241. številka.
Ljubljana, v četrtek 20. oktobra 1898
XXXI. leto.
liha]« vsak dan »vetor, Hnoli nedelj« in prr^nike, ter velja po poti i prejem an ea a vstro-ogerske dežele aa «ne leto 15 gld., za pol leta H p d , za četrt leta 4 gld., za jedea aaeaee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom račuua se po lO^kr, na meaec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za t nje dele le toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na narocbe, brez istodobne vposib>tve naročnine, se ue ozira. Za oananifa platoje a« od Itir-stopne pet»t-vute po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. 6a se trikrat ali večkrat tiska* Dopiai naj se ;~.volć hi "»kovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravniktvn naj a« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Telefon 6t. 3<k.
Principijalna zmaga.
Celovška trgovinska in obrtniška zbornica ima bore malo zaslug za trgovino in obrtnost na Koro-škem, tako, da gledajo drug« zbornice nanjo nekako pomilovalno, to pa nadomešča z veliko vstrajnostjo in doslednostjo v borbi zoper ravnopravnost slovenskega jezika.
Že več let se poganjajo koroški Slovenci za svojo, v državnih osnovnih zakonih zajamčeno jim pravico, da naj namreč celovška trgovinska in obrtniška zbornica u raduje zs Slovence v slovenskem jeziku, a doslej je bil ves ta boj brez uspeha. Zbornica se je trdovratno in brezobzirno branila proti tej zahtevi in branila se je z uspehom, ker poklicana oblastva niso spolnila svoje dolžnosti in niso varovala zakona, ampak s tihim dopadajenjem gledala, kako uveljavlja zbornica izključno nemško uradovanje.
Sedanjemu ministerstvu gre zasluga, da je vsaj v principu pripoznalo ravnopravnost slovenskega jezika tudi pri celovški trgovinski zbornici. Storilo je to s tem, da je ugodivši pritožbi slovenske posojilnice ukaza'o trgovinski obrtniški zbornici, da mora sprejemati slovenska izvestja slovenskih posojilnic, dočim se je bila zbornica osmelila zahtevati, naj jej slovenske posojilnice pošiljajo nemške izkaze, češ, da je nemščina uradni jezik zbornice.
S tem ministerskim ukazom je prebit led in je končno po dolgih letih in premnogih pritožbah priznano načelo, da mora celovška trgovinska in obrtniška zbornica sprejemati slovenske vloge, iz česar logično izhaja, da mora slovenske vloge tudi slovenski reševati in da mora — kot zbornica z dvojezičnim uredovanjem tndi vse svoje javnosti namenjene razglase izdajati v obeh deželnih jezikih.
Principijalno je torej obveljalo načelo ravno* pravnosti, ali od tod do praktične veljavnosti je še dolga pot in treba bo železne eneržije in še premnogih pritožb, predno se zbornica ukloni, toliko bolj, ker slovenska tretjina koroškega prebivalstva v celovški zbornici nima ne jednega svojega zastopnika.
Da se celovška zbornica ne misli ukloniti, to kaže njen odpor proti odredbi ministerstva, da mora sprejemati v slovenskem jeziku sestavljene računske izkaze slovenskih posojilnic. Dobro vedoč, da je ministerski ukaz začetek ravnopravnosti, da je priznanje načela in da je tega priznanja naravna konsekvenca dvojezično uradovanje, je zbornica sklenila storiti vse korake, da se ubrani preteče jej ne-reče. Zbcrnični tajnik dr. Plohi, nekdanji slovenski odvetnik, sedaj srdit nasprotnik vsega kar je slovensko, je duša tega počenjanja. Renegatjeso vedno in povsod najnestrpnejši, najbesnejši ljudje. Tako tudi Plohi. Dosegel je brez težave, da je zbornica sklenila storiti pri ministerstvu primerne korake, da se učeni ukaz razveljavi in da se naj sestavi posebna komisija, ki dokaže, da se zahteva, naj zbornica uraduje v jeziku, ki ni drugi deželni jezik. Plohi je pri utemeljevanju tega predloga besno napadal slo en9ko duhovščino, kakor da ta nima no-bonih državljanskih pravic in najmanj pravice, potegovati se za ravnopravnost slovenskega jezika ter zajedno dokazoval, da mora ministerski ukaz dovesti do dvojezičnega nradovanja pri vseh javnih uradih in korporacijah.
V pomirjenje dr. Plohla in njegovih kimovcev *odi povedano, da koroški Slovenci ne zahtevajo dvojezičnega nradovanja sploh pri vseh koroških uradih in javnih korporacijah, pač pa pri vseh ura-
dih in pri vseh korporacijah, lr: so namenjeni tudi Slovencem. In dokler Slovenci tega ne dosežejo, ne bo miru v deželi, pa naj se tudi sklicujejo komisije, ki bodo trdile, da slovenski pismeni je7:k ni na Koroškem deželnovladni jezik, dasi je koroško-slovensko narečje slovenskemu pismenu jeziku dokaj bolj podoben, kakor koroško nemško narečje pismeni nemščini.
Poskus celovške trgovinske in obrtniške zbor] niče, preprečiti ravnopravnost slovenskega jezika ne more imeti nobenega uspeha, ako se ravna vlada po zakonu. Uspeh bi mogel imeti samo tedaj, ako bi vlada hotela iz strankarskih in germanizatoričnib nagibov kršiti zakoD, česar pa v sedanjih razmerah ni misliti. Vlada se z zavzetega stališča ne more in ne sme premakniti. S svojo naredbo, za katero smo jej hvaležni, je slovenskemu jeziku odprla vrata celovške trgovinske in obrtniške zbornice in sedaj je na koroških Slovencih, da si z neomahljivim in doslednim bojevanjem zagotovo v njej domovinsko pravico.
Za vseučilišče.
(Dalje.)
Zategadelj se je že leta 1848. c kr. licealni rektorat ljubljanski na podlagi predloga tedanjega medicinsko-kirurgičnega učilišča in na podlagi sklepov vsega učnega osobja višjih fakultet obrnil do mestnega magistrata ljubljanskega s prošnjo, naj bi občina storila primerne korake za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Mestna občina je res sestavila peticijo, v kateri je z najboljšim prepričanjem po vdarjala potrebo popolnega vseučilišča v Ljubljani, z deloma slovenskim učnim jezikom, in jo je prepokorno predložila Nj. Veličanstvu. Došel je na njo glasom razpisa visokega c kr. minist* rs t v a za bogo čast je in nauk z dne 11. oktobra 1849, št. 6875 na slednji odgovor: „Die Frage aber, ob in Laibacb eine Universitiit errichtet vverde, muss einer wei-teren Verbandlung vorbehalten bleiben, weil die bedeutenden Kosteu, \velche die Erricbtung einer Universitiit erfordert, die Unrmiglichkeit, deren Zahl unbeschrankt zu vermehren, und die darans hervorgebende Schwierigkeit, die allseitigen Wiiasche unparteisch zu berUcksichtigen, eine schleunige Ent-scheidung nicht gestattet".
S to rešitvijo je visoka državna uprava torej že pred petdesetimi leti pripoznala potrebnost in stvarno izvedljivost univerze v Ljubljani.
Kar se je pa zatem tekom pol s tole t j a, ko je narod zastonj čakal ugodne rešitve vseučiliškega vprašanja, zgodilo in izvršilo, to je dalo tej njegovi težnji le trdnejšo podlago in pa vsestransko upravičenost.
Slovenski narod, kolikor ga stanuje v tostranski državni polovici, se je na podlagi svojega narodnega jezika duševno tako razvil in osamosvestil, da po vsi pravici obuja občudovanje. Vsled milostno podeljene ustave Nj. Veličanstva in zlasti državnih osnovnih zakonov; dalje vsled razcvitujočega se ljudskega in srednjega šolstva — so se vsi sloji narodovi veselo razvili, zlasti pa se je priprosti narod povzdignil na lepo višino izobraženosti in samozavesti. Slovenski jezik se je v teh petdesetih letih očistil tujščine in popolnil iz svojega bogatega samorodnoga zaklada: v njem se predava po ljudskih in srednjih šolah; v njem se razpravlja po sodnih dvoranah in parlamentih; v njem se proizvajajo najtežji glasbeni umotvori, gledališke predstave in opere raznorodnih klasikov; v njem se izdaja od leta do leta več časopisov in knjig poljudne, a nič manj tudi strogo
znanstvene vsebine: iz kratka, slovenski jezik je dozorel za rabo v sleherni stroki literature ter ob vsaki priliki javnega življenja in lehko se ponaša s hvojo znatno književnostjo, kakor z njeno pomočjo stopa zlasti priprosti narod krepko po poti kulturnega napredka.
Koliko bolj so torej Slovenci dandanes upravičeni, če teže po svojem vseučilišču, na katerem bi se znanosti gojile v domačem jeziku in bi biti tako dani pogoji za najvišo narodovo omiko ! Poleg tega je, kolikor drugim avstrijskim narodom, toliko tudi narodu Bloven&kemu zajamčena ustavna pravica, da ae mu varojta in gojita njega narodnost ter jezik, kar pa seveda ne more biti omejeno na ljudsko in srednje šolstvo, temuč mora veljati tudi za vseuči-liške študije, kojih upliv na narodna svojstva in sploh narodov duševni in gmotni razvoj se ne da preceniti. Prav tako je izrecno zajamčena tudi slovenskemu narodu jednakopravnost v šolah, v uradih in v javnem življenju J ali ta jednakopravnost mora ostati skoraj mrtva črka na napirju, dokler se pripravljajo na vseučiliščih s tujimi jeziki za svoje vzvišene poklice vsi tisti, ki naj pozneje po šolah, v uradih in v javnem življenju izpolnjujejo naloge uprave in izvršujejo jednakopravnost v slovenskem narodu.
Državna uprava, ko je že 1848. leta uvide-vala potrebnost posebnega vseučilišča za Slovence, je po vsem tem dandanes še mnogo bolj obvezana, v teaa pogledu slovenskemu narodu, ki se v polni meri zaveda seduj svojega, bodisi po lastnem napredovanju, bodisi po državni ustavi ustvarjenega položaja.
Tej zavesti je dal primeren izraz deželni zbor kranjski tudi v srečnem in slovesnem trenotku, ko se je — v isti seji dne 28. februvarja jubilejskega |eta — s posebno udanostno adreso Njegovemu cesarskemu in kraljevemu apostolskemu Veličanstvu poklanjal in (v 11. odstavku) soglasno izrekel:
„Istotako si deželni zbor ne prikriva, da ima slovenski narod pravico, napeti vse svoje sile, da dospe do višje prosvete in omike, in da ne ostaja za drugimi narodi širne Avstrije, kakor je ostajal dosedaj. Temu narodu, ki je vsekdar kazal dobro voljo napredovati in kojega sinovi so se v tujini dostikrat pospeli na prestol vede, tako da se na obnebju učenosti kakor svetle zvezde žar6 še dandanes njih imena, temu narodu se prej ali slej ne bode mogla odreči popolna univerza, ki bi ustrezala vsem potrebam naroda slovenskega, ki bi pa, ustrezajo interesom celokupne države, zbirala pod svojim krilom ukaželjno mladino vseh Vašemu Veličanstvu zvestih narodov avstrijskega juga.
Deželni zbor izpolnjuje torej le svojo dolžnost, če že v teb dnevih posvečuje skrb bodoči tej višji učilnici in najponižneje pričakuje, da bode v tem svojem napbni dobival potrebno zaslombo tudi pri osrednji vladi Vašega Veličanstva". —
II.
Iz vsega tega izhaja, da vsi manj ali bolj važni faktorji naroda slovenskega po vsi pravici smatramo ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za dozorelo, aktualno zadevo.
Pri tem pa ne mislimo samo na položaj in potrebnosti slovenskega svojega naroda, temuč gojimo ozire tudi istotako na sosednje nam narode.
