Štev. 14. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 4. aprila 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pá kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par ; 1|4 strani dobi 20%, 11/2 strani 25% i cela stran 30 vö popüsta za edno objnvo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom em2 1*50 D., v »Poslanom«2‘50D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Svetek zmage. V dnevaj velkoga tjedna, šteri se konča z veselim svetkom stanenja Zveličaro-voga, se misli vsega krščanstva obračajo v Jeruzalem. O Jeruzalem, velki Jeruzalem! V tebi se je pred približno 1900 t. odigrala tista pretresliva žaloigra, štera je vnogim v zveličanje, prevnogim pa tüdi v pogüblenje. V tebi, sveto mesto, se je začelo prvo dejanje kulturnoga boja, šteri se vleče od tistimao skoz vsa stoletja do dnes. Kulturnoga boja, ki ga vojsküjeta Kristus i Lucifer, neskončana Istina i Laž, neskon-čana Ljubezen i poosebleno Sovražtvo proti vsemi dobromi, istinskomi i lepomi, Sovražtvo vsega božega. Vojskovodje so isti, način boja je vsa stoletja isti, le sredstva, orožje se spreminja. Poglejmo kak se bojüje eden, kak drügi. Žè preddogodki Kristusovoga trplenja nam te način očivesno kažejo. Kristus pun smilenja in dobrote. Smili se nyemi vnožina, lačne hrani s čüdežnov povnožitvov krűha i rib, grešnikom odpüšča grehe i celi düševne rane, betežnike ozdravi, mrtve k živlenji obüdjáva, Žalostne toláži, blagoslavla dečico, neznajoče. vči t ljüdem prinaša nebeske navuke. Sam pa davle najlepši vzgled neskončna popunosti. Celo njegovo živlenje je nepretrgano nit dobrote i ljübezni. Ka pa njegovi nasprotniki ? Cela kri leta, kda je Jezus javno včio, so samo to gledali, kak bi ga vničili. Pitali so ga. ali je dovoljeno v soboto betežnike ozdraviti. K njemi so Prignali nečistnico, naj sodi, ali jo smejo kamenüvati ali ne. Spitavlejo ga, ali je slobodno cesari davek plačüvati. Pa še vnogo drügoga. Vseširom so nyemi nastavlali navuke, vsako nyegovo reč so premetali, či bi se mogoče kaj dobilo proti njemi. Vse zaman. Jezus pun ljübezni odgovori — nasprotniki sé morajo osramočeni odstraniti. Pa hüdobija i skažlivost ne popüsti, Kristus mora mreti. Za Kristusa i njegove nasprotnike sta značilnivi dve dvorani v Jeruzalemi. V ednoj Kristus, ki je Bog i človek, poklekne i mujvle noge vučenikom, da pokaže zgled ponižnvsti. Potom pa da Jezus samoga sebe celomi sveti, da sebe vsem do konca sveta v sakramenti presvetoga Oltarskoga svestva. Najvekši aldov bože ljübezni. V drügoj dvorani so se zbrali okoli Kajfeža Jezušovi nasprotniki. Pogovarjajo se kak bi Kristusa vničili. Dokazov za hüdodelstva nemajo, zato ga Ščejo dobiti v roke s tem, da podküpijo Judaša, njegovoga vučenika. Ešče neso zgrabili Jezusa, ešče neso poslühnoli svedokov, posjühnoli Jezusa, da bi se zagovarjao, pa ga že na smrt obsodijo. Samo hüdobija je zmožna kaj takšega napraviti Pa ka bi tüdi hasnilo. Svedoki so najeti za peneze, preslep-leni od sovražnikov Kristušovi. Ka pomaga Jezusi zagovor ? Či govori, ga bije sluga, či muči, pravijo, da je kriv, zato muči. Poncij Pilat ne najde na njem niedne krivice, lastno ljüdstvo vendar kriči : »Križaj ga !“ Obsodi ga tüdi Pilat, ne zavolo hüdodelstva, nego iz strahü, da ga Židovje zatožijo pri cesari. Tak je bio ob-sojen i tak je morao v smrt Kristus. Pa zaman ! Že prvo minuto po njegovoj smrti, pri potemnenji sunca morajo | priznati njegovi nasprotniki, i celo pogan-j ski stotnik, da je Kristus sin boži. Tü se j začenja' Kristusova zmaga. Prestrašeno ljüdstvo v Jeruzalemi govori od krvavoga dogodka. Tüdi njegovi sovražniki se ešče bojijo, pa straj mine. Že se veselijo. Ljüdstvo naskori pozabi, njegovi vučeniki so bojazlivo razbežali, grob stražijo vojaki. Potom pa vse miné i bo mir. Oni ešče ostanejo dale na svojoj oblasti i bodo vživali čast i hasek oblasti. Po glejte konec! K Kajfeži pribežijo tretji den zajtra pravit. »Kristus je pove-ličan od mrtvi stano. Hitro peneze i po-dušititi vojake, naj pravijo, da so ga med tem, gda so vojaki spali apostoli odnesli. Vse zaman! Laž sama sebi laže. Či so spali, kakda so vidli apostole, či so verostüvati, kak da neso zabranili? To je začetek kulturnoga boja med Kristusom i peklom, med verniki Kristusovimi i med njegovimi nasprotniki. Kristus nadaljavle svoje delo v sv. Materi cerkvi i vsej plastej človekovoga živlenja na kelko se to ravna po njegovi navukaj. Pekeo nadaljavle svoj boj po nasprotnikaj vete Cerkvi Zdaj so vsi boj z preganjanjom, zdaj s krivimi