe po kreditih in manjši delež obresti v dohodku. Po mojem bi morali v vsakem kolektivu vsaj enkrat na leto preveriti organizacijo poslovanja in samoupravno organiziranost. Cilj take revizije naj bi bilo produktivnejše delo režijskega kadra, ki se s hitrejšim uvajanjem računalništva v poslovno informatiko osvobaja rutinskih opravil in pridobiva čaaza ustvarjalno delo. Opozoriti želim tudi na dejstvo, dažiro račun ni pokazatelj dohodka tozda, marveč le način za opravljanje plačilnega prometa v našem sistemu. Če racionaliziramo poslovanje, zmanjšujemo pritisk na stroškovno inflacijo ne le v tozdih, ampak tudi v širši družbi, predvsem pa v službi družbenega knjigovodstva in v bankah. V naši regiji imamo velike zaloge gotovih izdelkov, zato bi morali resno razmisliti, ali je smotrneje financirati zaloge ali poceniti izdelke. Menim pa tudi, da bi morale delegacije gospodarstva za razne interesne skupnosti bolj bdeti nad uresničevanjem dogovorjenih načrtov. Predvsem zato, da preprečijo presežke in da bi se ti vrnili direktno gospodarstvu, ne pa dovoliti, da se taka sredstva prelivajo drugam. Ko pa kolektivi iščejo pot iz težav, kljub tekočim nalogam ne smejo pozabljati na možnosti, ki jih imajo v razvojnih kadrih. Usodno bi bilo zaradi sprotnih težav pozabljati na razvoj, iskanje novih programov, izkoriščanje odpadkov, novih tehnologij z manjšo porabo energije in podobno.« JOŽE HABINC, direktor tozda Celuloza krške Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj: »Stroji so pri nas že precej zastareli, zato bi se radi čimprej vključili v tretjo industrijsko revolucijo. Preiti bomo skušali na višjo stopnjo predelave proizvodov iz celuloze, saj ne moremo ostati le pri proizvodnji vlaken in pri polproizvodnih. Letos bomo s prodajo na tujem predvidoma iztržili okrog 22 milijonov dolarjev. Tona celuloze stane v tujini 450 dp 500 dolarjev, z izdelki visoke predelave pa je možno iztržiti 30 do 60 odst. več. Na osnovi skupnega vlaganja bomo skušali iz Kosovske Kamenice kriti naše potrebe po magnezijevem oksidu; gre za milijon dolarjev prihranka. Najpomembneje pa je, da bi radi dali slovenski znanosti spodbudo, od katere bomo imeli tudi mi korist. S strokovnjaki Instituta Jožef Stefan iz Ljubljane skušamo doseči, da bi domači strokovnjaki za naše potrebe in potrebe drugih izdelali procesne računalnike, ki bi omogočili humanizacijo dela. Te naprave bi nadomestile delavce na težkih delovnih mestih in zmanjšale število izmen.« ANTON TOMC, vodja finančno-računovod-ske ga sektorja v metliški tovarni Komet: »Prvi in poglavitni ukrep za boljše gospodarjenje v prihodnjem letu je: več delati! V našem kolektivu, ki je pretežno ženski, nimamo pretiranih izostankov zaradi bolniške, več pa je porodniških. Sicer pa v naši družbi že deset let govorimo o potrebnem zmanjšanju skupne in splošne porabe, ki naj bi razbremenila gospodarstvo, a v praksi ukrepov ne čutimo. Po mojem bi lahko marsikatero službo na regijskih in republiških instancah brez škode ukinili, saj se marsikatere podvajajo, nekatere pa so sploh nekoristne in nepotrebne. Tam zaposlenim ljudem bi morali najti družbeno koristno delo. Pri nas v Kometu režijskih mest res ne moremo zman. ati, saj imamo vsega skupaj le desetino neproizvodnih delavcev. Po moje je za večino delovnih organizacij v izgubi rešitev pripojitev k uspešni delovni organizaciji, ki ima dobre razvojne možnosti in bo znala tudi za tiste, ki so zašli v težave (ni rečeno da samo zaradi slabega dela), poiskati dober program in zanje smotrno organizirati delo. Za vse nas je usmeritev v večji izvoz prva naloga, ki pa hočeš nočeš zmanjšuje dohodek, zato ne verjamem, dabiževletu 1985 lahkozaustavili padanje realnih osebnih dohodkov.« JOŽE PAVLIN, direktor TOK Sevnica pri GG Brežice: »Predvsem želim, da ne bi bilo v. letu 1985 presenečenj čez noč, kakršnim smo bili priče letos. Primer železnica nam je 13. decembra ustavila dobavo vagonov za prevoz lesa, karresno ogroža izpolnitev naših letnih načrtov. Trenutno lahko dobavljamo les le neposredno kupcem v bližini, zelo težko pa ustrežemo našim stalnim odjemalcem od drugod. Pomoč smo iskali pri gospodarski zbornici in našem združenju, a doslej zaman. Taki primeri spravljajo iz tira predvsem odgovorne v prizadetih kolektivih, onemogočajo normalno delo, imajo pa tudi negativne posledice za vrsto delovnih organizacij, katerih proizvodnja je oavisna od naše dobave « Z intervjuvanci so se pogovarjali: Andrej Bartelj, Mirjam Bezek, Pavle Perc, JožePrimc, JožeSimčič, Jožica Teppey, Alfred Železnik in Ria Bačer, ki je gradivo tudi pripravila za objavo. Avgust Fajfar Drago Kotar Jože Mrzi jak Miro Golubič Mirko Anzeljc Alenka Pucelj Jože Habinc Jože Pavlin priloga dolenjske Ansambel Lojzeta Slaka Z NJIMI POJE TUDI SRCE Letos je poteklo celih dvajset let, odkar je med zvoki slovenskenarodnozabavneglasbe slišati poskočne Slakove viže, ki jih ob spremljavi instrumentalnega tria prepevajo Fantje s Praprotna. Značilni ton »frajtonarice« povezuje glasove v topel občutek idilične domačnosti, praznično počutje v srcu in skoraj-' da pridene tudi rahlo senčico melanholičnosti, saj je dostikrat slišati Slakove pesmi, kotda se nam oglašajo iz sveta, ki sta ga sodobni čas in ritem življenja povozila, z njim pa je za vedno izginila tiha spokojnost življenja. Preprosta spevna melodija, preproste besede in živahen ritem dajejo tem pesmim čar ljudskega, nevidna nit jih povezujez ljudskimi godci, ki so pred sto in več leti vlekli »meh«, »ramonike«,»orgle« ali kakor so že imenovali diatonično harmoniko. Lahko bi torej napisali, da pomeni delovanje ansambla Lojzeta Slaka svoje poglavje v slovenskem ljudskem glasbenem izročilu. In ker je dušaansambla, Lojze Slak, od nog doglave čistokrven Dolenjec in nato ponosen, smosevuredni-štvu našega lista odločili, da jubilej njegovega ansambla počastimo z daljšim intervjujem, ki ga uvrščamo v novoletno prilogo. S Slakom sta se na njegovem domu v prijaznem, gostoljubnem vzdušju pogovarjala novinarja Milan Markelj in Jože Simčič. — Čeprav ste že velikokrat pripovedovali, kako ste stopili na pot harmonikarja, vas vseeno prosiva, če v kratkih besedah obnovite svoje-prve glasbene korake. »Prva otroška leta zaradi mamine bolezni nisem živel doma, ampak pri stari mami na Malem Kalu. Tam sem seveda slišal igrati strica Ludvika, ki je imel kot muzikant frajtonarico. Ker je bila taka harmonika zanj pravo bogastvo, se je otroci seveda nismo smeli niti dotakniti. Vzdušje v novem domu me je tako očaralo, da po treh letih, ko bi moral nazaj v rojstno hišo k materi, nisem hotel iti. Moj dom jebll na Malem Kalu. Verjetno je svoje ' imela pri tem tudi stričeva harmonika. Mati me jeodpeljala v rojstno hišo za nekaj dni, a ko je videla, da ne morem ne jesti ne spati, me je vrnila. Vrnitev v stričevo hišo mi je še danes izredno živo v srcu. Podobno globoko radost začutim vedno, ko se vrnem domov: iz Ljubljane na Dolenjsko ali iz tujine v Slovenijo. Harmonika me je zelo privlačevala in pri osmih letih sem se prvič upal