Vsega uvaževanja vredna je misel, kojo je izrekel deželni zbor vojvodine Kranjske, misel o takem vseučilišču v Ljubljani, katero bi ustrezalo zahtevam slovenskega naroda ter bt, ustrezajo zahtevam celokupne države, združevalo pod sv o-
jim krilom nkaželjno mladino vseh narodov avstrijskega juga.
In res si je težko misliti lepšo institucijo, kakcr bi bila „universitas litterarum", ki bi pod svojim duševnim vodstvom in uplivom združevala slasti akademično mladež iz slovenskih delov Sta-jerske in Koroške, s Kranjskega, Goriškega, Tržaškega, iz Istre in Dalmacije, ki bi bila zasnovana tako, da bi se ozirala na jezikovne posebnosti narodov, v imenovanih kronovinah prebivajočih, ter satu nudila vedo razun v slovenskih, tudi v hrvatski!:, nemških in laških predavanjih.
Taksno vseučilišče bi ne bilo samo eminentno patriotičnega in avstrijskega pomena, nego bi zares tudi ustrezalo praktičnim potrebam ljudstva in pa javni upravi sploh v naših južnih deželah.
Za  vse imenovane dežele,  kojih geogratična lfga je jako razprostrta, torej od Kotora pa do Gradca ni nikake visoke šole. Abiturijentje iz Dalmac je, iz Primorja itd. morajo hoJiti daljna pota v Gradec ali na Dunaj, da pridejo na vseučilišče,   kjer jih čaka   velikomestna  draginja sredi drugih, popolnoma jim tujih nepnlik. Ob notorično slabem gmctnem položaju prebivalstva, bodisi v jedni ah drugi navedenih kronovin, je popolnoma naravno in umevno, da mora fekvencaod te strani na sedanjih vseučiliščih biti tako pičla, kakršna je v resnici. Posledica tega pa jej, da v nobeni omenjenih pokrajin ni dovoj naraščaja, ki bi mogel poslovati po srednjih šolah  in drugih  takih učil ščih,  v  mnogih javnih uradili iu v zasebni praksi. Pomanjkanje urad-ništva iu akademičnega   naraščaja sploh na naš-m juga je v obče pripoznana resnica, s katero se m< ra zlasti visoka državna uprava boriti čedalje bolj. Le na jeden simpton tega nezdravega položaja kaže novejša odredba visikega uaučnega rutnistBrstva, vsled katere so razpisane   ustanove za tiste vseuči-lišfmke, ki bi hoteli postati srednješolski učitelji s hrvatskim učnim jezikom v Istri m Dalmaciji. Ali glede na to, da naraščajoča javna opravila v upravi sploh zahtevajo čedalje več uradniškega osobja ; da ibto zahtevajo razne novodobne reformo in napredek, zla«! i v višjem šolstvu, je jasno, da.se pottebni kon stantni prirastek ne da, ziaati na jugu ne, drugače dosezati, nego z univerzo,  Li se osnuje za imenovane dežele posebej na prikladnem mestu, kakršno je Ljubljana.
Š-? diugače bi bila neprecenljive blagodejnosti taksna naivan*, kakršno ima pred cčmi deželni zbor kranjski. Pomisliti j*1, da skoro vsak, ki hoče na našem jugu izpolnjevati javne naloge, mora biti vešč več jezikom. Na Kranjskem, na Spodnjem Štajerju in v gotovem delu Koroškega, na Goriškem, Tržaškem in v jednem delu Utre mora zlasti uradaik dobro poznati slovenski jenk, kakor mora v Istri in Dalmaciji biti temeljito vešč hrvaškemu (srbskemu* jeziku; pol^g tega vladata v teb pokrajinah več ali manj nemščina ali pa italijanščina. V nekaterih krajih so razmere celo take, da mora znati uradnik uradovati v štirih jezikih: namreč v sloven skem, hrvatskem, nemškem in italijanskem. Že razmere na Štajerskem in Koro'kem so napotile visoko pravosodno rainisrerstvo, da zadnji čas tamkaj iz-kuša oživotvoriti posebne učne tečaje, v katerih naj bi se uradniki učili slovenskega jezika.
Neznanje ljudskih jezikov je sploh velika ovira izvrševanju narodne jednakopravnusti in čestokrat vzrok narodnostnim konhiktom. To neznanje je tudi krivo, da uradniatvo ni tako mobilno, kakor bi bilo upravi koristno, in da se stvarno kvalificirani uradniki ne morejo pospeti na boljša ali višja mesta. Vse to je vir nezadovo'jno iti in sploh nezdravim razmeram.
Ako si sedaj usojamo izrekati prepričanje, da bi lek donašalo v takšne razmere odnosno osnovano ljubljansko vseučilišče, se seveda zavarujemo proti domnevi, kakor da hočemo visoke šole degradirati na stopinjo jezikovnih vadnic. Mi smo le mnenja, da bi sb predavanja zlasti o tistih disciplinah, ki jih treba v ljudskem in javnem življenju praktično uporabljati, lehko vršila v odnosnih raznih narodnih jezikih. Dijaki tega in onega narodnega jezika bi tako imeli konstantno priliko poslušati vedo v drugih jezikih in si z vedo vred prisvojiti tudi pravilni jezik za tisto stroko, v kateri hote pozneje v življenju delovati. Le na ta način bi se dosegla prava jezikovna usposobljenost, katere pogrešamo sedaj slasti pri uradnikih v slovenskih, hrvatskih in tudi italijanskih okrajih. Sedanji privatni način, po katerem si Nemec ali Italijan izkuša pridobiti znanje etrokovcega jezika slovenskega ali hrvatskega, in
naopak Slovenec ali Hrvat znanje italijanskega jezika, nikakor ne vodi do smotra, nego rodi največ polovičarstvo, ki je le na škodo upravi v moralnem in stvarnem pogledu. Sicer pa je takšno privatno iz obrazovanje na veliko škodo tndi jednotnemu strokovnemu jeziku in vsled tega tudi specijalno jednotnemu uradovanju.
Da v slovenskem znanstvenem je* ziku divergirajo nekateri izrazi, kar se mu od nasprotne strani rado očita, tema ni kriva njegova n e d o s o r e 1 o s t , ki se povsem nespametno in krivično povdarja, nego krivda tiči v tem, ker znanstvo v našem elastičnem jeziku nima jednot-nega vodstva, ker nima stalne učne tradicije: izkratka, ker nima vseučilišča s slovenskimi predavanji. Jednako se v nekaterem ozirugodi tudi hrvatskemu jeziku v praksi tostrau Litve.
Opravičena in najboljšega priporočila vredna je torej ideja, da kaže v Ljubljani ustanoviti vseučilišče za južne a v s t ri j sk e p o -krajine in ga urediti s posebnim ozirom na njih narodnostne razmere — vse to v prospeh znanosti in omike, v duševno in gmotno zadoščenje južnim avstrijskim rodovom in v varstvo jednotnih državnih in ter oso v!
V nadalnje podrobno razmotrivanje tega vprašanja, pri katerem so interesirane tudi druge narodnosti, se naravno ne moremo spuščati. Pač pa nam bodi dovoljeno, da v nastopnem navedemo po-sebe s stališ'a našega naroda še nekatere momente v prilog zaželenemu vseučilišču v Ljubljani.
(Dalje prih.)
V IJubijani, 20. oktobra.
Proti slovenskim težnjam. n Przegla i" razpravlja nastop slovenskih poslancev na hrvatskem shodu v Sušaku ter pravi, da „so take separatistične želje, kakoršne so izrekli pri tej priliki Slovenci, značilne za neznosne razmere v sedanji večini, v kateri dela vsaka stranka, izvzemši Poljake, na svojo roko državi sovražno politiko. Fantastični Slovenci so državi nevarnejši kakor otročje poželjivi Mladočehi !*
Bolgarska vlada namerava podržaviti ori-jentske železnice. S tem bi postala Bolgarija pre-važen f.iktor v trgovini z orijenfcorn. Vlada hoče kupiti vso progo od Btlova do Harmanlija. Že jedenkrat je poskusila kupiti te proge, a brez vspeha. Ker pa je hotela zidati konkurenčno progo, so delničarji orijenrske železnice v svoji zahtevi precej prijenjali in že te dni se menda kup per-fektijOnira.
Ministerske krize v Pariza. Listi poročajo, da se je Brisson naveličal neprestanih bojev, ter da misli odstopiti. Naslednik naj bi mu bil sedanji naučni minister, L^on Bourgeois. Gotova ta vest še ni, a do 25. t. m., ko se snide parlament, se izvest.no pojasni položaj. Pred kratkim je Bourgeois na nekem banketu proslavljal francosko aimado ter povdarja l potrebo jfdinatva mej narodom in vojsko. S tem se je seveda vojaški stranki jako prikupil. O vojaški zaroti v Parizu še vedno ni zadostnih pojasnil. Sodi se pa, da je nastala prav radi te zarote v ministerstvu nesloga. Brisson je zahteval od ločnega postopanja, tovariši pa so se mu uprli.
Poset nemškega cesarja v Carigrada. Pri
galadineju v Vildizakiosku na čast nemškemu cesarskemu paru ni bilo nikakih govorov. Cesar Viljem je že pri zajuterku pri nemškem poslaništvu, kjer so se mu predstavili odposlanci pod nemškim pokroviteljstvom živečih Švicarjev, označil razmerje Nemčije in Turčije kot prijateljsko navzlic razliki plemena in vere. , Nov. Vremja" sodijo, da je poset nemškega cesarja precej pripomogel k temu, da je sprejel sultan ultimatum velevlastij ter odredil, da zapuste turške čete Kreto.
Vstaja v Abesiniji more zaplesti Italijo še v novo vojno. Iz Rima 89 namreč poroča: Soanci in vojska Ras Mangaše se zgrabijo jedva 200 kim južno od italijanske kolonijske meje. Večina italijanskih listov sodi, da Italija ne bo mogla ostati nepristranska, nego da mora priliko v svojo korist (!) izrabiti. Menda Italijani vendar ne bodo toliko nespametni, da bi začeli znova ruvati proti Meneliku Ta bi jim zopet pokazal svojo moč in svoje junaštvo.
Občinske stvari.
Iz poročila o zadnji seji obč. sveta so čitatelji posneli, da je župan Graj žar je vo stvar radi formalne napake zopet vrnil odseka. Stvar je sicer samo lokalnega pomena, a z ozirom na razmere se nam zdi potrebno, da ee pojasni. V to evrho prijavljamo doslovno dopia, katari je župan Hribar doposlal stavbenemu odseku. Ta dopis se glasi:
Občinski avet je v svoji seji dne 5. t. m. sprejel predlog občinskega svetnika gospod c. kr. nadinženirja Prana Žužka, da naj ee ugodi prizivu, kateri je vložil Ivan Grajžar proti magistratnemu odloku št. 22668 z dne 11. julija t 1., s katerim se mu ni podelilo stavbno dovoljenje za zidanje ileva po predloženih načrtih na parceli št. 210/3 v Predilnih ulicah.
Ker se po mojem mnenji ta sklep protivi do-očbam stavbnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 25. maja 1896 in pomenja bistveno oškodovanje občine, ustavil sem njega izvršitev v smislu pravice, katero mi daje § 67. občinskega reda ter odstopam to zadevo vnovič v posvetovanje cenjenemu odseku z dostavkora, da jo postavim na dnevni red prihodnje seje občinskega sveta.