navuki. Tristo tet prelevajo krv nasprotniki Kristusa. Na sto jezere idejo v smrt za svojim Odrešeni-kom, ženske, možki, mladenke, mladenci Starčeki dečica. Potom Vstane Maticerkev od Cena iz krvi mantrnikov, ogen in meč je nesta potrla. Pridejo kri-voverstva, v sredini Cerkvi stanejo Kristušovi nasprotniki i se vojüjejo proti njoj, pa vekivečna Istina, štero vodi Cerkev je vse Zmagala. Tüdi dnesdén ne menka sovražnikov Kristušovi. Bojüjejo se proti njemi na političnom poli i ga ščejo porinoti iz vsega javnoga živlenja, bojüjejo na gospodarskom poli z zametavanjom njegove zapovedi pravice i krščanske ljübezni do bližnjega, bojüjejo se proti njemi na prosvetnom poli i ga ščejo vrčti iz šol. Časniki, zgovornost, društva, vse njim prav pride. Pa vse zaman ! Zaman se zaletavlete v cerkev Kristusovo, štera je zidana na prečino i štere vrata peklenska ne premagajo. Vüzem je svetek Kristusove zmage, svetek našega vüpanja. Kristus žive v svojoj cerkvi, Kristus zmagüje po svojoj cerkvi. Skoro dvejezeroletna zgodovina svete Materecerkvi je pisana obsodba njeni nasprotnikov. Kristus Včera, Kristus dnes, Kristus na veke! Kristus zmagüje i Želimo z njim zmagati, — bojte- se njegovi sovražniki. Naše topole. Kak vsaki kraj tak tüdi Slov. Krajina ma svojo posebnost. Nega pri nas visokih bregov snežnih pečin, štere gledajoč te obide strah. Nega divjih prepadov ino mogočenih vodopadov. Vse to ti oko zobstov išče pri nas. Mamo pa nekaj drügoga. Kama se zglédneš, neizmerna ravnica se razlega, štero v dalečini ponizni brežčeči vršiči obkoiavlejo tak, kak či bi se sramüvali, ka nemrejo skriti pred lakomnim, poželivim okom našega Goričkoga. — Na tom ravenskom, kak oaze, zeleni, živlenja puni otoki v sredi püščave Zmagovalec Jernej XIV. (iz polščine R. J.) Jernej je na to grdo Pogledno. ,,Ka praviš?" »Nemci so že nas prle ne poštüvali, zdaj po toj zmgai se pa tak visiko nosijo, kak či niti Boga več nebi bilo nad njimi. Ešče bole do nas zametsvali kak dozdáj.« ,,To je laž!" je zakričao Jernej. V Pognebini je stari Matjaš bio jako spoštovani. Kak je on pravo, fak so delali vsi. Zato je bilo jako nevarno pa nespametno njemi kaj ugovarjati. Jernej, napunjeni od svoje zmage, se je pa ne püsto i čiravno so ga za to tüdi spoštüvali, so ga ništerni li malo čemerno Pogledali. ,,Ti boš se z Matjašom kregao? ... Ka pa si ti? . . " »Ka mene briga Matjaš. Jaz sam že gučao z inačišimi lüdmi kak je on, razmite ! Dečki jeli sam ne gučao z generalom Steinmetzom? Was ? Ka si Matjaš zmisli, si zmisli. Jaz pra- vini, ka de nam zdaj bole.« Matjaš je eden čas gledao na zmago- valca. "0 ti nimak nori ti!" je djao. Jernej je tak vdaro po stoli, ka so vse kupice skakale. ,,Still der Keri da! Heu, Stroh! . . .“*) ,,Ne deri se tak! Pa pitaj g. plivanoša ali grajskoga." »Kapa, so plivanoš bili v boji? Je bio v boji grajski? Jaz sam pa bio. Dečki, ne vörte Matjaši! Zdaj do nas Nemci poštüvali! Što je zmagao? Mi smo zmagali. Jaz. Zdaj nam dajo *) Tiho, tepeš 1 Seno, slama ! kajšte bom proso. Či bi mi bila vola ostali v Franciji, bi dobo tam imanje. Vlada dobro zna, što je najbole namlato Francoze. Naši polki so bili najbougši. To so oni sami pisali. Tak smo zdaj mi Poljaki gori, razmite?" Matjaš je zamahno z rokov, gori stano pa odišeo. Tak je tüdi tű Jernej zmagao. Mlajši, ki so osfali ž njim, so ga gledali on pa je naprej modrovao: ,,Kajšte jih bom proso, dobim vse. Či mene nebi bilo, nebi dobili nikaj. Stari Matjaš je je nimak, razmite? Vlada zapove biti se pa se trbe biti ! Što bo mene zaničavao ? Nemec ? Što pa je to?“ Tü je znova pokazao na križeca i nadalje. ,,Pa za koga sam bio Francoze? Jeli ne za Nemce? Jaz sam zdaj bouši kak šterikoli Nemec, ar nieden nema takših odlikovanj. Dajte gori pivo! Gučao sam s Steinmetzom pa tüdi s Rodbinskim. Nesi pivo!" Počasi se je začnolo popivanje i popevanje. Jernej je spevao : ,,Trink, trink, trink, Wenn in meiner Tasche Noch ein Thaler klingt.**) Nato je privlekeo iz žepa prgiščo fenigov. »To mate ! Zdaj sam jaz gospod . . . j Neščete? Dosta penez smo nabrali v Franciji, dosta smo že tüdi doli pognali. Nesmo zamo par vesnic požgali, tüdi lüdi smo spoklali. Bog zna koga . . . Francoze . . . « Dobra vola pijanoga človeka se vekrat hitro spremeni. Jernej samo naednok pomete peneze na stoli i začne žalostno kričati: **) Pij, pij, pij — dokeč v mojem žepi krajcer spi. »Bog, smilüj se me, smilüj se moje düše!« Potem je oba lakta djao na sto, glavo skrio med dlani pa mučao. »Ka ti je?* pita eden od pijancov. ,,Ka sam pa jaz kriv ?