prelomiti stričevo prepoved. V urah, ko ga ni bilo doma, sem jo jemal v roke in se poskušal z igranjem. Kmalu so se mi razkrile skrivnosti tega instrumenta, za katerega je značilno, da se ga moraš pač naučiti na pamet. Tako je naneslo, da svojih igralskih veščin nisem mogel več skrivati. Nazadnje je zvedel tudi stric in poslej sem imel pravico igrati na njegovo harmoniko. Doma smo imeli .pušeljšank’, ob katerem so se zbirali fantje in dekleta, jaz sem raztegoval meh, peloseje, pilo in plesalo. Bilo je res lepo. Potem je prišla vojna, ki je vzela strica v internacijo, harmonika pa ješla s partizani « — In kako ste iz domačega okolja stopili v širši svet? »Po vojni sem s prihranki prišel do prve svoje harmonike in začel igrati na ohcetih in drugih praznovanjih. Takrat so bileohceti še po starem imenitne: trajaleso tri dni in noči. Za muzikanta je bil to precejšen napor. Spominjam se, kako je bilo na moji prvi ohceti. Kot štirinajstleten fantič sem se pojavil pred starešino, pogledal me je in mi dal poguma z besedami: ,Ta bo pravil’ V Novem mestu sem se pri tapetniku Pavliču izučil poklica, ki me je pripeljal tudi v Ljubljano. Nikoli nisem imel namena, da bi tam ostal, a naneslo je tako, da zdaj stalno živim v Ljubljani. Vendar sem z vsemi štirimi Dolenjec« — Potem ste kmalu dosegli prvi velik javni uspeh na radijski oddaji Pokaži kaj znaš. Kako je to vplivalo na vašo glasbeno pot? »Ko sem se prijavil Is oddaji, sem upal le, da bodo zvoki moje harmonike šli v eter. Uspeh, ki sem ga dosegel, me je presenetil. Niti sanjal njsem, da bi lahko moje igranje tako navdušilo ljudi. VstaM so in navdušeno ploskali. Zmagal sem. A bil sem tako presenečen in zmeden, da še svojega imena nisem spoznal in sem ploskal zmagovalcu, se pravi samemu sebi. A zmagoslavju je sledilo razočaranje. Vse je zastalo. Pri radiu ni bilo človeka, ki bi znal prisluhniti novim talentom. Še to je treba povedati, da takrat diatonična hrmonika ni uživala prav nobenega ugleda. Imeli so jo za manjvreden instrument, na katerega naj bi ne bilo mogoče zaigrati nič dobrega. Celo mene je velika ljubezen do te harmonike za nekaj časa minila. Poskusil sem in igral nekaj časa na kromatično harmoniko in naučil osnov glasbene teorije <• — V tem času je v Sloveniji na področju narodnozabavne glasbe vedril in oblačil ansambel bratov Avsenik Vsi ansambli sojih posnemali. Kako je bilo z vami? »Nasprotnikov moje glasbe je zelo malo, a so zelo glasni. Mi radi posplošujemo, č£ kdo glasno in samozavestno kaj pove, mislimo, da govori v imenu večine. Jaz mislim, da je glasba neglede na zvrsti lahko samo dobra ali slaba. I n ker mi že dvajset let igramo, ker nas ljudje že dvajset let radi poslušajo, najbrž to nekaj pove. Ne terjamo, da bi našo glasbo postavljali na posebno vzvišeno mesto, a svoj prostor mora tudi taka glasba imeti in ga tudi ima. Navsezadnje se pa resnično lahko vprašamo, kdo smo, kaj smo, čg te glasbe, ki je nastala iz ljudskega izročila, iz slovenske glave in srca, ne priznamo za našo. Kaj nam potem še ostane? Koliko pa imamo Slovenci res svojega? Vse je šlo čez ubogega Slovenca, pritiski in vplivi z vseh strani. Pri tem pa smo nekaj oblikovali kot svoje, sprejeli za svoje in to je naše! Zunaj naših meja ljudje drugače mislijo o naši glasbi. Posnemajo jo, kar nam je v ponos.« — Vrnimo se zopet k vašim začetkom. Leta delovanja ansambla štejete od tistega trenutka, ko ste začeli nastopati s Fanti s Praprotnega. Kako ste se srečali Dolenjci in Gorenjci? »To je bilo tako. Slišali smo se na neki javni radijski oddaji. Oboji smo prišli v finale. Fantje so zmagali med pevci, mi pa med instrumentalisti. Ko smo se slišali, se nismo mogli več ločiti. Bila je ljubezen na prvi pogled, kot temu pravijo. Čez novoletno obdobje 1964 —1965 smo že žačeli skupaj vaditi in kaj kmalu tudi snemati. Občinstvu smo se prvič predstavili v novi zasedbi na šoferskem slavju v ljubljanskem kinu Sloga. Pri Jugotonu pa smo posnpli prvo veliko ploščo Kadar pa mim’ hiš'ce grem. Priljubljenost našč Skupine je blisko- -vito rasla, postaji smo znani po vsej Sloveniji in zunaj njenih meja.« — Kako bi teh vaših dvajset let uspešnega delovanja čimbolj nazorno prikazali? '»Naj govore kar številke. V dvajsetih letih nastopanja smo imeli blizu 2.000 koncertov, več sto radijskih in televizijskih snemanj, prav toliko radijskih in televizijskih nastopov, izdali smo 33 plošč, med njimi jih je kar 14 zlatih, sedem zlatih kaset in dve zlati čaplji zagrebškega Jugotona. Na ploščah in kasetah je posneto 320 melodij. Prevozili smo okoli milijon kilometrov.« — Ob vseh teh uspehih, s katerimi bi se lahko ponašal vsak poklicni glasbenik, ste ostali amaterji. Vsi člani ste redno zaposleni. Kako to usklajujete in kako zmorete napore? »Morda bi lahko naredili še več, če bi bili čisti profesionalci. Vprašanje pa je, če bi tedaj igrali in peli s takim »Res je bilo tako in tudi jaz sem bil pod njihovim vplivom. Moj ansambel, kvartet bratov Slak, je bil kot mnogi podobni ansambli pravzaprav le kopija Avsenikovega kvinteta. Res je, da smo dosegli lepe uspehe pri ljudeh, poznali so nas po vsej Dolenjski, posneli smo tudi nekaj skladb za radio. Vendar pa je v meni ves čas tlela želja, da bi igral drugače, na frajtonarico.« — Kako vam je uspelo, da ste se iztrgali prevla-dajočemu okusu in začeli igrati po svojp? »Na ljubljanskem radiu je prišlo do zamenjave urednikov. Noviurednikjezbralvsevodjenarodnozabavnih ansamblov, potem ko je poslušal vse posnetke. Takrat sem predlagal, da bi igral z novo zasedbo: diatonična harmonika, berda in kitara. Ansambel v taki zasedbi je leta 1963 posnel prve skladbe. To je pravzaprav začetek mojega ansambla po instrumentalni plati. Ko sozavrte-li naše posnetke v zelo poslušani oddaji Za našo vas, je bil odziv poslušalcev neverjeten. Redakcijo so zasuli s pismi in željami, da bi tako glasbo še vrteli. Uredniku oddaje Pol urez domačimi ansambli je bilo naše igranje tako všeč, da je vso oddajo predvajal samo naše posnetke. Vprašali so ga, zakaj je kršil zasnovo oddaje (v oddaji bi moralo nastopiti več ansamblov),' pa je na kratko odgovoril: Zato ker Slaki fajn špilajo. Po tej oddaji je bilo pisem z vseh koncev Slovenije še več.« . — Kaj, mislite, da je tako pritegnilo ljudi? - »Mislim, da sem nastopil v pravem trenutku z nečim novim. Zvok našega ansambla jih je presenetil, verjetno so v njem prepoznali staro izročilo ljudskih godcev. Jaz sem imel srečo, dasem še živel v časih, ko je bilo življenje nakmetihstarožitno, ko so bili živi mnogi običaji, ko se je na vasi veliko pelo. Vse to sem srkal globoko vase, prepojilo me je in zaznamovalo za vse življenje. Nekaj tega želim dati tudi s svojo glasbo. Upam, da tudi dajem. To še posebej močno občutim, kadar igram našim izseljencem v Ameriki, Kanadi, Avstraliji. Sprejemajo nas z velikim navdušenjem, vsi naši koncerti so vnaprej razprodani. Prinašamo jim Slovenijo, domovino, nekaj kar je naše, slovensko. Na gostovanjih po tujini sem spoznal, da se Slovenci res čudno obnašamo. Doma se domala sramujemo vsega ljudskega. Avstrijci, denimo, so ponosni na svojo narodno glasbo, na irharice, narodno nošo je videti vsepovsod. Slovenci pa se šele v tujini zavemo, kako pomembne so te stvari, in naši izseljenci se krčevito grabijo za vse, kar jih vrača h koreninam.