Ivan Grajžar hoče s tenu, da namerava v ozadji parcele št. 210/3 ob Predilnih alicah sezidati ilev, sprednji del parcele pa nezazidan pustiti, ovreči sklep občinskega sveta, po katerem je za oni del mesta določen strnjeni stavbni sistem. Občinski svet je namreč v svoji seji z dne 3. maja t. I, ko je odobril razdelitev parcel št. 210/1 in 210/2 katastralne občine sv. Petra predmestje na 11 stavbišč, sklenil, da se »ima zazidavanja tet) stavbišč vršiti v strnjenem stavbnem sistemu s hišami z vsaj dvema nadstropjema (pritličje in dvoje višjih nadstropij)". Bistvo strnjenega stavbnega sistema pa je, da se vse ono zemljišče, katerega razdelitev na stavbišča je občinski svet v smislu § 4. stavbnega reda odobril, zazida ondi, koder so projektovane javne ulice ali ceste. Ivan Grajžar pa tega neče storiti in je parcelo št. 210/3 ie kupil s tem namenom, da jo ob Predilnih ulicah pusti nezazidano. Ko bi se imela odobriti ta njegova namera, s katero se ima po ovinkih ovreči v seji občinskega sveti dne 3. maja t, 1. odobrena razdelitev na stavbišča, moral bi občinski svet tudi kupcem ostalih parcel, ako bi to zahtevali, dovoljevati jednaki način zazidavanja, kajti občinski svet mora vsem soobčanom meriti z jednako mero in ne protežirati jednega pred drugim. — Posledca bi torej bila, d« bi se v ondotnem kraji mesta ne zidalo po strnjenem, pa tudi ne po odprtem stavbnem sistemu, kakor ga določa § 75. stavbnega reda. Nastale bi torej mahoma Cisto nezakonite razmere, kakoršnih vender občinski svet, ki mora svoje ukrepe uravnavati po obstoječih zakonih, ustvarjati ne sme.
Res je sicer, da § 75 stavbnega reda izjemoma dopušča presledke tudi pri strnjenem stavbnem sistemu; toda izjeme morejo se dopuščati le v uvaževanja vrednih slučajih in le tedaj, kadar se v obče uveljavlja pravilo, katero tukaj veli, da se poslopja morajo dotikati. Če se bode izjema dovolila takoj v prvem slučaju, ko se pravilo sploh še uveljavilo ni, tedaj izreče s tem občinski svet implicite, da mu do pravil* sploh nič ni. To je p\ protizakoniti, ker se protivi jasnemu besedilu § 75. stavbnega reda.
Toda posito, da bi občinski svet hotel ua nekak poseben način proteževati ravno Ivana Graj • zarja in da bi proti vsem kasnejšem graditeljem his v tem delu mesta strogo uveljavljati hotel pravilo — nedopuščajoČ izjem, — vpraša so, je li ravno v razpravi stoječi slučaj tak, da b« se smela v .smislu § 75. stavb, reda delati izjema? Po mojem mnenji nikakor ne. Zakonodajalec, ko je sprejel izjemo iz postavljenega pravila za dopustno, gotovo ni izdalječ mislil na to, da se bode kedaj ta dopustnost reklamo vala za kaj tacega, kakor v tem slučaji, ko se gre za stavbo hleva, ki se ima postaviti tako, da se bode videl direktno in že od daleč z ulice. Prepotoval sem mnogo mest doma in v tujini in sledil sem s paznim očesom njihovemu razvoja zlasti v stavbnem ozira; zastonj pa bi klical si v spomin kak slučaj, da bi mesto take velikosti in tacega pomena, kakor je Ljubljana, dovoljevalo zidati hleve na ta način, kakor hoče to storiti Ivan Grajžar. Zdi se mi pa, da bi se drugod, kjer so ljudje že navadili se, da je stavbno oblastvo v takih stvareh neizprosno, tudi težko našel mož, ki bi s tako trmo in svojeglavnostjo, kakor prizivnik, deloval proti dobrim intencijam stavbnega oblastva, kateremu vender ne more biti samo dolžnost uvaže vati status quo, temveč ozirati se tudi v prihod-njost. Ako je prizivnik jednak način zazidavanja videl morebiti v Čakovcu, Varaždinu, Križevcu, Koprivnici ali Sigetu, iz tega še ne sledi, da bi imel pravico zahtevati njega upeljavo tndi v Ljubljani.
Način zazidanja parcele št. 210/3, kakor ga zahteva prizivnik, je ravno tak, ko če bi se bilo svoje dni, ko se je zidal hotel „pri Slonu", dovolilo poslopje v Prešernovih ulicah potegniti le približno do prvega okna za kavarniškim vhodom; ostali svet pa da bi se bilo dovolilo pustiti neza« zidan ter postaviti na dvorišče hlev..
Cenjeni odsek si bode pač lahko predočil, kakošen estetičen vtis bi napravljal tak  ,strnjeni
HT Dalje v prilogi. ~*MI
stavbni sistem" nasproti elegantnema postnemu poslopju v tako oživljenem dela mesta.
Naj si torej predoči tedaj še bodočo okolico parcele št. 210/3 v Predilnih ulicah, Te nlice razširijo ne na 20 metrov. Ob njih bodo se sezidala lepa — v smislu sklepa občinskega sveta z dne 3. maj«* ti. — vsaj dvonadstropna poslopja. Ne daleč proč stalo bode arhitektonsko lepo in veliko justično poslopja, ob katerem boste dve cesti vodili promet, iz notranjega mesta naravnost do Predilnih ulic. Občinstvu, ki bode po t>h ulican prihajalo in uredništvu v justičntm poslopji pa se naj odpira prekrasna perspektiva — na Grajžarjev hlev! — No, če ims do tega priti, prevzame naj vso odgo vernost občinski svet; jaz za svojo onebo jo od klan|am. V inte eu lepega našega mesta pa cenie-nemu odseku nujno priporočam, da tudi občinski svet pridobi za to, da GrajŽarjevi zahtevi na uetreže. Zakonodajalec je v § 70. stavbnega reda dal stavb n» mu oblastvu pravico določati celo pri lepotilu poslopja, da ne sme žaliti estetičn^ga čuta; tembolj ima to pravico glede taci h stavb, kakoršna bo projektovani veliki Grajžarjev hlev, in zato naj bi druga instanca uvaževatt blagovolila njegove nagibe za odklonitev stavbnega dovoljenja.
Po projektu prizivnikovem bil bi ob Predilnih ulicah gostilniški vrt. Ker namerava prizivntk sezidati velik hlev poleg hiš», v katHri hoče vrediti hotel, dokazuje to, da računi poglavitno na tako občinstvo, ki se z vozovi vozi Ljubljano; na občinstvo, kakeršno že sedaj zahaja v njegovo gostil nico pri Šikcu v Vegovih ulicah. To občinstvo zbiralo se bode tudi na njegovem vrtu. Sedal naj pa cenjeni odsek pomisli, kako&no življenje bode na tem vrtu ob tržnih in semanjih dneh. Pelo, vpilo, glihalo se bode tam. Za sosedstvo in za mimo ho deče bode torej vrt prava nadloga; dajal bode tudi dosti opravka mestni policijski straži. — Sicer je pa gostilniški vrt ob oživljeni ulici sploh neprijeten.
Cenjeni odsek, upam, da bode po vsem tem sprevidel, da je je Jina mi goča rešitev, ako se upoštevajo javni interesi in jemlje ozir na bodoči razvoj mesta, odklonitev Ivan Grajžarjevega priziva. Naj zida hlev tako, kakor sem namignil v svojem poročilu št. 24378 in premesti gostilniški vrt na dvorišče, pa bode ustreženo njemu in varovani bodo javni interesi.
Srečen bodem, ako se cenjeni odsek pridruži tem mojim nazorom.
Dnevne vesti,
V L j obijani, 20 oktobra,
— (Otvoritev gospodinjske šole kmetijske družbe,) katera je nastanjena v (»osebnem poslopju Manjanišča in o katere uredbi ter namenu je naše čitatelje poučila lepa priloga, ki smo jo nedavno tega priložili našemu listu, se je danes dopoludne slovesno izvršila. Otvoritvene slavnosti se je udeležilo mnogo javnih funkcijonarjev in odličnega občinstva. Povodom otvoritve je knezoškivf dr. Jeglič daroval sv. mašo, po kateri so se udeležniki zbrali v veliki dvorani v Marijaniščn, kjer je najprej n&v-zočniku ogovoril gosp. dr. Lampe, ki je pojasni, kako da se je šola ustanovila v Marijanišču. Za njim je govoril predsednik kmetijske družbe, gosp. ces. svetnik M umik. kateri je razložil zgodovino novega šolskega zavoda, dočim je g. ravnatelj Pire pojasnil v slrokovnem oziru namen in pomen te šole. Udeleiniki so si na to ogledali za novo šolo določene prostore, ki so res jako lepi in jako primerni. Novi zavod naše krasno razvijajoče so kmetijske družbe je važna pridobitev za celo deželo in mi lo želimo, da bi našel vedno zadostno podporo V vseh krogih in pri vseh faktorjih.
— (Gostovanje gospe Borštnikove ) Jutri 80 bo nudil slovenskemu občinstvu v našem gledališču zopet jedenkrat posebni vžitek, videti najod-ličnejšo slovensko dramatično umetnico, gospo Zofijo Borštnikovo v najboljši njenih vlog, v vlogi kneginje Fedore Rom a zov o. Gospa Borštnikova bo igrala v slovenskem jeziku, s čimer bo vstregla izvestno vsem prijateljem slovenske drame. Naša dična rojakinja si je pridobila na svojem sedanjem mestu najsplošnejšo simpatijo ter za ves naš narod prečastno priznanje, da je umetnica v polnem pomenu besede. Gotovo bode torej jutri naše gledališče polno, ko stopi ta odlična slovenska igralka pred svoje rojake.
— (Stanovanja v Ljubljani,) Prijatelj našemu listu nam piše: Kakor se od raznih stranij čnje, so nekateri hišni posestniki, osobito taki, ki reflektujejo na solidne iu stalne stranke, vendar uvideli, da so sedanje cene stanovanjem previsoke ter so deloma že. deloma pa še bodo znižali stanarino. Do tega prepričanja prišli bodo pa tudi oni gospodarji, ki de zmirom zahtevajo pretirane cene, posebno tisti, ki so svoje hiše z ok raski tako preobložili, da skoraj zidu ni videti iz njih; vsled tega so stavbenski stroški mnogo višji in stavijo se stanovanjem previsoke cene, ne da bi
pomislili, da se stranka prav malo ali pa nič ne briga za unanji lišp, temveč le za pošteno a ne predrago stanovanje.
— (Za jecljajoče) Neumannov c. kr. koncesijom rani zavod za odpravo jecljanja v Gradcu priredi v Ljubljani tečaj, kateri da priliko zdraviti ne vsem tistim, ki niso vstanu obiskati kak zunanji zavod. Nenmannov način ae more pohvaliti s čudovitimi uspehi , zato opozarjamo nanj občinstvo. Oglasiti se je jutri v petek dne 21. oktobra od 11. do 1. ure op. in od 2. do 4. ure popoludoe v hotelu pri Maliču. _
— Občina Sodražica) podelila je v svoji seji z dne Hi. t. m. častno občanstvo gosp dr. Lu doviku pl. Thomanu, c. kr. okrajnemu glavarju v Kočevjn.
— (Nova župnija.) Ministerstvo je dovolilo, da se ustanovi v Ž a b n i c i župnija za vasi Zab-nica. Forme, Dorfarje, Šutna in Zgornje Bitnje, katere vasi so doslej pripadale župniji Stara Loka.
— (Kranjeka kmetijska sola na Grmu pri Novem mestu) V ta za naše kmetijstvo, zlasti vinogradništvo prevažni in prekoristni zavod je dežni ni odbor sprejel za prihodnje šolsko leto, ki se začne novembra meseca, 17 novih učencev. Razen 17 prvoletnikov bode v zavodu tudi 17 dru-goletnikov, torej *kupaj 34 učencev.