« je mrmrao žalostno Jernej. »Sama sta prišla notri ! Samo Žao mi je za njiva, ar sta bila našiva. Bog naj se me smilüje ! Eden je bio takši kak zlata zora. Drügi den je bio bledi kak capa. Potem so jiva pokopali . . . Ešče na pol živiva . . . Žganico!“ Nikaj časa je nastala tišina. Kmetovje so začüdeni gledali eden drügoga. »Ka gučiš?« je pitao eden. ,,Z düšnov vestjov ma delo. ,,V vojski se človek navadi piti," je mrmrao Jernej. Potegno je žganico ednok, dvakrat zapo-redi. Nikaj časa je sedo tiho, potem plüvno i bio znova dobre vole. »Ste ví kaj gučali s Steinmetzom? . . . Jaz sam pa gučao ž njim ! Hurrá! Pijte ! Što plača ? Jaz !" »Ti plačaš, Pijanec, ti!« se ostro oglasi Magda. „Pa tüdi jaz ti poplačam ne boj se Pijanec pijani 1“ Jernej jemegleno pogledao na Magdo, štera je ravno prišla. „Pa si ti gučala gda z generalom Stein-metzom ? Što pa si ti ?“ Namesto odgovora se je Magda obrnola proti drugim i tožila: „Oj, lüdje, Vidite to mojo nesrečo i sramoto! Z boja je prišeo, vesela sem bila za to, nego prišeo je pijan. Na Boga je pozabo, tüdi naš jezik je pozabo. Legeo se je spat, se strezno i zdaj znova pije pa plačüje z mojim delom, z mojimi žüli. Gde si žeo te peneze? Jeli so to ne moje skrbi, moji žüli? Ka? Joj meni I To je ne več katoličanec, ne Človik, to je obsedeni Nemec, ki nemški brboče pa samo na to misli, kak bi lüdem škodo delao. To je odpadnik, to je . . Tü se je žena bridko zjokala potem pa glasno] djala: "Nimak je bio, istina, nego bio je dober. Zdaj pa ka so žnjim napravili? Čakala sam ga večer, čakala sam ga rano pa sam ga tüdi dočakao. Odnikod tolažbe, odnikod smilenja! Vsemogoči Bog ! Potrpežlivi Bog ! ... Da bi bar tam crkno, da bi se scela ponemčo. ,,Či ne henjaš, te tak počim !“ se je zdro Jernej. »Bij me, glavo mi odsekaj, li odsekaj mi jo, buj mel" je kričala Magda na vso moč, šinjek vtegüvala pa djala: »Vi, sosidje, Poglednite!" Na hip so šli vö eden za drügim. Ostala sta Jernej pa žena z vtegnjenim šinjekom proti nyemi. „Ka vtegüješ te šinjek kak goska" je mrmrao Jernej. »Domo idi !“ »Odsekaj!« je ponavlala Magda. »To pa že ne včinim.« je odgovoro Jernej pa djao roke v žep. Prišeo je krčmár pa vgasno Svečo. Nastala je kmica pa tišina. Nato se čüje Magdin cvi-leči glas: »Odsekaj 1“ „Ne, to pa ne,“ je odvrno zmagos-lavni Jernej. V mesečini sta se vidili dve postavi, ido-Čivi iz krčme proti vesi. Ona, ki je Šla naprej, je glasno jokala i bila je Magda, za njov je stopao s povešenov glavov i preci pokorno Zmagovalec pri Gravelotti pa Sedanu. (Dale.) 2 NOVINE 4. aprila 1926. so skrite tihe prekmurske vesnice. One so v toj otrüjajočoj dolini povezane med seov z blatnimi, pa z drevoredi nasajenimi potmi. Drevoredi, brezi šterih bi ta ravnina bila püsta prava Sibirija, so tüdi neka, posebnoga za našo Slov. Krajino. Od njih nas ščéjo spraviti nešterni neodgovorni lüdje. Tak se mi vidi, ka so naši očacje meli naravni čüt za lepoto, šteri se žalostno gübi med nami. Za neprijatele naših drevoredov pa lehko Povemo, ka so toga čuta poleg svoje »visike Kulture, nigdar ne meli. Nekak bi pravo, ka so naši očevje pod pritiskom gospodara za časa gospočini sadili drevo-rede. Istina je, nego pod pritiskom svoje lastne srčne kulture (izobrazbe) so je gojiti ino varüvali od negda. Dokeč je ne prišla odürna roka, štera vničüje to, ar njo boli, ar Čüti, ka ma to nekši pomen, cio. Edno najlepše med drevjom, štero čini naše drevorede je topola. Telko pomena, simbolike kak v tom drevi, je malo šterom. Topola dela prelepe drevorede po celom imanji grofa Zichy-ja. Što je to vido samo eden edini drevored nasajen z topo-lami, pa má Srcé, oči, pa Zdravo pamet, nemre toga pozabiti nigdar. Dajte domačinom drva trda z Brančavske gošče, z Bükovničkih, Kobilanjskih logov ino Čarnoga loga, pa Vam nede šo zvün cigana pišče po topolo. Gošče Horvatom, zemlo dobrovol-com, domačinom ostane samo palica pa turba na hrbet. Prlé so drügi k nam v prekmürsko Sibirijo prišli z praznim nahrbtnikom, zdaj mo pa po mali sami blodili brez doma. Samo podérajte, sekajte topole te prelepe v višine hrepeneče, na prošnjo, molitev stegnjene roke ! Paščite se Vsečte je prle, kak nje poslühne nebo ! Ali ne Vidite v njeh kažipota, šteri opominajo vodijo narod ? Obsedavlejo z prošnjov nebo? Ali so topole ne ravno tak, kak zvezdogledi, Šteri gledajo nestanoma ka se godi nad zvezdami ? Ne čüjefe v tišini skrivno šošnanje njihovoga listja, ali je to ne molitev puna poniznosti, vdanosti ino mirü ? Mogoče se pa bojite