« — Doma vsi ne sprejemajo vaše glasbe. Vam kritiki jemljejo voljo? •veseljem. ČepraV smo amaterji, je delo ansambla profesionalno. Čutimo veliko odgovornost do po* slušalcev, kvalitete in našega ugleda. Veliko delamo in vse to terja veliko truda. Zato smo se med seboj odločili, da ves prosti čas podredimo ansamblu. Ob torkih imamo vaje, ko pa se začne sezona veselic in javnih prireditev na prostem, nastopamo vse sobote in nedelje. Letos smo bili tako zasedeni, da smo igrali celo ob petkih. Ko je sezona mimo, si vzamemo malo počitka. Potem pa je že čas za snemanja in priprave.« — Kdaj sploh imate čas ustvariti novo vižo, ko ste tako zasedeni? »Kot trgovski potnik ljubljanske Hoje si lahko po svoje razporejam delovne obveznosti. Večinoma skladam ob večeri h, kose umirim. Ustvarjam na dva načina. Včasih mi da povod za nastanek melodijebesedilo.Tako je nastala moja pesem Deželica sonca in grozdja-Besedilo Fani Požek sem prebral v Kmečkem glasu, zazdela se mi je lepa, tako naša, da sem jo uglasbil. Se največkrat pa mi pride najprej viža, pa potem priredimo besedilo. Včasih so mi dali navdih tudi plesalci. Med igranjem sem jim želel dati še kaj več, novega, ritem plesa in radoživost plesalcev sta me spodbudila in nastalo je nekaj novega. Stik s plesalci mi je bil vednozelo pomemben. Zelo redko delam po naročilu. Na tak ali drugačen načih sem naredil že veliko viž. Na stotine jih je, vendar niso vse obdelane. Imam jih pa posnete in čakajo, da dozore. Ndkatere dolgo, nekatere pa ne-Najkrajši čas, ko sem naredil novo vižo, je bilo tri dni. V teh treh dneh je melodija nastala, apsambel seje naučil in jo javno izvedel. Tudi ta je postala uspešnica.« — Nobenega dvoma ni, da ste tudi komercialno uspešen ansambel. Kako to vpliva na vas in na delo ansambla? »Res mi je glasba dala blaginjo. Vendar me blaginja ni pokrivala. Seveda sem zadovoljen, da lahko dobro živim, vendar pa pridobivanje denarja ni bil nikoli edini namen glasbenega delovanja. Korist pride šele z uspehom, tega pa ni brez truda. Če bi ne bilo srca, navdušenja, zagnanosti in občutka odgovornosti do poslušalcev, poštenega odnosa do vsega, kar delaš, želje potem, da delaš po svoj ih najboljših močeh, potem tudi uspeha ne bi bilo in ne denarja. So taki, ki hitro uspejo, vendar ne zdržijo. Ljudi ne morešdvakrat ogoljufati,če izgube zaupanje vate, če si jih izigral, jih ne boš več 1 pridobil. Govorijo, da veliko zaslužim, a če bi vse ure, ki jih že desetletja vlagam v svoje delo, seštel in preračunal, potem bi se izkazalo, da so slabo plačane.« — Ker pa je teh ur veliko, je rezultat... »Odličen!« načenjajo nenormalne cene gnojil in zaščitnih sredstev, cene goriva, pomanjkanje delovnih rok in še kaj. Pri Slovinu so izračunali, daje rentabilen le vinograd z 2.500 trsi na hektar. Tega števila v družbenih vinogradih ne dosegajo in v analizi obstoječega stanja so zapisali, da so imeli do nedavnega komaj 1610trsovna površini enega hektarja. Po zadnji obnovi se to izboljšuje in zdaj jih imajo približno 2.000. Zaradi strmin ima Slovin komaj desetino navpičnih nasadov, vse druge površine obdelujejo v terasah. S tem'gre ogromno zemlje v izgubo. Mnogi zasebniki poskušajo to nadomestiti s preobremenjevanjem trte, kar se maščuje pri kakovosti grozdja, obenem pa skrajšuje življenjsko dobo trte. Racionalnejše sajenje trte zahteva za obdelovanje posebne stroje, teh pa domača industrija še ne izdeluje. V strminah so najbolj uporabni traktorji goseničarji, bočne kosilnice za košnjo nabrežin kultivatorji, plugi, mulčarji, toda na jugoslovanskih tleh se jih ne loti noben izdelovalec. V posavskem vinorodnem okolišu pridelajo zdaj povprečno 5.500 kilogramov grozdja na hektar. Pred zadnjo načrtno obnovo je bil donos precej manjši in je zaradi pomanjkljivega gnojenja, bolezni, starosti, toče in pozebe dosegel komaj 3.500 kilogramov. Sedanje povprečje se bo izboljšalo, ko bodo vsi obnovljeni vinogradi v polni rodnosti. Tedaj pričakujejo na hektar 7.500 do 8.000 kilogramov grozdja. V kooperaciji je bilo v zadnjih dvajsetih letih obnovljenih v brežiški občini okoli 800 hektarovvinog-radov, približno 200 pa so jih kmetje sami obnovili. Skupna količina pridelka se bo torej v kratkem povzpela ha 800 do 900 vagonov, kar predstavlja v normalnih letinah 700 do 800 vagonov grozdja za prodajo. Na večino teh tržnih presežkov računa Slovin, saj vključuje v dolgoročno pridelovanje grozdja 700 vinogradnikov s 500 hektari nasadov. Približno 500 jih oddaja grozdje brez pogodb, samo občasno. Slovin je pripravljen na prevzem celotnega pridelka. iz občine in delnoz območij iunaj njenih meja, zato bo v novem srednjeročnem obdobju povečal predelovalne zmogljivosti v Šentlenartu. Poskušal bo zagotoviti tudi vinogradniško mehanizacijo za lastno in družbeno organizirano proizvodnjo. Mlajše vinogradnike za sedaj še preveva optimizem, strokovnjaki pa vlivajo voljo tudi tistim, ki zaradi skopegazaslužka razmišljajo o slovesu od sončnih vinorodnih predelov. J. TEPPEY nino in dragoceno biserno matico (šedef). Tudi preostali saloni so v slogu second empira. To še ni vse. Kdor obišče Cetinje, mu tamkajšnji kustosi lahko pojasnijo, da so v Stiliesu povsem na novo izdelali nekatere interierje, položili intarzijski parket; namestili nove zidne obloge, stopnice, vrata, steklene razstavne vitrine, v katerih je edinstvena zbirka orožja, odlikovanj in vojaških oznak. Nad restavriranjem je bdel Zavod za zaščito spomenikov in kulture iz Beograda. Primopredajni zapisnik je podpisal štab šestih strokovnjakov pod predsedstvom Stanislava Vujoševiča. Dr. Jakov Mravljevič iz cetinjskih muzejev je ob otvoritvi prenovljene zbirke Državnega muzeja pohvalil sevniške mizarje, rekoč, dajeStillesu resnično uspela konzervacija in obnova objekta. To pa ni edino tovrstno delo, ki so ga opravili delavci Stilles, ki ima za takšne posege pravcati inženiring. Pred tem so uspešno opravili 11 nič manj zahtevnih nalog doma in vtujini. Zdaj potekajo razgovori za obnovo dveh pomembnih objektov v Jugoslaviji in dveh v tujini. Delo seveda ni lahko. Poleg strokovnjakov so potrebni tudi najboljši domači in tuji materiali. V cetinjskem primeru na primer biserna matica, nekatere tapete, okrasno okovje in zlati lističi. Tega in podobnega ni vedno lahko nabaviti. Poglavitna deviza pri zahtevnih obnovitvenih in zaščitnih delih pa so seveda izkušnje in marljive roke sevniških mizarjev. Inž. Blaznik nerad omenja posameznike. Ne bi pa mogel brez intarzistov Novšakov, očeta in sina, brez rezbarjev, s katerimi so dolge ure v tovarni-in doma študirali posamezne loke rezbarij. Skratka, pomemben je sleherni delavec v moštvu. Zato Blaznik tudi zavrača pogovor o svojem deležu. »Važno je, da uspešno delamo. Ni važno, kdo je kdo, temveč samo, kaj kdo zna,« pripomni. Kdor