— (Iz Metlike) se nam piše dne 19. okt : Osnova telj i kmetijskega konsuuanega društva v Metliki še zmiraj lovijo člene, radi bi že 1. oktobra prodajalnico otvorili, pa je bilo premalo členov iu denarja za blago. Da bi le Bog dal, da bi kmalu odprli svojo prodajalnico, da bodemo, kakor osno vatelji tega društva pravijo sol po d kr. kilo, uuker po 30 kr. kilo, platno po 10 kr. meter in vse drugo na pol ceneje kupovali kakor do seda j ! Naše trcijalke že del časa brez soli jedo, ker nočejo od drugih trgovcev sol po 12 kr. kilo kupovati; usini lite se jih vender že! Hvala Bogu, sedsj bomo ven-der jedenkrat obogateli, ker bo vse tako po ceni, denarja bo dosti, zato se bo pa stara Metlika tudi polepšala, kakor se sliši, se bode na spomlad zidala v Metliki lepa staroslavna cerkev iu farovž. Pozdravljamo to idejo. — Saj imamo tu v Metliki že več mestjanov staroslavske vere tudi njih dnhovni, katerih imamo blizo Metlike in mnogokrat z nami v dotiko pridejo, so jako prijazni in ljubi, ter trdni narodnjaki in tudi čl^ni naše „Nar. čitalnice". Čudno je to, da niso naši duhovni členi Čitalnice.
— i Ponesrečil' je pri Mokronogu GOletni posestnik Fran P u c e I j iz Gornjih Laknic. Mož se je bil naleze! sladkega jerufta in je s steze padel po hribu ter se ubil.
— (Ustavljen železniški promet) Pri Trnovem se je včeraj vsled deževja udri železniški nasip in se je moral vsled tega ustaviti ves promet. Energičnemu in neutrudnemu delovanju železniških organov gre zahvala, da se more vsaj osebni promet že danes zvečer topet otvoriti in sicer pojde prvi vlak iz Št. Petra na Reko tako, da bo imel zvezo z brzovlakom št. 4. Potniki bodo seveda mo rali prestopiti in kaci h 200 m daleč peš iti. Prtljaga in brzoprtljažne poštiljatve do teže 50 klg. se pre neso. drnge morajo zaostati za sedaj. Tovorni promet se otvori šole v kacih 14 dneh.
— (Povodnji.) Deževje zadnjih dnij, kate remu se je včeraj še pridružil močan vihar, je tudi v raznih slovenskih krajih prouzroiil večje povodnji in silno škodo Vse reke in sploh vse vode so močno narasl« in deloma stopile čez bregove, tako na-Kranjskem. kakor na Štajerskem in na Primorskem.
— („Zveza slovenskih posojilnic" v Celju) pozivlje VSS one posojilnice, katere so prejele od nje povabilo k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršd prihodnji četrtek dne 27. t m. in katere ne nameravajo cdposlati k zborovanju zastopnika, da izpolnijo prejeta pooblastila na kogar koli, ki bode pri zborovanju navzeč, ali pa na imena odbornikov „Zveze" in nam pooblastila v kratkem pošljejo. V ta namen naznanimo imena odbornikov V Celju stanuje,o: Gg Mihael VoAnjak, dr. Ivan Dečko, dr. Josip Sernec, dr. Josip Vrečko, Fran Lončar in tajnik Fran Jo£t Zunanji odborniki so : Za Koroško g. dr. Alojzij Krat, odvetnik v Celovcu, za Kranjsko g. Ivan Valenčič, veleposestnik v Ilirski Bistrici in za Primorsko g. profesor Josip Kožuh v Kopru, kateri bodo pri zborovanju najbrže tudi navzoči.
— (Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) priredi v nedeljo, dne 23. oktobra t. 1, ob 3. uri javen shod v gostilni g. Šleiherja v Log i v as i nad Vrbo. Na dnevnem redu so govori: Politični položaj. Ali je rešitve kmetskemu stanu? Kakošnih šol je koroškim Slovencem potreba ! itd.
— (Lahi v skrbeh.) Goriške Lahe skrbi, da utegne nadškof Missia postati kardinal. V Gorici se govori, da Missia potem ne ostane več v Gorici, ampak da pojde v Rim, njegov provizorni namestnik pa da bo kanonik Sedej, čigar provizorično škof o-vanje bi trajalo toliko časa. da se premeni v — definitivno. Kakor rečeno, so to govorice, katere se raznašajo po Gorici, katerih pa ne moremo verjeti, ker je veliko naravneje, da ostane Missia na svojem mestu tudi še potem, ko postane kardinal.
— (Osebna vest) C. kr. trgovinsko ministerstvo imenovalo je pravnega vežbenika g. Jurija T o n e 11 i j a v Roveredu in poštnega vežbenika g. Josipa Krauthav Gradcu poštnima koncept-nima vežbenikoma v Trstu.
— (Nesreča na odru) G. Ignacija Borštnika je predvčerajšnjim zadela nesreča, katera gotovo navda s sočutjem mnogoštevilne njegove prijatelje. Pri predstavi Angarinove »Tajge- na zagrebškem gledališču sodeloval je tudi gosp. Borštnik. Igra se konča z ubojem. V zadnjem dejanju je igralec Bar barić imel s pu^ko ustreliti gosp. Borštnika Puško dvocevko je bil Barbariču izročil rekviziter. Barbario je ustrelil, g. Borštnik se je zgrudil na tla. zavesa je padla in občinstvo se je razšlo zadovoljno, ne sluteč, da je gospod Borštnik ležal na odru močno ranjen. Puška, s katero je Barbare- nanj ustre'il, je bila namreč z neko stvarjo nabita. Strel je zadel g. Borštnika v obraz in ga težko, če tudi ne nevarno ranil. Poklicani zdravniki so g. Borštnika obvezali, policija pa je takoj začela stvar preiskovati. Iz zagrebških listov ni natančno razvidno, kako se je prav za prav zgodilo, da je bila puška nabita. „Hrv. Dom." pravi, da je „čvrsta masa papira" ranila g. Borštnika, kar ni verjetno, r Agramer Tagblatt" pravi, da so v izposojeno puško na šh nepojasnjen način prišle šibre ali neke druge trde stvari, — a kakšen slučaj da je to bil, tega ne ve nihče povedati in bo čakati, da to pojasni policijska preiskava.
— (Na Reki) je včeraj Reč.ca vsled deževja tako narasla, da je preplavila vse nižje ležeče ulice. Ponekod je voda sedala do prvega nadstropja. Isto tako je bilo nu Sušaku. Škoda je jako vulika.
• (Kolesarjenje kvari noge) Neki stro kovni črevljarski časopis konstatuje, da postanejo stopala vsled kolesarjenja daljša in širša. Tekom jedne sezone se razširi noga tako. da so črevlji premajhni. Izdelovatelji damskih črevljev opažajo, da treba čim dalje več črevljev višjih številk. Kolesarite dobivajo torej grde noge. ako se vozijo preveč.
* (Roparji v Srbiji) Iz Belega grada poročajo, da so odpeljali haiduki bogatega mlinarja iz Metobic. Roparji so poslali ženi pismo, naj jim prinese v 3 dneh (1000 frankov. sicer bodo moža obesili Ker mlinarica toliko denarja ni mogla do-nesti v določenem času, so ji roparji sporočili, naj pride po moža, ki vini na zaznamenovanem drevesu. In res je našla mlinarica moža ondi obešenega
Telefonična in brz&j wna poročila.
Dunaj 20. oktobra. V današnji seji po slanske zbornice je dr. F er j a n č i č izročil peticijo „Slovenske Matice". društva „Pravnik" in profesorskega zbora ljubljanske bogoslovnice za ustani vitev vseučilišča v Ljubljani. Povdarjal je potrebo tega zavoda in da si ga želi vse prebivalstvo — G15 c kn e r in Gross sta za čela razgrajati, češ, naj predsednik ne dovoli, da dr. Ferjaučič peticijo stvarno utemeljuje — ter, opozarjajoč, da so za njega ustanovitev daii vsi prepogoji, predlagal, naj se peticija natisne v stenogrhličnem zupisniku. Ta predlog je bil sprejet. Zbornica je potem razpravljala o proračunskem provizoriju, Stojalowski je govoril 2x/a ure m 60 Je 2 današnjim govo Tom popolnoma onemogočil Ta govor je po kazal, da spada Stojalo\vski mej tiste govor nike, ki znajo samo jeden govor. Razpravljal je o svojih dolgovih, o svojih kuharicah, o kaznih, katere je že prestal in trdil, da ža-lostuih razmer v državi niso krivi niti židje niti narodna nasprotstva, ampak zgolj in jedino niinUtri, ker ne poznajo pravičnosti Na predlog opata Treuinfelsa je zbornica sprejela konec debate. Generalnima govornikoma sta bila izvoljena II o f m a n - W e 11 en h o f contra in dr. Herold pro. Govorila bodeta v prihodnji seji, ki bo v torek Zbornica je potem razpravljala o raznih predlogih glede podpor po ujmah in povodnjih oškodovanim okrajem.
Dunaj 20. oktobra. Deplacirani članki nekaterih slovenskih listov so slovenskim prizadevanjem mnogo škodovali. Ljubljanski župan Hribar je tu in je govoril z ministerskim predsednikom grofom Thunom in s finančnim ministrom Kaizlom. Govori se, da je mini-sterski predsednik jako zameri, ker o avdijenci slovenskih deputacij izdana poročila niso povsem točna, češ, da se on o vseučilišču in o nadsodišču ni tako izrazil, kakor se je pisalo.
Dunaj 20 oktobra. Poslance dr. Stranskv : je dobil zahvalne brzojavke za njegov govor proti graškemu nadsodišču še iz Maribora, iz Sevnice, iz Liškega trga, iz Ljutomera, iz Šoštanj?, iz Konjic, iz Žalca in iz Ptuja,
Dunaj 20. oktobra. Dalmatinski pravaš Bi a ukini je danes izstopil iz „Slovanske krščansko narodne zveze". Vzrok je malenkosten. Biankini je zahteval, naj se klub o neki peticiji glede Visa danes posvetuje in ker se to ni zgodilo, je izstopil.
Dunaj 20. oktobra. V zadevi aretovanih rezervistov, kateri so bili kaznovani, ker so pri kontrolnem shodu v Pragi mesto .hier" zakli cali »zde", sta danes En gel in Pacak šla k vojnemu ministru, Heller pa je podal ostro interpelacijo. Tudi v Zab*thu na Moravskem sta bila dva rezervista obsojena radi jeduaktga grozodejstva na 48 ur v zapor.
Dunaj 20. oktobra. Potrjuje se uradno, da je vet raj popeludne umrli sluga patologičnega instituta, Baris, umrl za pravo kugo. Profesorja Drasche in Nothnagel sta mnenja, da je to posamičen slučaj, in da se ni bati, da bi se kuga razširila.
Dunaj 20. oktobra. Gregorig je inter-peliral vlado radi slučaja kuge na Notbnagel-novi kliniki. Jedno strežnico so prepeljali v Franc Jožefovo bolnico, ker so se pri nji pojavili sumljivi simptom.
Gradec 20. oktobra. Pri graškem nad sodišču se je dam s vršila obravnava o slo venski pravosodni stvari. Pri tej obravnavi, katero je obiskal tudi nadpravdnik Steiner, je prišlo do prave rabuke. Dr. S tor je zahteval slovensko obravnavo. Senat je to zahtevo odklonil. Dr. S tor pa je vzlic več kratnim opominom predsednika Ledeniga le slovenski govoril Ledenig mu je rekel: Prosim, poslužujte se nemšktga jezika, da bom vsaj vedel, kaj moram protokoli rati. Stranki gg. Luka Tavčar in Ivan Tavčar sta zahtevali, naj se zaslišita v slovenskem jeziku. To se je zgodilo in so se njiju izpovedi tudi slovenski protokol i-r a l i, dasi, kakor je rekel predsednik Ledenig, še ni ukaza od zgoraj.
Trst 20. oktobra.  Policija je aretovala udovo Piagno in 631etnega senzala Morettija radi sovodstva. Proti njima priča 7 zapeljanih deklic, katerih še ni nobena stara 15 let. Kom promitovanih je več takozvanih odličnih oseb.