zavci, vihéra, divjega šümenja njihovoga : Škripanja starih stébeo njihovih, gda od strašnoga vihéra vtrgnjena trešči na tla ino se skonča sama, ar nešče, ka bi njo tvoja sekira oskrunila. Znamkar Vam kvarijo nočni sen ? Bojite se strele ? Pozabite, ka vas ravno té topole čuvajo! Vö ž njimi kem prlé, či ščete, ka včesne Perün v vas, v skrunitele naše grüde! Od parntiveka je ne bujla topola nikoga; glejte tüdi na vas se ne bo podrla niti edna ; samo vas sprevaja z zaničlivim svojim pogledom. »Jut-rov« poročevalec, šteri tak lepo znaš poročati od strašnih železniških nesrečaj v Prekmurji, gde si? Nemaš pera, ti zmenkalo črnilo, papir ? Mogoče si nesrečen zgübo oči pa ne vidiš, ka dela tvoja žlahta ? Gde ste »vučenjake, »specialisti« za razmere Slovenske Krajine ? Gde si, ki se čemeriš na Prekmürce, ar so ti samo süknjo dali na porgo ; kranščaka, obüteli pa ne ? — Pridi pa vidi !*) Mi Prekmurci smo včeni čuvali ino poštüvati vsa ona, Štera smo herbali v kakšojkoli obliki od naših očakov. Što vničüje to, ka so nam zročili pradedeki, zaničüje naše spomine, žali tudi nas ; takši sredi nas nema mesta, takši naj z lepa preminé ! To vala tüdi za tiste, šteri namenoma sramotijo z nevalánim svojim delom kep našega Prekmurja, šteri nekaštigano slačijo i trgajo obleko z naše Slovenske Krajine. Proti tomi vsi kak eden stanemo ino zahtevlemo, ka se nemudoma Stavi podéranje drevoredov ino se včasi zasadijo nazaj vsi drevoredi prí nas z topolami. *) To je eden demokratski vučiteo na Dolinskom, šteri je prišao k nam samo s cülov na hrbti. Tü je dobo na porgo kaput. Sledkar pa je te nar Prekmurce grdo, osme-havao v bzezverskom listi »Jutro«. Ime zamučimo za zdaj. Op. vredništva. Za brate tam prek. V četrtek, 25 minočega meseca je govorio v narodnoj skupščini v Belgradi pri pazlivom poslušati vsej poslancov g. dr. Hohnjec, eden najvekših naših slovenskih kat. poslancov. Te den so poslanci obravnavali, kakša naj bo naša politika do drugi držav. Prvi je govorio minister sam, ki vodi vso našo politiko z drügimi državami. Itaki za njim pa je stopo na govorniški oder naš g. dr. Hohnjec. Vsi so napeto čakali, ka pove. Tisti Prostori v državnoj zbornici, kde sedijo zastopniki drügih držav, ali kak njim vučeni ljudje pravijo diplomatje, so bili Čisto vsi zasedeni. Tüdi zastopnik Madžarske je bio med njimi i je lehko poslüšao, ka je g. poslanec govorio. Prvo, od česa je g. poslanec govorio, je bilo to, da je opisao, kakše je naše razmerje do Italije, štera nam je odtrgala tretjino naši slovenskih bratov i sester. Pravo je, da med Jugoslavijo i Italijov telko časa nemre biti niti pravoga, niti istinskoga, ka pa ešče pristnoga prijatelstvo, dokeč taljanska vláda nede spoštüvala tistih pravic naših posili odtrgani bratov in sester, štere njim po vsej boži in človečanski pravicaj idejo. Vsi poslanci, kelko jih je bilo notrí, so vihérno odobravali te njegove reči i njim pritrdjavali. Nato je ešče g. poslanec govorio od naše politike do Nemške Avstrije. Pri tom se je ravnotak krepko gorvzeo za naše brate i sestre na Koroškom. Koroški Nemci so tak nestrplivi do naši slovenski bratov, da njim ne dajo niedne šole v maternom jeziki. Za Nemce, kelko ji je v našoj državi, zahtevajo vse, našim rojakom pa nikaj ne privoščijo. Kda je s tem dokončao, je govorio ešče od naše politike do Madžarske. Z vsov lübeznostjov je opisao žalosten položaj naših bratov i sester, šteri ječijo pod madžarski gospodstvom v monošterskom koti. G. poslanec je pravo, da nam ne preostane drügo či ščémo zvojüvati pravice vsem našim odtrgani bratom i sestram, da nazaanirno : klin za klin (zob za zob). Česa nemajo Slovenci pod Italijov, Avstrijov i Madžarskov, do toga nemajo pravice Italjanje, Nemci i Madžari v našoj državi. Kda je to povedao njemi je znova vsa zbornica vihérno plüskala i odobravala njegove pravične reči. G. poslanec je ešče dodjao, da se Madžari, Italijani i Nemci prí nas nesmejo tak dugo pritožüvati proti ravnanji države, dokeč vodi Madšar-ska, Italija i Avstrija, takšo politiko do naši bratov. G. poslanci smo za njegove odločne i ljübezni pune reči za brate i sestre, šteri so krv naše krvi, ,pa posili odtrgani od našega narodnoga tela, globoko zahvalni. Srčno pa Želemo, da bi rodile kaj sadü. Tudi g. zastopnik madžarske države je čüo te reči. Krščanske zapovedi v politiki. Brez vzroka nega stvari na sveti i brez nje si nemremo misliti človeškoga delüvanja. Kašteč začne človek, začne na nekšoj podlagi, i pravimo, da se drži vodilni misli. Brez vodilni