želi videti res nekaj lepega, pa naj se le potrudi v prijazno Cetinje. a. Železnik Vinogradništvo OSEM TON GROZDJA NA HEKTAR Vinogradništvo je v krizi in čas ni naklonjen obnovi, vendar se ji v Posavju ne bodo odrekli. Res je veliko vinogradov opuščenih, toda delu prebivalstva še vedno dajejo kruh na zemlji, kjer druge kmetijske kulture ne uspevajo. Slovinova DO Bizeljsko — Brežice se pravkar loteva zadnje etape druge vinogradniške obnove v posavskem rajonu. Tavključuje^OO hektarov nasadov, od tega 100 v bizeljsko-sremiškem in 200 v dolenjskem vinorodnem okolišu. Za vinogradništvo je po mnenju sestavljalcev dolgoročnega razvojnega programa primernih še 200 hektarov površin, na katerih doslej ni bilo vinogradov. V obnovi vidijo strokovnjaki edini izhod iz težav. Z njo nameravajo izboljšati - trsni izbor in zagotoviti žlahtnejša vina s tega območja. Vinogradnikom posavskega rajona, predvsem bizeljsko-sremiškega okoliša, odjemalci upravičeno očitajo, da so dali bogatemu donosu prednost pred kakovostjo in nasadili ogromno žametne črnine. Zapeljalo jih je veliko povpraševanje po rdečkastih vinih, ki se je nenadoma ustavilo. Zahteve trga so se preusmerile izključno na kakovost, predvsem na bela vina, ki gredotudi najbolje v izvoz. Vinogradnike dolenjskega okoliša bodo naprej usmerjali v sajenje trt za cviček. V bizeljsko-sremiškem okoliš^ bosta rdeči in beli bizeljčan še vedno osnovni vini, ob njih pa tudi kakovostna ali celo vrhunska sortna vina, s katerimi si bo ta okoliš spet pridobil nekdanji sloves. Sajenje rdečih sort nameravajo zmanjšati na minimum, zlasti žametno črnino. Kvaliteto rdečih vin bodo izboljšali z dosajevanjem modre frankinje. Med belimi sortami bo prevladoval laški rizling s 40 odstotki. Rumenega plavca bo zadostovalo 20 odst., šipona in sovinjona po 10%, renskega rizlinga, kraljevine, belega burgundca in zelenega silvanca po 5 odst. V dolgoročnem programu poudarjajo, da se mora sedanja obnova že prilagajati tretji obnovi vinogradov in upoštevati zaokroževanje površin ter izboljšano tehnologijo. S tretjo obnovo nameravajo začeti čez deset oziroma petnajst let, ko se bo vinogradom iz prve etape druge obnove iztekla normalna življenjska doba 25 do 30 let. Do takrat se bodo pri Slovinu načrtno posvečali vzgoji matičnih nasadov za cepiče zaželenih sort in iz teh nasadov odbirali najboljše trse za klonsko selekcijo. Odbire se že lotevajo, ker opažajo, da je sedanji trsni izbor zelo slab, zlasti pri rdečih sortah. Med njimi je modra frankinja edina, ki zagotavlja kakovostno vino, medtem ko se žametovka tudi v najboljših letinah (1983) ni obnesla. Šentlovrenka in Portugalka tudi ne prideta v poštev, saj sta uporabni le za mošt, ne za vino. Med belimi sortami bodozmanjšali rumeni plaveč, ker si redkokdaj nabere dovolj sladkorja. Tretji program vinograd niške obnoveželijo končati v poldrugem desetletju, zato bi morali vsako leto obnoviti vsaj 35 hektarov. Začetek predvidevajo v novem srednjeročnem načrtu. Zaradi povečevanja stroškov bodo brez pomoči širše družbene skupnosti težko uresničili svoj program. Po sedanjih cenah velja obnova enega hektara vinograda 2 milijona dinarjev. Če bi kmetje kooperanti tudi vnaprej prispevali polovico, bi morala družba zagotoviti vsako leto 70 milijonov dinarjev, vsega skupaj pa 500 milijonov. To bo strnjena obnova večjih zaokrožen ih kompleksov, da bo omogočila boljšo izkoriščenostzemljišč, enotnejšo in učinkovitejšo strojno obdelavo. Torej ne bi smeli dovoljevati drobljenja in prodaje vinogradniških parcel za vikende. Naprodaj jih je vedno več, zato bi jih morali odkupovati kmetijska zemljiška skupnost ali DO Slovin. Denarja nimata in tako prehaja veliko vinogradov v neprave roke. Pri obnovi bo to nov kamen spotike. Razdrobljenost in majhnost vinogradniških parcel vinogradnikeže dolgo tepeta, saj meri povprečna parcela v organizirani družbeni obnovi komaj 60 arov, sicer pa so te površine še manjše. V stihijski obnovi prevladujejo lastniki vikendov, ki se malo ali sploh nič ne ozirajo na teh nične in tehnološke normative in tudi na tem področju razbijajo enotnost. Razen tega požre razdrobljenost veliko površin za poti in druge neobdelovalne namene. Tako v družbenem kot v zasebnem vinogradništvu primanjkuje specialne mehanizacije, ker je vsa iz Podvigi V STILLESU REŠUJEJO KRALJEVSKA POHIŠTVA Muzejski kompleks črnogorskega mesta Cetinje obsega42znamenitosti. Najboljznan muzejvtemnizu je cetinjski Državni muzej, odprt leta 1926. Ko poslopje še rvi bilo namenjeno zgodovini, je v njem domoval zadnji črnogorski kralj Nikola I. Petrovič. Njegov rod je bil znan po zbirateljski žilici, saj segajo nekatere zbirke v XV. stoletje. Že knez Danilo je najdragocenejše predmete prenesel v znamenito Biljardnico vladike Njegoša. Da so Črnogorci znali čuvati svojo tradicijo, izpričuje prvi zakon o muzeju iz leta 1896(1). Državni .muzej hrani predvsem nekdanji ambient dvora kralja Nikole. Pred dobrim letom so imeli to dragoceno pohištvo beneškega porekla vsevniškem Stiliesu, v tozdu Notranja oprema. Kajpada tega iz diskretnosti niso obešali na veliki zvon. Ko so vse restavrirali in konzervirali, so za tovarniški album napravili nekaj barvnih posnetkov v sobanah sevniškega gradu. In kaj so počeli s tem pohištvom v Stiliesu? Dipl. inž. arhitekture Miro Blaznik, ki se že vrsto let ukvarja tudi s problemi obnove dragocenegaantikvarnega pohištva, pripoveduje, da je bilo Danilovo pohištvo v izredno slabem stanju. Povrhu vsega je bilo o vsem ohranjeno izredno malo tehnične dokumentacije. V Sevnici so morali zato najprej identificirati posamezne po- uvoza. Pomagajo si z drugimi kmetijskimi stroji, zato širijo medvrstne razdalje in zmanjšujejo pridelek na hektar. To jim špet jemlje dohodek, ki ga močno hištvene elemente. Dosti dragocenih rezbarij je preprosto manjkalo. Dognati je bilo treba kompletne podrobnosti (iz razpoložljivih opisov po literaturi od vsepovsod) in jih vstaviti na prvotna mesta tako po slogu kot po konstrukciji. Sevniški mizarji so tako restavrirali in konzervirali diplomatski salon, venecijansko spalnico, druge salonske garniture, pomožne salone in spalnico kneza Miloša. Pohištvo za omenjeni diplomatski salon je bilo izdelanao v Italiji konec XIX. stoletja, v slogu je prepoznati elemente baroka. Zanimive so rezbarske posebnosti. Spalnica princese je tudi italijanskega izvora iz sedemdesetih let 19. stoletja. Slog je second empire, črno lakirana površina je inkrustiranazmede- Pri starih Novomeščanih OSEM KRIŽEV IN CEKAR KNJIG Ferličeva Marija, po domače Mica, je v Novem mestu še ena redkih iz stare generacije, iz časov, ko so se vsi meščani med seboj poznali in pravzaprav eden o drugem vedeli vse. Navzlic tegobam, ki jih prinašajo leta, je Ferličeva čila, skoro vsak dan jo še sreč ujemo na cesti. Podjetna in živahna, kot jevselej bila.