Olomuc 20. oktobra. Urednik lista „Po zor", kateri je dolžil tenorista češkega divadla v Pragi, Florjacskega, da je ušel iz Prage radi raznih ljubavnih afer, zapusti v ši 80.000 gl. dolga, je porotno sodišče obsodilo na tožbo Florjanskega na dva meseca težke ječe. Do kasa resnice o umazanih ljubavnih aferah sodišče sploh ni pripustilo.
Reka 20. oktobra. Po vodenj je prouzročila velikansko škodo, katera se ceni nad dva milijona goldinarjev. Voda je preplavila trge Htrmenv. Andrassv in Scarpa ter mnogo manjših ulic, v katerih so ljudje morali bežati ns strehe, ter odnesla mnogo lesa, sodov — polnih in prašnih — kakor tudi druzega blaga. Papirnica Smith & Mejnier je pod vodo in je samo tam škode na 100.000 gld. Mestni vo dovod in plinarna ne moreta funkcijonirati. Mestno klavnico je voda razdrla ter preplula tudi tovarno za riž, tovarno za torpede, rafinerijo petroleja in več drugih tovarn. V tobačni tovarni je voda uničilila vse v jednem skladišču shranjene fine smodke. Utonila je, kolikor se ve doslej, samo jedna ženska, Ma rija Micetič. V Grahovem pri Keki je voda vse hiše znatno poškodovala.
Zadar 20. oktobra. V sinju in v Vrh-polju je bil sinoči ob 9. uri močan potres, kateri je v Vrhpolju Iprouzroćil precej škode.
Budimpešta 20. oktobra. Vojaška oblast v Pečuhu je prepovedala godbi pešpolka št. 44 sodelovati kakor po navadi pri gledališki pred stavi, ker je bila napovedana igra „Kapitan Drejfus".
Pariz 20. oktobra. Listi javljajo, da bo BriBson v prvi seji parlamenta zahteval, naj se pojasni notranje-politični položaj. Drugi listi pravijo da odstopi in da Faure želi, da prevzame Bourgeois predsedstvo ministerstvs. ,,F»garo" javlja, da bo dne 27. t. m. pri ka sacijskem dvoru razprava o dopustnosti revizije Drevfusove z i deve.
10O.OOO kron, 3&.0O0  krom in 10.000 kron
so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega sreč-kanja. Opozarjamo častite bralce na to, da se te dobitke izplačuje tudi v g-otovlni a 20% odbitka. Žrebanje bo dne 22. oktobra 1898.
stev. i3.    Dižilno glidallići i Ljubljani. Dr. pr.87r>.
V petek, 21. oktobra IM>H. Gostovanje gospe Zofije Borštnikove Iz Zagreba.
Drama v štirih dejanjih. Spisal Victorien Sardon. Preložil
Fran Gestrin.   Režiser g. Rad. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri.  ZaSetek ob \,H. ari. Konec ob 10. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. pe&polka fit. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dno 23. oktobra: „ Ksenija" in .Stara pesem", operi Viktorja Parme.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 906*2 m.
Oktober	! Stanje Čas opa- baro-zovanja I metra v mm.	1.5 Vetrovi H 5	Nebo	13 •3 "s O-i s>
19. 20. ■	9. zv ečer j 722 ti 7. ajntraj   725 9 2. popol. ; 727 3	12-7 i si. sever 110  si. ssvzhod 170    si. svah.	oblačno megla del. obl.	475
Srednja včerajšnja temperatura 12 4', ca 2 5' nad normalom.
Ces. kr. avstrijske d| državne železnica
Izvod iz voznega reda
Odkod la LJubljane jat. kol. Proga *>■ Trkat
Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čes Selsthal v Auaae, Solnograd; fiei Klein-Reifling v Stevr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Ce lovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; čes Sslsthal v Solne grad; čez Amstettsi na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopolndce osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak,Celovec, Ljubno, Selsthal, Dunaj — Ob 4. ari 2 m. popoladne osobni vlak v Trbii Beljak Celovec, Ljubno; čes Selzthal v Solnograd, Len« - G as te in Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Oenevo Pariš; čes Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevtce, Plsenj Marijine vare, Heb, Francu ve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Progo v Moro mesto ls v eevje. Mešani vlaki: Ob 6. uri 15 m. s jut raj, ob 12. uri 55 m. popoladne, ob 6. ari 30 m. zvečer — Prlkod v L|ubljuao j. k. Proga la Trbiaa. Ob 5. ari 46 m sjutraj osobni vlak i Dunaja via Amstetten, is Lipakega Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Badejevic, Solnourada, Linca, Stavra, Auaseea Ljabna, Celovca, Bel taka, Fransensfeste. — Ob 11. ori 17 m dopoladne osobni vlak i Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih v aro si Plsnja, Badejevic, Solnograda Linca, Stejrs, Pariza, Oenevo Curina, Bregenca, Inomosta Zella ob jezera, LendGasteina Ljabna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 67 m. popoladne osobni vlak s Dunaja Ljubua, Selsthala, Beljaka, Celovca, Fransensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 m. svecer osobni vlak s Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca Pontabla — Prog* Is Novega mesta In Koeevfa Mešani vlaki: Ob 8. uri 1» m. zjutraj, ob 2. uri 32 m popoladne in ob 8. ari 35 m. svecer. — Odhod In Llnb-
7, ori 23 m. sjutraj, ob 2. uri
Ijaae d. k. v Kamnik. Ob
5 m. popoladne, ob 6. nri 50 m in ob 10. uri 25 min. svecer, zadnji samo ob nedeljah in p ratni k ih v oktobra. — Prlkoel v L|abl|auo d. k. Is Kamalks. Ob 6. ari 5« m. sjn
trsj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 8. ari 10 m. in ob 9. nri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044)
Lastnosti Santala so znane v Evropi od 1. 1450., a ni bilo možno nabaviti ga, ker so ga stratili hindaftki duhovniki, ki so eami izdelovali esenco ter zdravili bolnike doma pri sebi. Dandanes je znan Santal vsled Midvjevih kapsul povsod ter se rabi mesto Kopaine pri mladih in starih ljudeh, ako imajo ledične in meh urne bolezni. J1-2)
MSKn&rOdllfl       profesor koLograflJe, * plesalnl učitelj.
V
Gospodske ulice št 3, L nadstr.
Zadetek tečajev sa otroke ln odrasle (začetnike) obojega spola Od 3. novembra.
BjSJT Posebni tećnjl asa tlljnlte. ~^SJ
Vadb sni tečaji so to Izurjene.
Ponk vsak dan do t, ure svecer v posebnih oddelkih.
Vplnovarja vsak dan od 10.—1. ure opolndne v mojem stanovpnji: Gospodske uMoe it. 3, II. nadstr., desno.
(Tečaji za zaključene družbe.) (1616-1)
■■■■1     —j Zasobnt ponk. ----------rn
Karol Recknagel
Mostni trg 6t. 24
preskrbi (1620—2)
zimsko normalno perilo
srajce, jopice, hlače, nogovice sa dame, nogovice sa gospode in otroke. Usnjene, suknjene in triko-rokayice.
rZnamka )K zvezda. 1
galoše
(vrhne čev\je iz gume)
zn.aLia.1 naJ-bolJSI Izdelek:
iz tovarne (1533—6)
lfProvodnik-Riga"
priporoča §»o nuj nižjih conah tvrdka
I
Ant. Krisper,
Spoštovani gesaedl
Kakvoljajem Vsas, da sto sol poslali tako Is v rs t so zdravilo proti kašlju la pmofeelju. Porabil sem Jr dao steka lenleo tr-potčrvega seka, pa sta sol kašelj Iss prsa kol sataro prestala. Pošljite ml sokol Še S steklealee Vašega Isvrstnega trpoteevego neke Isa 3 savoja čaja proti kašlja.
33 velespoŠtovasajess V Divači, 19. oktobra 1897. Va3 aokvoIsU
Jakob ftuppea.
Trpotcev Kok (Spitzwege-rich-Saft), ki tako isvrstno delnje proti kaliju, prsoboli, hripavosti, te-Ikemu dihanju in proti starim boleznim, dobiva se vedno svet v le karni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg St. 20.
Naj vsakdo pasi na zalčitni gnak, ker samo oni trpotcev sok je is moje lekarne, ki ima na steklenici a lik o Nikole ŠubičaZrinjskega, bana hrvatskega.
Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom 75 novč.
S trpotčevim sokom je dobro rabiti tudi gorski čaj proti kaliju.
Cena 1 savoja gorskega čaja proti kašlja s točnim navodilom 35 novč.
Jedno in drugo potilja se vsaki dan po poštnem povzetja. Kdor denar nsprej polije, naj sa vodni list in ki-Itico pri računi 20 nove.
Lekarna k Zrinjskemu
H. BRODJOVIN
Zagreb Zrinjski trg it. 30.
ore«
«11 sem pri Vas Jedne steklenico širepllolk švedskih kap- J Ijlet late so mesti In mejim saaaeem toke dobro delovale, do se meram Vam ssa tem dobrem adravlla najtopleje sa-kvalltl Isvollte ml sa moje ■sasee še grl steblenlee po 30 novč. a poštnim povzetjem poslati.
Ilodroš, 26. maja 1898. S spoštovanjem
Vid Znale.
Prave liropllnoavod. ulcet scfaplfloe delujejo izvrstno proti vsem želodčnim boleznim, popravljajo prebavo, čistijo kri, okrep« čojejo želodec. Te kapljice ozdravijo vse bolezni želodca in črev, a dobi se dober tek.
Paziti je treba na zaščitni znak, ker samo one krepilo* švedske kapljice so is moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole gubica Zrinjakega, bana hrvatskega.
Cena 1 stekl. krepilnih »vedskih kapljic s točnim navodilom 80 novč.
Pošilja as vsaki dan s postnim povzetjem.
Kdor denar nsprej polije, naj is vošni liat in kiltico pri računi 80 novč.
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trs; It, SO.
Naroobe, ki Iznašajo 5 gld. la več, ta pošiljaj* fresko.
VeleepoŠtoveal gospod!
Sloja dessa lešaln Je tri me-seee vsled trganja ln kosti-bell. Čin Je aaeela u potreb-IJevatl Vaše „meallo proti keetlboll**, vstala je tretji dan, danea po, bvnlo bodi Boga, bodi. Zahvaljujoč ne Vam sa to Izredne mamilo, ostajem
V Stresen pri ftJtublel, dne
22. aprila 1898.
nluga pokoren
Bartol Lisički.
>I »isrllo proti lcossto-t>oll (TlnUI) je jako dobro zdravilo proti trganja in kalanju v kosteh, revmatisma, bolečinam v kri-licah, proti prehlajenjn pri prepihu i. t. d. Mazilo ojači izmučene tile, ter krepi starce, kateri trpe na slabosti nog.
Vsaka steklen ca mora biti previđena s zaščitnim rankom, to js s sliko Nikols dobila Zrinjakega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo js is moj« lekarne, ki noai ta zaščitni znak.
Cena   jedni    steklenici mazila
froti kostoboli s točnim navodilom 5 novč.
Vsaki dan se ras poli I ja s poštnim povzetjem.
Kdor densr naprej polije, naj sa vošni liat in kiltico priračuni 20 novč. (1583—3)
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg It 20.
58
55
r
Veliko
(3<0
priporoča
J. Soklič.
1 i    JOSIP REICH ►
1 likanje sukna, barvarija* j < in kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £ j
-> ne priporoča za vb» t to stroko spada- _ ™ (»1 laša i4a!a ™
J-*«»«l Tri»n<>o
(.39) joča dela.
fi»1 1 Postreiba točna. — Cene nizke, r
Ljubljana, Židovske ulice st. 4.
Velika zaloga obuval <40>
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izbero. VsakerAtia naročila  izvršujejo se tečno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznauienujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
iniiMiiimiimi
1 eni Alojzij Erjavec prei
i usaus» mat amsfsi
J. Zor
€ J. Zor
i (42)       čevljarski mojster % v Ljubljani, Čevljarsko ulio« it. 3
S priporoča se prepast, duhovsćini in slav J občinstvu za obilno naročevanje razno ™ vratnih «»Imi v ti I, katera izvršuje cen6, vo trpežnega usnja najpriprostejse oblike. Vnanjim naročilom I      naj se blagovoljno pridene vzorec.