misli nega dela. To vidimo že v živlenji po-samičnoga človeka. Gda začne kakšo stvar, s šterov šče dosegnoti določen namen, zavzeme gotovo stališče i se popotne tisti vodilnih misli, o šterih misli, da ga najprle i najgotovejše pripelajo do zaželenoga Cila. Če je že v privatnom živlenji tak, kelko bole mora biti to v javnom živlenji, v živlenji drüštev, drüžb, narodov, držav itd. Brez gotovih načel je drüštveno, drüžabno živlenje sploh nemogoče i cil, šteroga ščejo drüžbe, društva dosegnoti, nedosegliv. Po vodilni mislaj se mora ravnati vse, naj bodo potom te vodnice kakše-šteč. Ravno vodilne misli, na štera se naslanja delüvanje posameznih drüštev, so znamenje, po šterom delimo društva v več vrst. Ka pa je s politiko ? Ali tüdi v političnom živlenji morajo biti kakši vodilni navuki? Toga niti pitati ne trbe. Ravno politika je moč, sila, pravili bi delüvanje, ki se nanaša na celotno živlenje človeštva. Ona obsega skoro vsa pitanja, ki se na našajo na človeštvo. Njen predmet so verska , kuturna-, gospodarska-, narod-nostna- itd. pitanja i ravno od nje zavisi ugodna ali neugodna, hasnovifa ali škodliva rešitev feb pitanj. Politika je nekaj velikanskega, nekaj jako važnoga, odgovornosti punoga, zato si je brez vodilni navukov niti misliti nemremo. I istinsko v politiki so vodilne istine. A različna so. V glavnom pa so samo dvojna: ena, ki se naslanjajo na fundament krščanskih istin (načel), drüga pa, ki so krščanskim istinam nasprotna i so postavlena na brezversko podlago. 4. aprila 1926. NOVINE 3 Če pogledamo v zdašnje politično živlenje narodov, brez vnogoga raziskavanja spoznamo, da se naslanja vodilna Svetovna politika na brezverskoj podlagi. Vseširom se naglaša, da vera, krščanstvo nemata v politiki nikšega op- ravka, ar je vera privatna stvar, krščanstvo pa samo verska forma. Ja naša politika je brezverska i ravno zato ma svet tak. žalostno ob-ličje; nindri zadovolnosti, nindri pravoga mirü, nego Vseširom Zapostávlanje slabih od strani močnih, Vseširom pritiskanje, izmozgavanje, zatiranje itd. To se da popolnoma razmiti, ar brez krščanstva človeške drüžbe ne mogoče urediti. Krščanstvo je bilo prvo, ki je nastopno v zgodovini človeštva kak najmogočnejša sila, ki je dala človeški popolnoma nove poti. Ono je bilo, ki je napravilo konec grozotam poganskoga sveta i ki je določilo pravo razmerje človeka do Boga, do bližnjega i do samoga sebe. Ono je bilo, ki je dalo človeškomi privatnomi i javnomi živlenji novo pot, Dnesden je na sveti vse naopak, ar so krščanska načela zavržena. V politiki ne dobijo mesta. ! ka je posledica toga? Da so voditeli pozabili, da je vsakša oblast od Boga i da je tak tüdi njüva oblast od Boga. Toga se oni ne zavedajo i zato tüdi toga neščejo znati, da neso neomejeni gospodari i da ne smejo vsigdar i vsešérom delati, kak bi se njim dopadnolo nego se morajo ravnati po zapovedaj, štere so od tistoga, ki je oblast dao. Kak bi bilo potom Čüdno, Če vidimo da na sveti ne pravičnosti nego se dogaja, da majo nešterni ljüdje oblast i hasek samo, drügi pa morajo zvršavati samo dužnosti ?! Ali se moremo nadale po vsem tom čüditi, da nega poštenosti, nego se vsigdar bole i bole naglaša, da je celi svet korumpiran, pokvarjen?! Ali Čüdno, da se vodi politika nasilja, politika ,,močne roke*, oborožene sile, politika zahrbtnosti, laži, vkanlivosti ? ! Ali je Čüdno nadale, se nedužni i slabotni zaterajo, mogočneži pa lehko delajo ka se jim zlübi?! Ne je Čüdno, nego bi bilo Čüdno, če bi bilo inači. Ne je Čüdno, ar brez krščanskih navukov drügoga nemremo pričaküvati. Što opazüje dogodke v našoj državi, zna, j da se nahajamo v obüpnom položaji. Zatiravle se vera, krščanstvo, nalagajo se neznosni teri, na mestaj se kaže nasilje, zateranje od strani državnih oblasti, z-ednov rečjov, vodi se politika brez ljüdstva i proti ljüdstvi. Gde ma vse to svoj vzrok? V našoj brezverskoj politiki. Vse stranke zvün naše i hrvatske ljüdske stranke so zgrajene na, brezverskoj podlagi i nešterne med njimi majo za svoj glavni cil zaferanje vere, krščanstva. Dokeč bo to trpelo, se razmere ne obrnejo na bolše, ar pravi red zavlada komaj te, gda znova stopijo v velavo krščanske zapovedi. Ona zarišejo pof oblasti i določijo tüdi podložnikom mejo, do štere smejo iti i štere ne smejo prestopi. Fr. K. Vüzemske misli. Svetimo svetek Stanenja našega Gospoda. To je naš velki svetek, den veseljá i radosti. Vseširom bomo čütili novi, prijeten dih, kak dih toploga, prijaznoga sprotoletja. Sv. Cerkev nas spodpüdjavle, da se z