šedanesne more iz svoje kože. Ko sem prišla na obisk, je ravno čakala krovca, da bi popravil streho. Na vso moč se je jezila, ker je ta začela na več koncih puščati, tako da ji je v stanovanje kapljalo. Ko jeobrtnik prišel, je urno stopila za.njim na podstrešje. Marija izhaja iz znane napredne Bonove družine v Gotni vasi. »Domasem iz mlina, kakršnih je bilosvojčas ob Težkem potoku vse do Stopič petnajst. Sprva smo bivali v stari hiši, ko pa so začeli graditi železnico Novo mesto—Karlovac, se je vsa .Bonovina' preselila na mamin dom v Stransko vas, kjer si je oče z gostilniško obrtjo prislužil toliko, da je potem sezidal novo hišo v Gotni vasi. Tam je poslej živela družina s štirimi otroki. Mene so v doraščajočih letih dali v šolo v šmihelski samostan, kjer sem bila dve leti notranja gojenka, brat Vinko pa je hodil v novomeško gimnazijo. Po šolanju smo dekleta ostale doma, kot je bila takrat navada. Delati smo morale po njivah, opravljati vsa gospodinjska dela, vsaka pa si je želela čimprejšnieosamosvojitve. Moža sem spoznala neko nedeljo na veselici v Gotni vasi. Bila je ravno tista nedelja, ko so bile v mestu gostilne zaprte zaradi volitve župana dr. Režka, meščani pa so se prišli poveselit v Gotno vas. Tudi Ferličev Jože, mehanik, je prišel. Med plesom sejezačelo, čez dve leti pa sva se poročila. V mestu sva najela stanovanje, mehanično delavnico pa je imel na dvorišču svoje domačije, to je gostilne zraven osnovne šole, ki so ji rekli Pri totenbirtu. Kar lepo nama je šlo do vojske. Kot znan mehanik je mož nabavil tudi avtomobil, ki je bil za tiste čase v Novem mestu prava redkost. Že ob začetku vojne in nastanku OF sva bila vključena v delo. Moža Jožeta so Italijani odvlekli na Rab, ob kapitulaciji Italije pa se je vrnil in sVa šla oba v hosto. Jože je bil v Črnomlju, jaz pa na političnem delu v Podgorju. Osem mesecev sem bila tudi na Riglju kot članica novomeškega rajonskegaodboraOF, tam jebil sedež novomeške občine. Kot spreten mehanik se je mož zelo znašel. Ker je znal iz dveh starih avtomobilov narediti uporaben avto, je imel v Črnomlju dela čez glavo. Z njegovimi vozili so se funkcionarji odpeljali osvobajat Trst. Mi smo šli 8. maja 1945 proti Novemu mestu. V Šmihelu smo se pri potoku umivali in čedili.dasmo prišli v mesto kolikor toliko urejeni. Mojega doma ni bilo več; vso našo lastnino so med vojno raznesli, delavnica pa je tako vsa prišla vpartizane. Svakinje in prijateljice so mi dale, da sem se lahko preoblekla. Začeli smo v pravi revščini. Ko so bile novembra 1946 prve volitve v svobodi, sem bila izvoljena za članico takratnega občinskega ljudskega odbora. Moj mož je bil v Ljubljani, kjer je pri izvršnem svetu vodil mehanične delavnice, in ko je dobil stanovanje, semšlaza njim. Tam sem morala v službo, znala pa nisem drugega kot gostinsko obrt. Imenovali so me za poslovodkinjo več lokalov. Po treh letih življenja v LjubljanisvasevrnilavNovo mesto in začela z gostilno v nekdanji Ferličevi gostilni. Bilo je splošno pomanjkanje, kakšne izbire jedi ni bilo spominjam pa se, da vsaj žolice ni nikdar zmanjkalo. Znajti smo se morali, kot smo vedeli in znali. V naši gostilni se je nadaljevala totenbirtovska tradicija. Po pogrebih so imeli večinoma pri nas pogre-bščino (danes pa je ta navada, predvsem v mestu, že skoro pozabljena). Sorodniki umrlega so se zbrali v posebni sobi, pogovarjali soseo umrlem, jokali, pa tudi peli in se veselili. Hišo so podrli, ko so v Novem mestu začeli širiti'cesto in so zgradili bencinsko črpalko, midva pa sva prevzela gostišče Pri rotovžu. Ob zapuščini je pet Ferličevih otrok dobilo 8 milijonov za celotno posestvo z gostilno vred, midva pa sva dobila na ta račun brezplačno stanovanje do smrti v hiši zraven Rotovža. Odkar mi je mož pred osmimi teti umrl, živim sama« • Ferličeva Mica« še ena redkih nosilk Partizanske spomenice 1941, nima navade poveličevati svojih zaslug in sez njimi postavljati. O tem je malo govorila, pač pa se čuti osamljeno kot vse vdove njenih let. Da pa se pri 82 letih še živo zanima za današnja.dogajanja, pričajo številni časopisi na njeni mizi pa televizor, ki ji ob večerih dela družbo. Prijateljica pa ji j.e knjiga. Vsak teden zamenja v Ljudski knjižnici cekar knjig. RIABAČER Mojstrov jubilej »PA TUDI NASLIKAL BI RAD ŠE KAJ!« Pred dvema letoma je bil slovenski akademski slikar in grafik Božidar Jakac, eden najbolj poznanih in slavnih Novomeščanov, tik pred smrtjo. Le nekaj dni po tem, ko jedobil obvestilo, da mu je pripadla velika čast in je kot edini Jugoslovan prejel priznanje Francoske akademije znanosti in umetnosti v Parizu, je doživel težak napad bolezni, iz katere se je iztrgal le z močjo svoje silne volje do življenja in ustvarjanja, pri čemur mu je nudila veliko pomoč njegova dolgoletna življenjska družica Tatjana. Kako težka je bila bolezen, lepo pokaže tole: mojster je na bolniški postelji zagledal na steni eno od številnih slik in povprašal, kdo je na sliki in kdo jo je »namalal«. Žena Tatjana mu je odgovorila: »Tvoj oče in ti si ga naslikal!« Da človek pozabi na svoja najljubša dela in na bistveno vsebino svojega življenja, potem mora bolezen zares globoko zaorati vanj. Pa vendar je bil mojster Jakac ob najinem obisku svež, domiseln, duhovit, spominjal se je mnogih drobnarij, teto Rozo (tako pravi pozabljivosti in sklerozi) je ugnal v rog in jo prizna le toliko, kolikor mu nalagajo častitljiva leta. Obiskala pa ga nisva le, da bi z intervjujem počastili njegovo bližnjo življenjsko obletnico, 85-letnico rojstva, marveč tudi zato, ker je letos dobil v Novem mestu svoj »dom«, umetnostno galerijo, v kateri so razstavljena številna njegova dela, pomembna za njegov umetniški razvoj. — Vaši ustvarjalni začetki so vezani na Novo mesto, in na Idrijo. Kdo vam je pomagal narediti te korake? »Z znanim telovadcem in olimpionikom Leonom Štukljem sva na novomeški gimnaziji postala sošolca Mirana Jarca, ki je bil leto dni mlajši. Ta naša trojka, kateri so se občasno pridruževali še drugi, se je v začetku ukvarjala z glasbo, delali smotudidrugestvari, risali skice za izdelavo naprav. Jaz sem, denimo, narisal načrt za fonogram in letalo. Ob četrtkih smo imeli na gimnaziji svobodno risanje, ki ga je vodil prof. Germ. Tako so nastale prve moje slike. Več pa sem se za če! ukvarjati z risanjem, ko sem leta 1913 vpisal na gimnazijo v Idriji V tem mestecu sem si uredit tudi svoj prvi slikarski atelje, prostor sem dobil v svinjaku. Bil je, le, čeravno ne najbolj ugleden « r-?:-.:."" !---- —J------------------------------------------- — in kdaj ste s svojimi slikami prvičstopili v javnost? »Vstopil sem s pomočjo slikarja Vavpotiča. Izbral je 12 mojih slik in jih nesel pokazat takratni nesporni avtoriteti Rihardu Jakopiču, ki je izbral kar tri slike za 15. razstavo v svojem paviljonu. Zame je bil to res velik uspeh, saj sem bil takrat fant brez prave slikarske izobrazbe. Moj delež na razstavi je bil tudi javno kritiško ocenjen. Kritika je bila zelo spodbudna. O njej me je obvestil prijatelj Miran Jarc, s katerim sva si ta čas dopisovala. Sporočil mi je tudi, da je istočasno on objavil svojo prvo pesem v Ljubljanskem zvonu. V javnost sva torej stopila skupaj, kot sva kasneje še nekajkrat.