Pekarija in slaščičarna
Glavna trgovi Stari trg
št 21 Jakob Zalaznik ■ Vegove
kružnica:
ulice št. 12
- vi ni ii i ii ihmi vni, 1.1
I pošteno in iz zanesljiv
J od najfinejše do najp
* Mere se shranjujejo. 1
Tu se dobiva 4krat ue dan svete, ukueuo, s«lr»v«» lu slastno pekarsko p«*«lv«», vseh vrst kruli ne vage« r*>u kruh in prepečene« (Vanille-Zvviebak)  V svojih slaščičarn1«-m1i postrezam točno z um)tiu«*JmIuu u»»laduiiu »eelvosu   in s tlaltul  prlsiultul likerji ter z  \\eruiutlt-iiuuiu. Posebno opozarjam na fine ludljeneke krof« in savilke m mih-Ihuo uauoluen«*.
S»3IOOIOOvOf3IOQeoQSiQS|Q|^
Zimska sezona!
ti  SjuiC/ani,   Spita f*Se   uficc   it. 4-
ftaznanja, ca oo ftovi oufi-ttctii in voCncni vzotci ?i<t taz-pofaao. ti
Na deželo »e pošiljajo vzorci franko.
V zeJogi /e tudi Ktenner-jevo sukno. igji *nn* e   v>p rvi i-s^ir^* 4» ii/Tn* ■
Ljubljana, Pranči&kauak«1 ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. državne in fi c. kr. priv. južne železnice. S Slikarja napisov, * ■tavblnska in pohištvena pleskarja. \
*. Tovarna za oljnate barve, lak % r in pokoet. (44) %
P Zaloga «*rlK>ualsi«*KM kart>4»Blik**|a.
*   Maščoba zu konjska kopita tu usnje. '
m ^iu* * *^>jlj*> 141 *\±jiu*> * ttx_j tt-rv-S
odercil
M
IVI    izvrstne fapone, I ■ I najboljši izdelek
(46) najceneje pri
{ALOJZIJU PERSCHE
I   Pred škofijo 22, pol«? ntita« faiie.
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif blagajnice drž. železnio uradnikov
tt Ij^-va/blJajeLl, ^el©nlo\a.rgro^re ulice ©t- "i
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek m nepremočljlvlh havelokov po najnovejši t».«,uni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. — Og. urednikom se priporoča -/.a izdelavanje VS&kovrstnlh nnlform ter preskrbuje \m- zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobnke itd., gg. c. kr. justičnim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baret.
*j Največja izber najnovejšega |
(svilnatega blaga
Avgust Eepič:
—■e> Hodar -e— Ljubljana, Koleiijske ulice it. 16,
(48) "v Trnovem
se priporoča slav. občinstvu in naznanja, # da izdeluje in popravlja vsakevrstns J ■ode ts hrastovega ln mehkega lesa po najnižjih cenah. — Knpnjs in prodaje staro vinsko posodo. Oooooooooooo0)oooo«eooooooeo
črno iti barvasto,
za eele obleke in l»iu#» . priporoča
|»o najulzjlli eeuab       (47) \.
Alojzij Persche
I Pred Škofijo 22, poleg mestne hite.
HENRIK
(60)
_KENDA
Ceneni lepi klobuki za^ damo.
Vedno ladnje novosti. Popravlja
as urno in prav po ceni. ■edsi žurnali Frank« in nitonj.
Ljubljana.
43
Fran Kaiser
prodajalec biciklov
2      i« prvlli tovarn.
I (49) Ljubljana
i   Šelenburgove ulice 6.
i
' Hajboljfte urejena delnv-nloa aa popravljanje blolklov ln Šivalnih strojev. ~fjl
J. S. BENEDIKT
L.|nl»IJan», Ntarl trg
priporoča
nagrobne vence
(50)
trakove
z ali brez napisov
po najnižji ceni.
Tovarna polisira
<5»k
J. J. NAGLAS
1      Ljubljana w Turjaški trg štev. 7.
shanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani.
Štvalnl stroji po najnižjih cenah
Bletkle in druga v to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in cmuo. Y nanj a naročila ne ti»<m> >ivrHn)»*j.
Ign. Pasching-a vdove ldjučavničarstvo m
Poljanski nasip it. 8 (R«icom liii)
priporoča svojo bogato zalogo
efrtodilnili ognjidd
aialprlprosaeJSIh, kskor tudi na|fl-air|člls, s lolto medjo sli mesingom montiranih ss obklsde s pečnicami ali kahlami. roprav/ljeeja hitro la po eessl.   Vnanjs naročila se hitro isvrle
Ljubljana, lpuiiajska cesta »I« 13. Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Meajial^|e cene*
Darila za vsako piliko!
Frid. Hoff mann
urar vJLjubljani, Dunajska cetta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
slstjh, srebrnih, ia tule, jekla in nikla, kakor tudi
ttentkih ur, budilk in salonskihur
vse Is dobre do najfinejše kvalitete po niskih osnah Ve vesti v tepnlh, kskor tudi v stenskih osah vodno v saLogl. 66 Poprave se lsvrinjejo najtodnajo.
Si. Petra cesti it. 8 Ljubljana Si. Petra cesta it. 6
priporoča avojo veliko salogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaičev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd.
Obleke po sam os* I as po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (67)
v največji izberi in po I    najnižjih cenah
ftrakovekvencem
s ali brez napisov v
Xj3vL*bljevxa.ev, Stavrl trgr štev. 3~ Prva In najstarejša zaloga
ftliralnlli strojev.
Tn ss tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje is vrstne alasno-rennlce in ssila\illnlce9 katero se dobivajo I vslio njih izbornosti cen6. (68) |
Ooaifel sastonj in poštnine prosto.
(59)
vseh barvah
priporoča
Kari Recknagel
na Mestnem trgu.
21
WC
C. ia kr. državno (skupno) vojno ministerstvo
Oddelek 13., §t. 2307 iz 1.1898.
Državno   (skupno)   vojno   ministerstvo   namerava   osigurati potom splošne konkurence predmete, označene v priloženem seznamu, in zaradi tega poživlja, da se vpošiljajo pismene ponudbe. Ponudniki imajo se po naslednjem ravnati:
I. Oziralo se bode le na avstrijske in ogerske državljane (tvrdke) katerih verodostojnost in usposobljenost je brezdvojbena. Na tvrdke, ki so že člani vojnih zalagalnih konsorcijev, se pri tej konkurenci ne bode oziralo.
Ponujene stvari morajo vsekako biti izdelane v tuzemstvu iz ta* ženskega materijala.
Pri podjetnikih d- žel ogerske krone morajo se predmeti, ki se imajo preskrbeti in materijal zanje — poslednji v toliko, v kolikor se more dobiti v potrebni množini in kakavosti in po jednakih ali po nižjih cenah, kakor zunaj Ogerske — izdelati v onih deželah samih.
II Ponudniki, ki niso še znani državnemu vojnemu ministerstvu, imajo 8 spričevali dokazati svojo solidaost in zalagal no zmožnost.
\ to, da napravijo taka spričevala, poklicani so :
1. glede tvrJk, protokolovanih v trgovskem registru :
trgovske ia obrtne zbornice, v katerih okrajih so firme etablirane.
2. glede onih ponudnikov, kateri niso protokolovani pri trgovskem sodišču.:
poliične oblasti I. instancije, v katerih  okolišu je  bivališče ponudnikovo.
Spričevala, ko jih napravijo za to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo pruno državnemu (skupnemu) vojnemu ministerstvu.
Ponudniki morajo b'rej za napravo tacega dokumenta pravočasno vložiti prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnem oblastvu prve atopmje in v proAnji morajo točno navesti :
l. Ime in priimek (bf*n*»dilo tvrdke);
1. Obrtno stroko in bivališče;
3) Za izvršitev obravnave poklicano vojaško oblastvo   (v predležečem
slučiiju .iržavoo [skupno] vojno ministerstvo);
4. Dan obravnave in
5. Količino in kukavoat predmetov, katere mislijo oddati.
Odlok, ki jza na to prošnjo dobi podjetnik, priložiti se mora ponudbi.
III. Ponudba imenuje se le na predmete, navedene v seznamu in se more glasiti na vso množino ah le na kakeršen si bodi del.
IV. Vsi predmeti morajo se zalagati po pečatenih vzorcih, ki so na ogled razpoloženi pri mouturnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gradcu iu Kaiaer Ebersdorfu. katerih kakovost se ima smatrati za najmanjši no tega, kar »e zahteva. Tak« vrste, od kojih je normiranih več velikostij, in od kojih potrebžčiua v priloženem seznamu ni navedena po posam^anib velikostnih vrstah morajo s« zalagati po predpisanih razmerah velikostno-vrstnega odstotka
Podjetnikom je prosto, obrniti se na imenovanane monturno-upravne zavode, da jim proti plačilu prepuste vzorce, ki so pooblaščeni, zahtevane vzorce proti plačilu podjetnikom izročiti. Podjetniki, ki imajo od prejšnjih dobav vzorce, naj se v lastnem interesu preverijo o tem, da so ti vzorci še veljavni, ker se ne po zaduj«m vzorcu izdelane vrste brezpogojno ne bodo vzpre jemale*.
V plačilu, ki se _ahteva od podjetnik za te vzorce, obsežen je poleg o n, katere prav za prav stane njih naprava, tudi 15% stranskih troškov, ki j;h ima vojaška uprava.
V. Oddaja ima se izvršiti vsaj do konca septembra 181)8. I. v štirih jednakih obrokih tako, d* se izroči po jedna četrtina naročene množine do kcnca marca, maja, julija in septembra 1899 I.
Vojua uprava si izrecno pridržuje pravico, oddajno množino eventu-velno pomanjšati ali pa eventuvelno za polovico naročene oddajne mnotioe povišati.
Tako povišanje naročila se tudi lahko zgodi mej letom 1899. kakor si bodi in v tem pesledmern slučaju je ponudnik zavezan večjo potrebščino oddati vsaj v štirih mesecih po mročilu. Za tako naročbo veljajo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno naročbo.
VI. Ponudbe imajo se napraviti po formula rja, ki je naveden v tem razglasu, v njih se mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero se boSe oddajat«, množino in nssVanjs ponujanih predmetov, ceno povedano v številkah in pismen.h za vsak predmet in obrok oddaje.
Ko bi se vojna uprava ne mogla ozirati na oddajni kraj, katerega si j« izbral ponudii'k, zav^zm je na lastne troške in nevarnost odpošiljatev v drugo ali tudi več monturno upravnih zavodov preskrbeti.
Zalagat.eljem more se pa sicer dovoliti, da oddajo predmete, katerih zalaganje so dobili. v monturno skladišče, ki je najbližje njih etablisementu, da se ondu pregledajo in potem na njih troške in nevarnost, če bi bilo treba, pošljejo v druge monturno-upravne zavode.
Za one pošiljatve voznega blaga po železnici na montnrna zalagišča, ki preidejo po vizitaciji, pri kateri se ni pokazale nič pomanjkljivega, v last vojaškega erarja, dovoljeno je zalagateljem olajšdo vojaškega tarifa povračilnim potom, ter se zalagateljem na dotičnih voznih listih od strani montnroih zalagdišč daje potrdilo, da }** pošiljatev prešla v last vojaškega erarja.
Vil. Če pa več ponudnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti:
1. Da se zavezujejo solidarično jamčiti za točno   izpolnitev zalagalnih
pogojev;
2. Kdo je v njih imenu pooblaščen v tej zalagalni zadevi občevati z vojno upravo.
Ponudbe imajo podpisati vsi podjetniki in povedati svoj značaj in bivališče, ime in priimek.