njov radüjemo i veselo doni glas: Kristus je stano, radüj se kristjan. V cerkvi ne bomo več čüli tiste Žalostne pesmi, štere so se glasile v postnom časi i štere so naša srca napunjavale s tihov žalostjov i tužnostjov. Ne bomo več čüli tisti tužni glasov, pač pa bodo zadoneli glasovje puni prekipevajočega veselja : Kristus je stano. Oglasila se bo zmožna „Aleluja“, štera davle tomi svetki i vsemi vüzemskomi časi nekše posebno navdüšenje i slovesnost. O kakša sréča za človeka, kda se prvič na velko soboto oglasi tak težko čakana „AleIuja“. Ali se ne zgene te nekaj v nas, nekaj veseloga, nekaj nedužno razigranoga, štero se niti prav ne da dopovedati. Vidite to je tisto stanenje, štero ne gledajo samo naše oči i ne poslüšajo samo naše vüha, nego ga čütijo tüdi naše düše. Zaistino, kak čtido-viti naglas ma v naši düšaj vüzemska „Aleluja“. I vidi se nam, da se düša napuni z njenim glasom i ga ponavla naprej, naprej. Da, to je „Aleluja“ našega živlenja. Kak čüti človek v sebi nekše prerojenje, vidi se njemi, da se začnola nova doba, štera nema na sebi nikaj tužnoga, pač pa ma samo eden glas: veselje, radost. Pa, či poslüšamo malo bole pazljivo, ali se ne vidi, da tüdi v naturi odmevle ona vesela „Aleluja“. Človek, Šteri ma v sebi ono slovesno razpoloženje, jo vidi Vseširom. Vidi se, da je natura vidila njegovo düšo i njemi vzela nekaj od onoga nedužnoga veselja i si gá prisvojila. I tak čüti človek nekše Skrovno šepetanje v naravi, kak da bi tüdi narava naprej i naprej ponavlala svojo pesem „Aleluja“. I tej veseli glasi narave, se zdrüžijo z glasom, šteri Prihaja iz düše v zmožen aleluja. Tak je človeška düša puna veselja i radosti, puna dobre volje i nihče njoj ne more vzeti toga slovesnoga razpoloženja. To slovesno razpoloženje je naš sladki doživlaj, naša sréča. Te kinč pa ma v sebi samo človek,, ki zaslüži ime : dete bože, šteroga düša je čista, i je ešče nebosmrado düh sveta. Človek pa, v šteroga düši Vlada divja strást, šteri je zablodo z poti bože milošče i se pograža v blato svetskoga vživanja, takši človek je odmro veselji vüzemske aleluje i nemre v sebi doživeti pravoga stanenja. Pač vidi i čüje, da se godi nekša sprememba, da se začinja nekaj posebnoga, da donejo bogati glasi mladoga živlenja, on vse to vidi, vendar pa toga ne občüti, njegova düša ostane hladna kak je bila. čüje tüdi veselo alelujo, štera se ponavla naprej, naprej, ne spozna pa prav njenoga pomena. On samo vidi stanenje pa ga ne doživi z punov düšov. V njegovo z temnicov obdano düšo, v šteroj gospodari greh, ne predrejo traki onoga čistoga, sunčnoga veselja. Nema več tistoga kinča, šteri je dar deteta božega. Ta njegova zgüba je velka i mogoče niti sam nešče zarazmiti njene velikosti. Od mrtvi prihajajoči Kristus, dáj zblod-njenomi sveti doživeti dosta, dosta veselja vüzemske Aleluje. Gda se Zbüdite . . . Od Müre do Rabe düše so slabe v vsakšem nameri, vsakšem vihéri skočijo s poti, vse je premoti, same ne vejo kam jih zovejo njüve oči. Gde ste orači, močni kovači, gde ste kolari, liki sodari, glasni stolari, dobri čevlari ? Kama bežite, kama nesete svoje glave ? Zakaj mučite in se bojite ? zakaj püstite, zakaj trpite, lance kovati z lanci odati vaše srce? Gda se Zbüdite i ponesete v bratskoj svoj slogi v dar srce Bogi v sküpno molitev, v sküpno daritev sküpne nam sreče ? — njo. Prekmurje - krajína moja... Prekmurje — krajína moja Zibelka si mojij čüstev, Mojij misli sredi boja. Moja düša Boga prosi, Da te blagoslovi V tvojem mladom rodi Mlade k sreči zovi! —njo. Novi ogen. Resen je postni čas, kak nikdar nej. Püsto pa tužno je v düšaj i srcaj vsej lüdi, vsi čütimo, kak da bi nosili na düši velko, pekočo krivico. Tesno nam je, pa Čakamo odrešenja od te žalosti. Naše düše čütijo, da se približavle nikaj svetešnjega, nikaj velkoga. Sprotoletje nam' je nej prineslo nikšega veselja, oblačno je kak v düši vsakšega med nami. Velki tjeden ! Nikaj tak resnoga, tak Svetoga nega na sveti, kak Skrivnost velkoga tjedna: boža Lübezen. Čütimo nemér, čütimo, ka frbej dati odgovor Bogi, se sprijaznifi ž njim. Zato so naše düše prazne, tesne, ár klonka boža lübezen na nje, tmične od greha. Milost boža nas išče, mi njoj odpremo svoja srca, njéni stüdenci nam operejo nemer, sovraštvo. Na velki četrtek zaropočejo škrbetaoke, pa nam je fak, kak da bi čütili smrt. Deca mučeč gledajo v tören — Čüdno se njim vidi; stari so sami sebov i molijo . . . Popuna je žalost naša na vélki pétek, kda stopimo v k-mično cerkev. Zagledamo Čarna zagrinjala, prazen