« — 2e v tem prVem obdobju vas je zanimal ambient, pokrajina in ljudje, torej tematika, kateri ste ostali zvesti vso svojo umetniško pot. Kdaj ste zavestneje začeli posvečati pozornost temu? »Povedati moram, da sem se v Novem mestu in kasneje v Idriji učil risanja tako. da sem prerisoval dela velikih mojstrov, vendar pa me je okolje ves čas pritegovalo in loteval sem se pokrajine in že tudi portretov. Počitnice sem preživljal v Novem mestu. Marsikateri dan sem ves prebil zunarj v bližnji okolici. Vstal sem že zjutraj in odšel slikat. Dostikrat sem pozabil tudi na kosilo. V Radečah, kjer sem 1916. prebil kot domači učitelj tudi mesecdni počitnic, sem naslikal po mojem prepričanju že zelo'uspel portret v olju treh Jerebovih fantov, eden od njih je bil kasneje narodni heroj. Žal mi je, da ta slika ne visi v Jakčevem domu, ker je pomembna v mojem j^zvoju. Veliko sem slikal tudi pokrajino.« — Hkrati s temi uspešnimi koraki v slikarski svet ste doživeli težko človeško preizkušnjo: bili ste na fronti kot vojak — študent in doživeli strahote prve svetovne vojne. Kako je ta izkušnja vplivala na vas? »Dobro in slabo. Slabo predvsem zato, ker sem v jarkih na fronti zbolel, dobro pa vtem, da mi je vojna odprla Oči. Doživel sem ubijanje in smrt takšna, kakršna sta zares. Zasovražil sem slikarje mrtvih vojakov. V takih slikah ni življenja, ni človeka. Umetnik naj slika človeka v njegovi svobodi, življenju, naporih za vrednejše življenje. Tudi kasneje, v NOB, nisem’ slikal smrti, temveč življenje, boj, ljudi. Zanimivo je tudi to, da sem kot vojak videl prvo javno umetniško galerijo. To je bilo v nekem obmejnen češkem mestu, kjer sem se mudil kot rekonvalescent. V galeriji sem prvič videl slike v pastelu. To je bilo zame pravo odkritje. Pastelne barve so primerneza slikanje v naravi, saj slike’ lažje prenašaš, lahko jih več narediš, medtem ko sem imel z oljem težave, ker se slika v olju pač ne posuši hitro. Lahko pa tudi rečem, da sem v vojni še popolneje oblikoval svoje videnje pokrajine.« — Pred odhodom na praško Akademijo za likovno umetnost ste torej že imeli oblikovan odnos do pokra-' jine, okolja, za seboj ste imeli že tudi tri razstave pri Jakopiču. Ali ste bili Jakac, kakršnega danes poznamo, že tudi v tistih slikah, ki so nastale pred študijem na akademiji? »Po vojni sem začel vslikanju pokrajine odkrivati.nov svet. Krajino sem ugledal kot skozi nekakšno meglico, ki briše golo resničnost in skoznjo seva moja vizija pokrajine, pokrajina kakršno čutim, kakršna se rojeva v meni. Slika je več kot resničnost, slikar resničnost v nji dvigne na nov višji, nivo. Mislim, da sem takšne slike naredil že pred odhodom na akademijo prav v okolici Novega mesta, tam, kjer jedanesvsepozidanosstano-vanjskimi bloki.« — Vam je žal za tisto Dolenjsko, ki je zdaj ni več? »Zelo sem nesrečen, da moderna tehnika ne zmore ohraniti tistega, kar je človeškega. Vzemimo za primer dolenjski kozolec, napogrešljivi element prelepe slovenske, dolenjske pokrajine. Kozolec je poln mehkih in krivih linij, ki so po mojem bolj človeške kot trde in ravne linije, kakršne zdaj srečujemo v betonskih kozolcih in sploh v moderni arhitekturi. Škoda je, ker je veliko propadlo. Narisal sem prenekatero hišo in kozolec, ki bijihzdaj zaman iskal.Takosem pravzaprav rešil vsaj podobo te kulturne dediščine. Novomeška okolica je bila s slikarskega stališča izjemno bogata. Kakšna je zdaj, pa vidite vsak dan. Kar je ohranjenega, je ohranila, žal, le revščina. Kljub temu je dolenjska pokrajina še vedno zanimiva, še vedno je lepa in mehka, ima nekaj človeško prijetnega v sebi, v njej je pesem, vse valovi, polja, kozolci, hribi, griči, travniki. Gorenjska je, denimo, tudi lepa, vendar na drugačen način, bolj trd. Kadar slikam pokrajino, skušam ujeti ta njen notranji ritem, zato pa mora imeti človek izostren občutek.« — Poleg krajine vas zelo privlačijo tudi ljudje. Naredili ste številne portrete znanih in neznanih ljudi. Je tudi s portretiranjem tako kot s slikanjem pokrajine? »Na neki način je. Pri portretu sicer moraš zadeti realno podobo človeka, vendar pa bo mrtva, če je ne oživiš s tistim bistvenim, kar je v posamezniku. Spomi- njam se, kako težko sem risal Kardeljev portret. Nekaj me je ves čas motilo. Potem pa sem slučajno odkril pri kiparju Kalinu fotografijo Kardelja brez očal. In takoj sem vedel, kaj moram narediti: narisati ga brez očal. Tudi ko so moj portret videli njegovi dobri znanci in prijatelji, so rekli, da je to tisti pravi Kardelj. Sicer pa sem prve portrete narisai še kot fantič. V očetovi gostilni sem vsak dan srečeval številne ljudi, kmete uradnike, meščane in druge. Opazoval sem jih in tudi narisal. Res škoda, da se je ob gospodarskem polomu mojega očeta veliko teh risb izgubilo, saj bi bile zanimiv dokument o mojem slikarskem zorenju.« — Zavezani upodabljajočemu odnosu do okolja ste ustvarili poleg umetniške vrednosti v svojih številnih delih tudi svojevrstne dokumente o dogodkih, času in ljudeh. Narediliste tudi velikoekslibrisov, zasnutkovza znamke, ilustracij, plakatov, oblikovali knjige, posneli na tisoče fotografij in nemalo metrov filmskega traku. Kaj^e zdaj dogaja z vsem tem gradivom? »Res. zelo veliko vsega tega se je nabralo. Veliko sem že daroval in je zdaj postavljeno v rednih galerijskih zbirkah, kot je kostanjeviška ali novomeška v Jakčevem domu. Žal pa jevelikogradivatudi propadlo. Med vojno so mi zaradi sodelovanja v NOB zaplenili vso imovino, tudi knjižnico, korespondenco' ustvarjena dela ipd. Nekaj mojih stvari je v ljubljanskem muzeju NOB. Tu, doma, imam goro popotnih beležk, v katere sem sproti vrisaval zanimive motive, ljudi, skice dogodkov, krajev, vse to še čaka ureditve. Moram pa povedati, da ljudje dostikrat ne pokažejo prave pozornosti. Tako zaradi pomanjkljivega zanimanja ne bodo ostale v Sloveniji grafične mape, ki so nastale na avnojski poti slovenske delegacije in zasedanju Avnoja, temveč se dogovarjam s predstavniki občine Jajce za odkup. Veliko sem res daroval, a vsega le ne morem. Mislim, da sem od vsega dobil plačano le desetino. Poglejte, za Jakčev dom sem daroval tudi nekatera dela, ki sem jih prej poklonil ženi Tatjani. Tako je na neki način ona prikrajšana. Z moje strani je bilo dovolj pobud. Tako sem že nekajkrat predlagal, da bi v Ljubljani v pritličju te hiše, kjer živim, uredili galerijo portretov slovenskih javnih delavcev. Narisal sem jih več kot 400. Bila bi zanimiva stalna razstava, vendar odgovorni ne držijo obljub, ki sojih dali. Ponudili so mi podstrešne prostore, a to nikakor ni primerno.