VIII. Za zagotovljenje ponudbe je vložiti varščino v znesku petih (5) odstotkov vrednosti, ki odpade na ponujane predmete po zahtevanih cenah, pri kaki vojaški blagajnici (plačevalnici).
Varščina ima se vložiti v gotovini ali vrednostnih papirjib, pripravnih za vlaganje kavči)e.
IX. V ponudbi je navesti vložitev varščine in t»ovedat:, koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji, listine).
Depozitni list, ki ga izda vojaška blagajnica (plačevalnica), o vloženi varščini je tudi bkrata z zapečateno ponudbo, vender v posebnem zapečatenem kuvertu (po obrazcu navedenem na koncu razglasa) doposlati državnemu (skupnemu) vojnemu ministerstvu.
Opomni se, da se kuvertovane ponudbe in depozitni listi ne smejo dati vkupaj v jeden kuvert, temveč se morajo poseb j, pa vender istočasno doposlati.
Zastran vlaganja varščine imajo se ponudniki pravočasno — ne pa šele poslednje dni, predno preteče obrok za vlaganje ponadeb — obrniti na dotično vojaško blagajnico (plačevalnico.)
X. Ponudbe, ki morajo pri podjetnikih, ki niso znani državnemu voj nema ministerstvu, biti opremljene z v točki II. omenjenimi odloki trgovinske in obrtne zbornice oziroma politične oblasti, o prošnji za iz postavljenje spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti, in depozitni listi, o polaganji vadija, ki se morajo hkratn, pa vendar posebej vposlati, morajo neposredno in vsaj do 22. novembra 1898. leta ob 12. nri dopolndne doiti pri vložnem zapisniku državnega (vkupn* ga) vojnega ministerstva.
XI. V obliki pogodbenega načrta spisani  podrobni   pogoji ogledajo se lahko pri kornih intendancijah. prt monturno upravnih zavodih, navedenih v  to*'ki  IX ,  pri  trgovinskih  in obrtnih  zbornicah  avstro ogerske države, pri trgovskem muzeju v Budimpešti in pri ogerskem deželnem indu strijalnem društvu v Budimpešti.
XII. Podjetuiki imajo izjaviti v ponudbah:
1. Da so zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli ni da se jim popolnoma podvržejo ;
2. da bo vzorce razpisanih predmetov natančno ogledali in tudi glede materijala, iz kojega so narejeni in o načina, kako so narejeni, se natančno pončili.
XIII. Ako ima ponudb* v številkah in v pismenkah različne cene navedene, veljajo v pismenkah navedene cene.
Ponudba  pravno  veže podjetnika od tistega časa, ko jo je vložil, vojaško upravo  pa šele od onega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje na znauilo državno (skupno) vojno ministerstvo, da je njegovo ponudbo vzprejelo.
Ponudnik odreka se pravici, odstopiti od ponudbe, in v § 8G2. obč. drž. zak in v členih o 18 in 31!) avstrijskega in §§ 314. iu 315. ogerskega trgovskega zakona nahajajočim se obrokom za vzprejetje obljube njegove.
XIV. Vojna uprava si pridržuie neomejeni izbor mej posameznimi ponudniki.
Ce bi se kaka ponudba ne vzprejela v vsem obsegu, temveč le z re-stringovanjem ponujene množine in cene, ima dotični ponudnik v petih (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državnem (skupnem) vojnem ministerstvu vložiti pismeno izjavo, če vzprejme spremembo SV0|S ponuiba ali ne.
Ce se nasprotnik v petih dnevih ali nič ali pa le nedoločeno izjavi, se bode smatralo, da vzprejme mođifikc v.*no odobrenje ponudbe.
Ce bi se pa od v kaki ponudbi skupno obseženih ponudkov vzprejel le jeden ali drugi, to takoj vež- ponudnika.
XV. Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbo povsem ali deloma vzprejele ali tudi po njih potrjenju spremenile, nanje odpadajočo varščino dopolniti do zneska desetodstotne kavcije in skleniti pogodbo, katere jednemu izvoda se na stroške ponudnikove pritisne kolek po lestvici.
Ko bi se kak podjetnik, ko je dobil zalaganje, branil pod p sati pogodbo — ali pa ne prišel k podpisa te pogodbe, če tudi se je pozval, tedaj nadome staje pogodbo z vsem, deloma vzprejeta ali z njegovim pritrjeajem spremen-njena  ponudba v zvezi z načrtom pogojev, spadajoči m k temu razglasu.
Na ponudbe predstojećim, pogojem na kak način uo ustrezajoče ali prepozno vložene ali na brzojavno stavljene ponudba se ne bode oziralo. Na D u naj i, dne 4. oktobra 1898.
fiO kr. kolek.
Formular za ponudbo.
Na
c, in kr. državno (skupno) vojno ministerstvo.
1 *<> 11 Itd !>!•>.
Jaz N. N., atannjoč v.......................
izjavljam s tem, da hočem po pogodbi oddajati nižje navedene predmete c. in kr. mon-
turnemti sklad i5ča v.....v spodaj navedenih množinah po pridejanih cenah in
obrokih.
Množina Nazvanje ponujmih predmetov
komadov
garnitur
itd.
('ena v Številkah
~gld. |kr.
jeden komad
. , gami-JedB°i turo
___
itd.  i itd.
v pismenih ghl- ikr.
Oddajni obrok
74		marca
		
V«	a o M	maja
V*	O T3	julija
v«		septembra
Jaz potrjujem :
1. da sem ogledal zalagalne in pogodbene pogoje, kijih je izdalo državno (Bkupno) vojno ministerstvo pod oddelkom 18., &t. 2307 iz 1. 1^08 in jih tudi razumel ter so jim popolnoma podvrženi ; nadalje
2. da sem vzorce razpisanih predmetov natančno ogledal in se natančno poučil, iz katerega mat.eriJHla in knko so narejeni.
Za natančno izpolnitev svoje obljnbe jnmčim s petodstotno varščino.....gld .
obstoječo iz.......(gotovine, vrednostnih   papirjev,   listin),   ki odgovarja zalagalni
vrednosti .... gld. . . kr., katera se jo kakor potrjuje v posebnem kuvertu hkratu do-
poslani depozitni list, vplačala pri vojnSki blagajnici (vplacevalnici) v......
Priložen je uradni odlok o prošnji za pridobitev spričevala o solidnosti in zala lagalni zmožnosti.
N........dne.......181»H.
(LHstnoročni podpis [ime in priimek] ponudnika, oziroma trg. sodno protokoliran pripis firme.
Formular za kuvert ponudbe.
Na
c. ln kr. državno (skupno) vojno ministerstvo
Ponudba I. I. za zalaganje oblačilnih in opravilu h potrebščin
valed razglasa oddelek 13., St. 2307 iz 1. 1898. HA lllinnjll.
Formular za kuvert za varščino.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministerstvo
Depozitni list  o.....gld. . . . kr. (gotovine, vrednostnih
papirjev, listin) k ponudbi I- I. glede zalaganja oblačilnih in opravilnih potrebščin po razglasu oddelka 13. Stev. 2307
ii 1. 18*J8. ,iW asiaiitijai.
Glede določene vpošiljatvo ponudbe in depozitnega lista se izrecno opozarja na
točko IX. razglasa.
Seznam predmetov, kateri se imajo zagotoviti.
Množina
Nazvanje
Cene so ponuditi za
Množina
Nazvanje
Cene so ponuditi za
2360 2360 680 830 360 17400
2370
3600 3550
395 626 110 60 330
300 180 1030 820 510 1200 1030 1140 1020 70 100 270 23200 2250 1620 22900 3010 12000 6730 4200 780 1600 50740 1210 3150 380 50 1300 33000 6800
4120 140 3850 80 1170 40 3140 22400
327000 112000 589000 241000 225700 69200 30400 9300 93800 12900 24000 27000 83000 107300 162200 43700 7800 10020 8G0
11700
25000 15000 10840
garnitur
komadov
n
parov *
komadov
parov komadov
4900 2600 170
6600
13430 85000 2800 1800
1700 69500 4430
parov komadov
parov metrov
30 komadov 1380 garnitur s a
komadov
metrov »
komadov
za
kož ali h
m a
-a a> a i&
S4
kožušnih ovratnikov rokavnih obšivov kožušnih po klad kožušnih okrajkov za atile kožuftnih pod klad za atile adjustovanih čak za pešce, brez traku,
orla in rože........
adjustovanih klobukov za lovce, brez traku, brez glavne vrvice, emblema in brez peresnega čopa        .   . .
fesov s kiticami........
kitic za fese.........
adjust. hus. čak brez
garnituro
<>rla, brez rože brez čopa iz konjske žime i h brez verv. okrasa Izjedo, sukno doda erar
dragonske podčastnike
\
i
za
dragonske čelade
za ulanske čapke
hroščevo rudečib belih
temno modrih svetlo modrih pepelnosivib
čelad z luskinastimi trakovi in orli za obrobkov obodčevih greben wkih pokrovov grebenskih sin orlov
stranskih vilic adjustovanih luskin, trakov orlov brez številke adjustovanih luskin trakov obodčevih obrobkov verižic za žimnate
orlov za infanterijske čake.....
orlov brez številke za čake poljske artilerije orlov s številko na huzarske čake .
rož za infanterijske čake.....
rož za huzarske čake......
kovinskih rožic za čepice.....
številk ali pismenk iz pakfonga oklepnih veriž c z levovimi glavami . emblemov za lovske klobuke s številko
. 9      n »z orlom .
držalcev za naboje.......
topniških mernili počastil.....
konjiških strelnih počastil.....
kovinskih delavskih odličil.....
znakov za telegrafiste......
krilatih kolesc .........
zaponk za pasove........
me8ingastih kapseinov z legitimacijskimi
listi...........
črnd) 1
n £  i z rožami za topništvo
> 'S \
Jj J£  i za huzarje
\
rudečib. črnih rudečih črnih rudečih
O*. o C 9 i
•o
z rožami za ulance
peresnih čopov za lovske klobuke naskočnih trakov z zaponkami k čakam za pešce .........
velikih
malih
velikih
malih
velikih
malib
velikih
malih
velikih
malih
rumenih
belih
črnili
belih
gumb iz kovine
gladkih rumenih gladkih bel.h
rumenih gumb iz kovine s
Številkami rumenih gumb iz kovine za ulance belih gumb iz kovine za ulance
oliv iz kovine   za huzarske atile
cinkastih gumbov sukničev
Črnib ovratnic brez
usnjenih rokovic........
port za čake narednikov......
a   «»     i korporalov......
naredniških distinkcijskih portic iz svile
z napuščem........
naredniških distinkcijskih portic iz svile
brez napušča........
ozkih I pozlačenih portic za naro-širokih   ] kalnike podčastnikov
portic za častniške sluge    .   ,      . .
volnatih rožic za čepice......
vrvic za obešanje k atilam    .   . . vrvic zal h kožuš. suknjam 1 črno rumene obešanje/h kožuš. ulankam /svetlo modre rujavih   vrvic  za  obešanje  sukenj za
train-čete.........
naramnih petelj za kožušne suknje in
kožušne nlanke.......
vrvic za čake razvodnikov.....
vrvic za ogerske suknene hlače  .   . .
platnenih hlačnih trakov.....
koprivnosvilnatih   trakov  za škornjske
blače ...........
trakov za škornje in čižme    .   .   . .
Stirioglatih vrvic za atile.....
vrvic za obešanje signalnih rogov   • .
Na Dunaju, dne 4. oktobra 1898.
komad
par •
komad
par komad
par komad
n
ducat
komad
par meter
komad garnitur
komad meter
komad
3020
1520
39050 4850 1350
40600 1800 2600 3720
56500 6200
39550 9800 1220 1470 3030 9170 5204 630 9200 830 6730
7700 87800 1400 220 130 5830
400
2580 6200 350 480 10 100 690 3330 30 2S0 5960 13300
11400
30700 580
3820 4870| 3210! 47810: ir,M)
4501 17000
770J 601 150 60 40 130 17100000 55600 5600 5690 1400 1300 820 800 1500 2000 2210 2700 2850 3920
350 520 2300 27010 250 160 320 400 60 450
35600
10540 9600 40 110 12100 400
komadov
garnitur komadov
parov komadov
parov komadov
r
metrov
komadov metrov komadov
kilogramov komadov
garnitur
komadov ■
T)
parov komadov
garnitur
komadov parov
nepoko-siterjenib
vrvic za obešanje revolverjev brez pe
resne kljuke........
vrvic za nadtopničarje......