je oltar — nej: erdéče sveče gorijo na njem. Erdéče sveče ! Dühovnik leži nakli pred oltarom, ž njim naše srce. Tiho je vse, lüdje steplejo iz cerkvi, drügi v cerkev, gda se ob tretjoj vöri vse strs-ne, vse zgrozi ....,. Nigdar je tretja vöra ne fak bridka, kak dnes, na velki petek. Človek je na kolenaj pred svojim Bogom, sam guči ž njim i se joče. Žalost prikipi do vrha v srci, z žalostjov idemo počivat. * ♦ * Gda zarja velke Sobote zagori, te pri cerkvi že gori mládi, novi ogen ... Na naši ognjiščaj zažari novi ogen, v naši srcaj novi plamen lübezni i radosti v Bogi ! Naše srce je fe erdeča remenka, Bogi dana . . . Pa odvečara : vse je novo, pomlajeno; ogen žari v očaj, v veselji bije srce. Vüzemska procesija ! Klenckanje zvonov, šümenje stopajov, — pa pesem, nova i živa se k nebi zdigavle — pesem po vesi mimo fajgli-nov i sveč, pesem v cerkvi med svečami večer. Edna sama nebeška pesem, radüvanje v Bogi. Zveličiteo nam slovesno pravi. Nebojte se, jaz sam — jaz, večna lübezen. — Blagoslov: pred božim Agnjecom vse poklekne, on sam pa mérno drži svojo zastavo, erdečo. To je naj-lepši hip vüzemskoga časa ... Bog, šteli je na tretji deo od mrtvi stano,'' naj nam najlepšo remenico da : krščanski mir, lübezem celomi svejti. Povrnenje narodov i mir, mir ! Bg. v Murska Sobota. Vredništvo i upravništvo ,,Novin„ žele vsem svojim naročnikom i čitatelom blagoslovleno vüzemske svetke. Ešče ednok spomenemo vse člane podružnice Jugoslov, Matice v M. Soboti, da se zagvišno udeležijo občnoga zbora, šteri de v soboto večer pri Dobraji. Dr. Franc Klar. V soboto, 27. marca, je na zagrebačkom vseučilišči dobo čast doktora celoküpnoga zdravništva naš rojak, g. Franc Klar, rojen na Ivanci. On je prvi, šteri je začno i zvršo visokošolske navuke v domačoj zemli. Naskori ga želemo viditi med nami ino njemi Čestitamo ! Mesto šolskoga upravitela je razpisano tüdi na šestrazrednoj osnovnoj šoli s štirimi vzporednicaj v M. Soboti. Dozdašnji upraviteo, g. Bajec bo šo v pokoj, Škoda je, da pošilajo v pokoj tak dobroga školnika, šteri je poleg toga za svoja leta ešče .preci krepkoga zdravja. Želemo da bi dobili g. Bajci vrenoga naslednika. Da se zbogša. Ledavo so v Soboti ščistiti, ka nas more samo veseliti ; to veselje pa nam kvari tisti potok, šteri se pri mosti Ledavi pridrüži pa kvari s svojim neznosnim zdihom, šteroga večkrat morajo čütiti prebivalci Ledavske 4 NOVINE 4. aprila 1926. ceste, grozi njihovomi zdravji. Prosimo, da se to zbogša ! — Tüdi je postavleni na Ledavskom bregi nekši napis popunoma v štili (slogi) Mörske Krajine. Človek z jezikovna čütom ga ne prebavi brezi čüdüvanja, kak je mogoče kaj takšega vküper spraviti. — Napis je posebno v zasmej dijakom, šteri se mimo domo vozijo, pa tüdi drügim. Podpisano je »Mestna Občina Murska Sobota« ! Čüje se, da de g. Hartner küpo 20 parov konj i preci zemlé. Ne bomo razisküvali, kelko je istina na tom, ali želeli bi si poleg njegove lepe hiže tüdi lepi — tratoar, flaster — ne vem, štero de lepše. Tisti čaren praj, Šteroga v deževnom vremeni posiplejo tam, se nam nikaj ne vidi, pa tüdi Časti ne dela našemi »varaši«! Žalostna vest. Preminočo nedelo so djali na vekvečen počinek v Murski Soboti kmeta Alojza Slepec. Pokojni je med nami vsemi prijateli i znanci meo veliko poštenje. To se tüdi vidlo iz toga, da na njegovo zadnjo pot ga je više dvejezero znancov Sprevodilo. Naj njemi bode miren počinek. Državna borza dela v Murski Soboti je mela v leti 1925. sledeči promet: Vsej se jih je priglasilo 9 jezero 936. Od tej je iskalo delo 4 jezero 853 delavcov i 5 jezero 83 delodajalcov je Iskalo delavce. Delo je dobilo 4 jezero 556 delavcov, to je 94 procentov priglašeni. Največ posredovanj odpadne na sezonske delavce (slavonča-re) 2 jezero 659 moški i 1 jezero 786 žensk, vküper 4 jezero 445. Od tej je šlo na Francozko 60, na Madžarsko 3 jezero 220, v Nemško Avstrijo 68, vküper 2348 delavco. Na veči Veleposestvaj v državi je dobilo delo 2 jezero 97 sezonski delavcov. Največ od tej jih je šlo na državno veleposestvo v Belje i to okoli jezeropetsko. Nakaznic za polovično vožnjo je borza dela dala 5 jezero 895 osebam v vküpnoj vrednosti 404 jezero 586 dinarov. Te nakaznice so se davale tüdi onim delavcom, šteri so sami najšli ali iskali delo po drügi krajej. Borzo dela v M. Soboti je ministrstvo od 1. aprila naprej odpravilo. Iz gori-opisanoga njenoga dela pa je razvidno, kak je potrebna ravno za naše kraje. Zato se je Vodstvo borze obrnolo na Delavsko zboroiao v Ljubljano, náj jo ona