« — Kako ste zadovoljni z Jakčevim domom? »Gotovo je veliko narejenega, za kar so zaslužni nekateri posamezniki, ki So pri pomoči res dali vse od sebe Z marsičim pa nikakor nisem zadovoljen! Galerijo so odprli, a zdaj le malokdo v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru ve zanjo. Organizatorji niso še znali javnosti predstaviti pomembnosti te ustanove. Jaz sem svoje naredil, daroval dela, naredil izbor in razstavo postavil, menda si ne bom še glorije sam pel! Razen kratke novice ni v Delu bilo ničnapisanega, prav tako ne v glasilih iz drugih republik. Kako naj potem javnost ve za novo galerijo? Narobe je tudi to, da v prostorih ni seznama razstavljenih del. Vsaj zanj bi lahko poskrbeli, če kataloga še ni. Za katalog je to razumljivo, ker terja veliko dela. Obvestili so me, da je pripeljal poln avtobus obiskovalcev, pa ni bilo vodiča Kakšna galerija pa je to? Sploh opažam povsod pri nas pomanjkljivo vodstvo po galerijah. Upam, da bodo te zadeve odgovorni ljudje uredili.« — Kaj počnete zdaj? Imate v načrtu kaj večjega? »Vidmar me že leta nagovarja, naj bi napisal in opremil svojo monografijo. Naloga je vabljiva, a zanjo zaenkrat ni časa ne moči. Veliko dela mi je vzelo urejanje galerije v Novem mestu, kar dve leti je trajalo vse skupaj. Zdaj me že čaka ureditev mojega arhiva. So pa še mnoge druge neobdelane stvari, ki bi se jih moral lotiti. Pa tudi naslikal bi rad še kaj...« ■ Pripravila: M. BAUER M. MARKELJ 26(2 priloga dolenjske I r prebrali smo Hribarjevi spomini Ko je stara Jugoslavija razpadla pod udarom vojaškega stroja fašističnih napadalcev, je 89-letni Ivan Hribar, še vedno duhovno in telesno zelo čil mož, po lastni volji končal življenje. Od rodbine se je Poslovil z verzi, prirejenimi po Prešernovem Krstu: »V Sloveniji bo tujec gospodaril, beseda tuja, tujčeve postave, da neha me le-ta skeleti rana, posnel Katona bodem, tJtičana, saj: Manj strašna noč je v crne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi.« Življenje je tako zaključil do konca zvest svoji osrednji opredelitvi in misli, ki jo lahko zapišemo z njegovimi besedami: »Krepko slovenstvo, zajedajoče svojo moč iz večno sveže-9a, nepremagljivega slovanstva.« _ A Hribar nam ni zapustil le tega 2|vljenjskega zgleda. Pri Slovenski datici so pred kratkim izdali še drugo knjigo (prva je izšla lani) njegovih spominov. Takojeposko-taj 80 letih ponovno mogoče na naših knjižnih policah dobiti v celoti Ponatisnjeno to obsežno in bogato dijaškem gibanju. Razmere, profesorje in nekaj dijakov je prepričljivo orisal, podobno, kot jezarisal skico svojega rojaka Janeza Trdine, živečega tisti čas v Novem mestu. Urednik nove izdaje Hribarjevih »Mojih spominov« Vasilij Melik seje v glavnem držal izvirne izdaje. Nekaj sprememb je vnesel v razporeditev gradiva, ki je tako bolj kronološko urejeno, dodal pa je spominom še tri spise. V obeh knjigah so ponatisnjene tudi vse fotografije iz prve izdaje. Eva Holz je prispevala koristno kazalo oseb, o katerih teče beseda v obeh knjigah, medtem ko je urednik napisal spremni zapis »Ivan Hribar in njegovi spomini«. M. MARKELJ Knjiga erotične lirike delo, v katerem avtor ni popisal le spominskih'prebliskov na doživet-ia.temveč je, ker mu zagledanost vase ni meglila širših obzorij, z občutkom in dokaj verodostojno zabeležil utrip svojega otroštva, javnega delovanja in hkrati utriptis-tih let na Slovenskem, ko je sam stal v središču družbenega, političnega in kulturnega dogajanja. Čeprav osebno obarvani, poskušajo spomini biti čimbolj objektivni. Hribar Prepušča bralcu, da si končno sodbo o dogodkih in ljudeh ustvari sam. V ta namen ponekod skoraj z zgodovinarsko prizadevnostjo niza tirdi dokumente, izjave pomembnih osebnosti, uporablja podatke iz lastnega arhiva in drugih virov, da bi bil tako kos težki nalogi in t)i nehote ne zdrsnil »s poševne Ploskve objektivizma«. Kot drobno zanimivost za dolenjske bralce naj omenimo, da ie bil Hribar nekaj časa tudi dijak novomeške gimnazije, kjer je sodeloval v narodno prebudnem Ljubezen, ta neutrudna izzivalka človekovih čustev in nagonov, ta večna in skoroda obvezna tema pesniških in pisateljskih peres, se nam vzbirki MajeVidmar»Razdalje telesa«, pesniškem prvencu, ki sta ga mladi, komaj triindvajsetletni avtorici izdali Pomurska založba in Mladinska knjiga, razkriva kot spoj erotičnih doživetij in razpoloženj, kot snov, ki ji je pesnica izključno zvesta. Zlasti slednje je v naši sedanji liriki tako mlajših kot starejših rodov redkost, če ne že kar izjema. Ta izjema pajezanimivejša predvsem zato, ker se je Vidmarjeva kot izpovedovalka čutnih doživetij telesa in čustvenih razpoloženj ob tem na daleč izognila humanistično sladkim in obrabljenim ljubavnim vzorcem. Z drugimi besedami povedano, namesto osladne sentimentalnosti je dala bralcu pristen, prepričljiv zapis o »dogajanju« (ženskega) telesa, potopljenega do samega brezna njegove nenasitnosti. Pred bralcem nima nikakršnih skrivnosti, nikakršnih v staniol zavitih resnic ali polresnice: vse je tu, v goli resničnosti, doživeto in — ubrano. »Razdalje telesa« so zato pravšnii skupni naslov za njeneneusmiljene odkritosrčne, v 'dvom in že rahel brezup razprte lirične zapise erotičnih vzgibov, ki jih telo strastno zahteva, »zavest pa zdaj osuplo, zdaj s slepim ženskim pogumom, zdaj že z rahlim blasfemičnim izzivom reflektira,« kot je zapisal Jože Snoj v besedi na ovitku. V tej liriki se res vse dogaja v »razdaljah telesa«, ki so narekovale tudi vsebinsko grajenost zbirke. Ženska se najprej kaže kot izzivalno ponujajoča se moškemu, izziva ga v premaganje, nato pa postane zmagovalka nad zmagovalcem, in to kljub spoznanju, da se s tem oddalji od popolnega uresničenja ljubezni. Prav v tem pa je jedro zrelega spoznanja, da se svet želja in hrepenenja pravzaprav nikoli nesmezaresostvariti.kerbis tem prenehal obstajati tudi kot možnost za nadaljnje iskanje — ustvarjanje. Kajpada ie moč to poezijo brati tudi drugače, vendar pa s priznavanjem vsega, kar ponujajo »razdalje telesa«, in brez kančka miselne zavrtosti pred takim razkritjem. I. ZORAN AMERIŠKI SLOVENCI V prvih letih tega stoletja in po prvi svetovni vojni so bedne razmere s slovenske zemlje odplaknile velik val naših ljudi, ki so se raztepli po svetu s trebuhom za kruhom, kot pravimo. Po nekaterih ocenah živi dandanes zunaj meja matične domovine okoli pol milijona Slovencev. Močne skupnosti so predvsem v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Posebno Amerika je kot obljubljena dežela zvabila prene-katerega Slovenca, da se je odpravil preko Velike luže. Marsikateri se je vrasel v nove razmere, redki so tudi obogateli, marsikateri pa je končal sanje o sreči v novi domovini bolan in strt. Kakšni so ti ameriški Slovenci, ki so onkraj Atlantika našli novo domovino, se vrasli v novo okolje, a vseeno ohranili zavest, da so Slovenci, da so njihove korenine drugačne, nam na nevsiljiv, kramljajoč način pripoveduje knjiga .Janeza Kajzerja »Obljubljeni kraj«, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Borec. Kajzer se je kot časnikar Rodne grude, revije za slovenske izseljence, dolga leta srečeval zameriškimi Slovenci, kadar so prišli na obisk v »old country«. In ker se je želel dokopati do globljega pogleda nanje, jih videti in doživeti v njihovem vsakdanjem okolju, je Ameriko dvakrat tudi obiskal: enkrat kot časnikar, drugič kot zasebnik. Med temi obiski in potovanji se mu je nabral kup beležk, ki jih je kasneje obdelal in povezal v podobo oame-riških Slovencih v osemdesetih