škrlatno rudečih strelskih počastil travnozelenih strelskih počastil temnozelenih krmilarskih počastil
rožic za atile.........
pramov za kožušne ulanke.....
vrvičnih okrasov za huzarske čake .
vrvic za klobuke lovcev......
modroeivih ]>etelj za plašče.....
rujavih petelj za plašče ......
portepeejov za peštvo......
„        za konjico z usnjatimi obrobki stremenov žval brez kaveljev kleštic
hlevnih podvodcev brez podpon infanterijekih lopat z ročuiki ....
taboriščnih s^kir z ročniki.....
česal brez ročnih jermenov.....
vodnih majolk 1)........
kuhalm'ga posodja a 2 moža brez po* krovne čase za peštvo *).... čaš s pokrovi k kuhalni posodi infant') jedilnih skledic s pokrovom1) . . . . četn. svetilk z nos. zagvozdo k BfflSJ pus. rp. četnih svetilk z nosilnim obvodom .
kup za kavne porcije......
poljskih čutar iz emajlirane železniue brez suknenega prevlečka (nov uzorec) . adjustovanih aluminjastili bobnov z vi-
jhki brez kičkov.......
obkovauih bobenskih kičkov   .   .   . . kož
obročev za mesinguste bobne dvojnih mesingastih tulov za kijce rakev za mesingaHte bobne obročev SS mesingaste bobne natezalnic z vijaki za mesing, bobne strun
nosilnih kljuk ustnikov za signalne rogove .
pičnib vrvij..........
vrvic za sotorne stene nosilne šotorne
oprave..........
ročnih okni za repetirke.....
motvoznib pasov za tornistre z naboji nosilnih pasov za kuhinsko posodje po
5 mož..........
binceljev za konje.......
veder za napajauje.......
lesenih žebljičev za usnjate čevlje šotornih količev za nosilno šot. opravo
okovanih konjskih količev.....
ročnikov za taboriščne sekire . konjnkih krtač brez ročnih jermenov sedlinega sesalnega usnja v surovih go v t jih kožah izrisanega
sprednjih zadnjih
jeklenih kabljev (nelak.) za sedla s trdiimi strani
1 in 2
3. 4. in 5. 1. in 2.
3. 4. 5.
veli-
kosti
caun in sicer za sedla
železnih žebljev za podplate        .   . .
novo vrstnih podkovic z žeblji .
črnolakov. vrtilnih I manjih \ za telečak
zaponk s trnjeml večjih 1 Vz. 1888.
Črnolakovanih obročkov ( za tornister.
črnolakov. dvojnih gumb Inosilo Vz. 1888.
črno (vrtilnih zap. brez trnja 1 za tornistro
lako-       ovalnih zaponk      oz. zatornist.
vamh|dvojn. gumb. zazanet.) nosilo
zmetnih kaveljevf . ,
.,  ■ 1   » za tormst. nosilo
nosilnih      , l
zaponk brez trnja za infant. nabojnaČe črnolakov. natezalnih škrbcev j  za na-nadomest. zmetnih kaveljev J bojno
(nov vzorec) \ tornistro
zaponk za puškina jermena kljuk za jermena repet. karabinarjev zmetnih kaveljev za revolv. vervi pokositerjenih igel k telečakom
-a) J|aP     u     i 1 iz sivo s   kapucnih sukenj ,.
S l •   -v i    • t melirano
"S?f jopičev z rokavi t £v
£   zimskih hlač brez železja na,Jne, 8 J      ;       „   zželezjem | za Jetnlke žepnih robcev iz modro tiskane bomba
ževine za jetnike .....
jopičev iz tkane bombaževine druge ve
likosti.........
telet, tornitru vz. 1888 vstavkov iz   nabojnemu tornistru trsov ine*) k   tornistru za pisavo . .
h tornistru za orodje .
podčastniških listnic......
Škorenj iz klobučine......
komad
ducat komad
garnituro ■
komad
par komad
par komad
meter komad meter
komad
kilogram komad
paru 11 uro komad
1000 kom. par komad
garnituro
komad par
') Prsdno m pokositrijo, pregledajo se v etabliasmentu isdelovalca od organov dotičnih monturnih založite.«) Dosedanji privilegij sa ta predmet je sdaj prenehal.
Josip Leuc
trgovec v LJubljani, pred mesarskim mostom
lepa, debela, obrana jabolka, suhe gobe, hrastov želod, bukov žir (bukuce), smrekove storže, če srnin j evo zrnje, rumeni englen-dar in ribniški krompir.
Plačni« najbolj««. _(1IS92—3)
b» >cmq in urno ima ia preprodajalca
Albert Itatzner na Dunaji, I., Kohlmessargasse 8.
Zavoj« vsorcev, obsegajoče arajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v znesku 10   90 gld. proti povzetju ali
(1401 — 17)
dunajskim referencam.
Jecljanje.
Val, ari pri p»«l|n ne |e>elJaJo>, ■« popul-n o ui m oboVmvIJo bree zdravil ali operacij i. t. d
■s |»ripoelwnlla priporočili.......Storil
bodem vse, kar mi bo možno, da vstrežem VaSi želji, ker smatram Vafto metodo, katero ste mi razložili, za racijonalno. Med. U. Dr. IlUa^l Brean,
(1645) Trst.
Na večstransko sahtevanje priredi podpisani zavod
zdravilni tečaj za jecljajoče ln brbljajoče itd. v 10ubijani.
Vse podrobnejše, kakor konzultacije in vzpreje-manje oglasil v petek, dne 21. oktobru L I., od 11.—12. in od 2.-4. ure v hotelu ,1'rl Malicu*,
C. kr. konc Neumann-ov govorilni zdravstveni zavod v Gradci
Hff-ON
postane še cenejša
ako le le vporabi preisknseni
1plinov saiDoiZiflalecFiailflr
i
Brez kunliiireiice I
Le jedenkratna nabava! Nikakeršni impregnirani zamiki!
Velikanska prihranitev na zamikih
in na plinu ! (usa-sj Mnogo tisočev v vporabi! Številna strokovnjadka priznanja!
Samoprodaja za Ljubljano j v plinarni ljubljanski. H
—i' f
Na rip. portali*
cepljene trie
vrst: l. rizling, beli in črni burgundec, rulandec, zeleni »tivante^ tttoslavina, bela iu rudsča ranfolina, rumeni in daniauc. mu~ ikatelee, beli, rudeči in nerezljani ipai\}ol, Kraljevina, plaree^ bela rožica, kacifina, črna tipovčina, traminec, slankamenkn
sto po 14 gld.
rip. portalis - bilje (1574_4>
sto po 2 (fld. dobe1 se pri Antonu   OffOretcu,  nadučiteljn pri Si> Harbnrt v llnlozah na Spodnjem Stajemkem.
ooooooooooooooooo^
t
S Samec
Sstar 34 let,   v jako dobri službi,  v prijetnem krajo, želi ae poročiti z gospodično, 40} ki je čedne  vnanjosti,  atara do  30 let,
Spevka (sopranistinja) ter  zna šivati in gospodu jiti ler ima do 1000 gld premoženja. Le  resne   ponudbe  s fotografijo pod ^ Šifro: „Lira" poste restante Maribor.
ooooooooooooooooo
Ženitna ponudba.
(1598—3)
Št. 4951.
(1643)
Vsled  ukaza vis. c. kr. ministarstva za poljedeljstvo z dae 22. julija
1898. 1., št. 13 298,
opustilo se je s 1. oktobrom 1898 e. kr. oskrbnistvo skladišča drv za kurjavo v Idriji.
Iđtega dne razdelil se je dosedanji gospodarski okraj Idrija v dva samostalna c kr oskrbmAtva gozdov in domen, in sicer: Idrija I« in lilrifu II.
Opravila dosedanjega skladišča drv za kurjavo t-o se izročila c. kr. oskrb-niatvu gozdov in domen ldnja II.
C- fer- TTCd-St^ro gozdov in domen za Oalmac jo, Kranjsko, Koroško in Primorje
v Gorici, dne 15. oktobra 1898.
Pojutrišnjem žrebanje! (15M ID	1 glavni dobitek 100.000 | 2. glavni dobitek 25.000 | 3. glavni dobitek  10.000 1 V »»lovini vso iHUlolkov odbitka.
Dunajske srečke * 50 n, »-.Sar*	
Avi^o!
Opozarja se na razglas št. 7470, objavljen v časopisih „Grazer Zeitnng", .,Gr»zer Tagespost', ,,L*ibacher Zeitung", „Klagenfurter Zv timg11, ,,Slovenski N.rod'-, ,,Osst?rvatore Triestioo", in nWiener Laudwirtschaftl che Zeitung", zaradi
zagotovljenja kruha in ovsa
i a garnizijske kraje 3, *oja Gradec, Maribor, Celovec in Gorico, od 1. jmiuvarja 1899. leta do konca avgust*, oziroma decembra 18 99. Uta.
Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbovalDih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu iu Gorici, od 8. do 1?. ure dopoludne in od 2. do 4 ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblasnih in kmetijskih de/. Inih društvih Zvezki po gojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobč po 4. kr. za tiskovno p61o, eventuehio tudi po pošti. {1686—tj
C. in kr. intendanca 3. voja.
kol Recknagel
?lr*<iil trfs nI. * 1
D-
ženski
modrci
Lr
najboljše
najlepša oblika
čudo po ceni.
lVaJve<5Jtt (U28-11)
domača krojaška tvrdka
M. KTJNC
v LJubljani, Gospodske ulice it. 7
priporoča uljudno svojo veliko talogo modnega domačega in angleškega blaga ▼ ls delovanj« vsakovrstni« oblak po Jako reelnih cenah. Gala oblak« in vrhne sukaj« izdeljujejo se po mart i« od 20 a;ld. napraj. Izboren kroj se garantuje. Jesenski ksvvalokl lastnega izdelka so v zalogi po 12—14 gld.
(1621—2)
Telefon st. 90. Telefon st 90. yk
»VJ Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem dobil A/j
jŠ     generalno zastopstvo j&
I meščaeske pivovarne v PJzee §
^ za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Reko, m ffi Opatijo, Iko, LrOvrano itd. wH
jVj ter da bodo točili jV/j
i! originalno plznsko pivo! i
\u iz te pivovarne,
ki je najboljša na svetu, ln tudi Jedino bolnikom pri- M |Vjj poročeno od zdravnikov v dijeto, M
Vm naslednji gospodje: Ci#
88 Bilina A Kasch, .Pri roži", W
ffA Xm* kantini, Gradišče, fJi
VK G. Frttlilloli, ,Pri slonu % Zx
m Karol Kolseer« „Pri Muliću", m
W Ivan Mayr, „Narodni dom" ; M
88      SJ^ tt oteicleiaicaLli ga bodo prodajali gg.: '^USJ W
m M. Avanzo, Wolfove ulice,
Ivan Buzzolinli Špitalske ulice, &
88 IVI. Umhergar, Židovske ulice, fJA
£/ Fr. Krapeš, »Narodna kavarna". Jj/
m Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih m
fpS vzprejemam v svoji pisarni fAn
% v Šelenburgovih ulicah št. I. m
ftfl Z veleBpo&tovnjem (16^0—1) Mi
M generalni zastopnik meščanske pivovarne v Plznu ^
A uataDov'jene 1. 1842. A
^ WW Naročila z dežele izvrdujem točno, ^jj^
Izdajatelj in odgovorni urtdnik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne-.
63