letih tega stoletja. Srečal se je z znanimi društvenimi delavci, dirigenti, iz izložbe Literature o računalnikih in računalništvu nam zdaj prav gotovo ne primanjkuje, saj se slovensko založništvo razveseljivo dobre odziva na nepričakovano zanimanje ljudi za osebne, hišne ali domače računalnike, kakor že imenujemo elektronske računalnike, ki so po zmogljivostih, predvsem pa po ceni dostopni vsakemu smrtniku (jugoslovanskemu sicer ne povsem, ker ga pred vsakršno novostjo varujejo zanimivi zaščitni predpisi). Mladinska knjiga je poslala na trg svojega računalniškega konja: lepo opremljeno in bogato ilustrirano knjigo »Hišni računalnik«. Omenimo naj, da je knjiga prišla na trg natanko 25 let po izdaji prve knjige o računalništvu v založbi Mladinske knjige. Gre torej tudi za jubilejno izdajo. Knjiga je nastala po angleškem izvirniku, v kateri je tudi založnik zbral najboljše prispevke o računalnikih in računalništvu, ki so izhajali vzvežčičih v zimi 1983/84. Angleški izvirnik je izšel v knjižni obliki avgusta letos in naša založba nedvomno zasluži vso pohvalo, da je priskrbela slovensko inačico te knjige v tako kratkem času, kot sicer nismo vajeni. Od izvirnika se slovenska izdaja razlikuje v tem, da je vanjo vključenih nekaj izvirnih prispevkov naših avtorjev, med drugim tudi prispevek o ekspertnih računalniških sistemih, kjer so naši strokovnjaki v svetovnem vrhu. Pomemben pa je tudi prispevek prevajalcev, saj so morali uskladiti porajajočo se slovensko terminologijo. Rezultat dela pri prevajanju je tudi Slovar računalniških izrazov, ki ga kupec prejme ob nakupu knjige. »Hišni računalnik« ima vsebino razdeljeno na osem poglavij. V njih se bralec najprej sez- nani z računalnikom, nato dobi nekaj nasvetov, kako si izbere primerno napravo. Naslednja poglavja pojasnjujejo osnovne pojme računalništva, orišejo računalnik in njegovo opremo, uporabo računalnika pri delu in igri ter seznanjajo bralca z umetnostjo programiranja, pri čemer je največ pozornosti posvečene uvajanju v programiranje v računalniškem jeziku basicu. Na koncu so nasveti, kako se lotiti grafičnih in zvočnih sposobnosti hišnih računalnikov. Lahko rečemo, da je v knjigi zbranih toliko zanimivih prispevkov, da novopečenemu ali bodočemu lastniku mikroračunalnika po nakupu te knjige ne bo treba kupovati še priročnikov za programiranje, brskati porevijahza karakteristikami nam dostopnih računalnikov, saj ima vse to zbrano v novi knjiqi. Le cena (3300 din) bo najbrž marsikoga odvrnila od nakupa, čeprav je zaradi opreme in barvnih fotografij razumljiva. ..... M IM literati, pevci, a tudi z »navadnimi« Slovenci prvega, drugega, tretjega in četrtega rodu. Razgovori in vtisi, zabeleženi z občutljivim novinarskim peresom, nam kažejo ameriške Slovence kot »pošteno, ambiciozno, delovno ljudstvo, ki goji in premore veliko več kulturnosti, kot jim je pripisuje naša ustaljena vednost o njih«. Knjiga ni razprava o ameriških Slovencih, ne obdeluje množine podatkov, ne raziskuje dejstev in preverja ugotovitev, a vendar po svoje zgovorno govori o drevescu našega narodnega telesa, ki je zraslo iz z bolečino odlomljene sadike. M,MARKELJ O slovstvu Pred slabim letom .dni smo se čutili dolžne vsaj z omembo naslovov opozoriti na več knjig, ki z zgodovinskega ali teoretičnega gledišča obravnavajo literaturo. Slojeza lani izšleknjigeslovenskih poznavalcev, katerih tvornost je tolikšna, da ni razlogov za spraševanje, ali na tem področju dohajamo bolj ozaveščene kulturne kroge po svetu. To potrjuje tudi letošnja bera literarnozgodovinskih oz. literarnoteoretičnih knjig. Tokrat naj omenimo, da smo imeli letos priložnost poseči po »Eksistencializmu in literaturi« Marjete Vasičeve in »Sentimentalnemu romanu« Katarine Bogataj—Gradišnik, to je po 24. in 25. zvezku Literarnega leksikona, ki ga za SAZU zalaga Državna založba,-drugi; popravljeni in razširjeni izda- ji »Dramaturškega vademekuma« Vladimirja Kralja (knjigo je za izid pri Mladinski knjigi pripravil Andrej Inkret); »Poglavjih iz svetovne književnosti« Franca Sušnika, ki so izšla pri Obzorjih: Draga Bajta prevodu besedil ruskih formalistov (Mladinska knjiga): pri Slovenski matici pa po»Pregljevemzbornikui in Antona Slodnjaka »Francetu Prešernu«. O zadnji knjigi še tole: Z njo je hotela ena najstarejših založb na Slovenskem počastiti 85-letnico rojstva svojega dolgoletnega člana, žal pa se je obrnilo tako, da je knjiga z manjšo zamudo obeležila prvo obletnico smrti tega velikega slovstvenega zgodovinarja., vodilnega prešernoslovca. Čeprav so razprave, kijih je urednik France Bernik uvrstil v knjigo, že bile objavljene v revijah, časopisih in drugod, šele zbrane omogočajo pravšnji razgled po Slodnjakovem doumevanju in razlaganju Prešernovega pesništva, pri čemer Slodnjak ni izključeval, temveč mestoma zelo podrobno razčlenil posebnosti pesnikovega življenja. Za popolnejšo podobo časa in prostora, v katerem ježivel in pesnil Prešeren, je Slodnjak v prvemsklo- ’ pu razprav (ki so enako kot druge kljub znanstvenosti spisane na moč poljudno) podal glavne črte jugoslovanskih in drugih slovanskih literatur v času romantike, nakazal pa je tudi socialne razmere v prvi polovici prejšnjega stoletja. Kakor je pred kratkim na novinarski konferenci ob predstavitvi več Matičnih knjig poudaril F. Bernik, imamo s pričujočo knjigo opraviti z docela novim pa celovitim Slo-dnjakovim Prešernom, in sicer ne glede na to, da so bile poznavalcem vse razprave že zdavnaj znane. D. RUSTJA »Uspešni smo le, če delamo vsi!« 'L »Pohvalite predvsem druge, saj je moje delo odvisno od njih. Sama ne morem nič narediti, če niso zainteresirani tudi ostali,« me je prepričevala Francka Malešič iz Gradca. Iz njenega pripovedovanja je moč sklepati, da je le ena izmed tistih v gradaškem kultu rno-umetniškem društvu »Oton Župančič«, ki pomagajo pri delu vaških kulturnikov. Resnica pa je drugačna: člani tamkajšnje amaterske dramske skupine si težko predstavljajo, kako bi brez nje predstavili občinstvu igre, s katerimi skoraj vsako leto uspešno gostujejo po belokranjskih odrih. Francka je namreč šepetalka in mnogim igralcem že zaradi tega, ker vedo, da za zaveso stoji nekdo, ki jim bo priskočil na pomoč, če se jim bo zataknilo, splahni trema, ko stopijo na oder. Malešičeva se je, odkar pomni, ukvarjala s kulturo. V osnovni šoli v Polhovem Gradcu so imeli recitatorsko, dramsko in glasbeno sekcijo. Povsod je sodelovala, tudi , igrala, predvsem pa pomagala pri delu učitelju. Prav delo s pionirji je odločilo o njenem nadaljnjem študiju. Na Iju-bljanjskem učiteljišču sicer ni imela veliko možnosti za kulturno udejstvovanje, zato pa' toliko več v Podbočju, kjer je kot učiteljica službovala 6 let. »Imela sem srečo,-ker me je sprejela učiteljica, ki je bila navdušena režiserka. Tako sem se tudi jaz hitro vključila v vaško mladinsko dramsko skupino, a ne kot igralka. Žc takrat sem bila šcnc- talka in to me spremlja vse do danes,« se spominja Malešičeva. Ko se je 1963 preselila v Gradec v Beli krajini,jebilokulturnoživljenjevJ