prekvzeme. Delavska zbornica telegra-fično odgovorila, da bo ona zdržavala borzo dela v M. Soboti, zato bo ešče naprej poslovala. Delavci i delodajalci se ravno tak lehko pri njoj oglasijo kak dozdáj. Ogen je bio v pondelek 29. tninočega meseca v M. Soboti v Maloj kaniži pri Novakojci i Kalamari zgorejla je v obadvöma mestoma slama. Ogen so Zapazili okoli poledenajsti v noči. Nekaj tüdi šepečejo po Soboti, da so prej najšli več pisem, v šteri se nikak proti, da podežge več ešče. Kelko je istina na tom, se ešče neve. Sprevod na Trdkovi streljenoga finančnoga stražnika je bio jako lepi. Sobočka občina je dala brezplačno svoja sprevedne kola. Z njegovoga doma (Razborje, občina Laporje prí Slov. Bistrici) so prišli na sprevod stariši i dva brata pokojnoga. Na sprevodi je bilo dosta sobočki državni urad? nikov, posebno stanovski tovariši pokojnoga, šteri so njemi položili več vencov na grob i popevali žalostinko : Blagor mu ! Naj vživle večni pokoj i večno plačilo za svojo vernost v slüžbi ! Slovenska Krajina. Navuk za tretji red je na Vüzemski pondelek odvečara po večernici v Črensovcih. Od naše agrarne reforme so gučali v imeni naše krščanske stranke v parlamenti narodni poslanec, g. Klekl Jožef. Njuv govor v celoti objavimo. Teliko lehko že naprej Povemo ka je njuv dvakratni odločen nastop v parlamenti obrodo dober sad. Minister za agrarno reformo je že podpiso, ka so pogodbe, štere je naš narod skleno z zastopnikom grofice Marijn Zichi, nevaláne. Od te reči i od drügih potrebnih rečih več zvedite v Črensovcih na prvo' nedelo po vüzmi, H. aprila. Te den bo po velikoj meši ob pol dvanajsti javni shod za našo stranko v dvori Cigan Ivana. Pridite vsi ! Nemčavci. Na Vüzemski pondelek do pri nas na ciglenicaj v Hidvegi podirali visiki dim-nik (ror). Odspodi ga podprejo z lesom i vuž-géjo i tak mora spadnoti. To gledati bo zanimivo. Shod naše stranke se bo vršo dnes tjeden na prvo nedelo po vüzmi 11. aprila v Črensovcih po velikoj svetoj meši v dvori Cigan Ivana. Na dnevnom redi bo politični položaj, agrarno pitanje, Slučajnosti. Pridite ! Tišina. Gg. Misijonarje pridejo na Vüzemski pondelek odvečara. Itaki po prihodi bo spo-vedavanje dece. V tork i sredo za ženske, v četrtek, petek i soboto za mladenke, v nedelo, pondelek i tork pa za mladence i moške navuki. — Prí navukaj za ženske nesmejo biti mladenke, pač so slobodno ženske pri deklinski navukaj. Med dekline i ženske nesmejo moški i mladenci i tüdi nasprotno med moške nesmejo ženske i mladenke. — Či do domači vsi spovedani, lehko pridejo tüdi zvünski, Ivanci. Prí nas so nešterni občinski poglavarje, šteri so bili nastavleni za časa boljševikov. Dali smo delati most, šteri košta okoli jezero 6 sto dinarov. Pri občinskoj seji so poglavarje sklenoli, da se mora to vrednosti navržti. Tej so pa toga ne spunili, nego so navrgli po hišni Številkaj. To se pa pravi, naj siromak ravno tak plača kak bogataš, čiravno de mogoče samo peški hodo po mosti. Kde je krščanska lübezen do bližnjega, kde pravica. Kristusovo trplenje ali Pasijon do predstavlali na belo nedelo v Kat. domi v Ljutomeri. Začne se ob poltrej popoldnevi, tak ka se gostje, ki pridejo s sobočkim vlakom lehko tüdi vdeležijo. Konec bo večer ob šesti, da se gostje pali z vlakom odpelajo domo. Predstava se vrši zdaj že petkrat. Štirikrat bila dvojna nabito puna, znamenje, da je predstavo vredno iti gledat. Država. Olejšanje za vojne obveznike, jugoslovanski klub je posredüvao pri vojnom ministerstvi za naše vojne obveznike. Ministrstvo je odgovorilo, da bodo naši mladenci slüžili bliže i da po mogočnosti pozovejo po Vüzemski svetkaj. Zvüntoga se je tüdi obveznikom olejšalo, da njim nede trbelo vzeti z sebov konjov pa kol. Tovaj v sreči. V frančiškam Samostani (kloštri) so nedavno opazili vreče, v šterom se je nekaj gibalo. Poslali so po policaje, šteri so z vreče potegnoli tovaja. Ta se je skrio, da bi sledkar krao v samostani. V vsej špitalaj (bolnicaj) naše države je bilo leta 1925. več kak 182 jezero betežnikov. Vse vküp v tej Špitalaj je 18 jezero postel. Neščejo židovov v vesi. V ednoj Slovaškoj vesi je pred bojnov meo židov krčmo, nego veščani so se vküpzgučali i jo küpili samo da židov odide z vesi. Na tistom mesti gde je bila ta krčma so zozidali cerkev. Letos je pa dobo eden židov od oblasti dovolenje, da lehko odpre krčmo. Nego veščani se bunijo (gorpostavlajo) ar neščejo meti Židova v Svojoj vesi. Svet. Ministerski automobili na Čehoslovaskom. Nej dugo smo pisali, da po novom državnom proračuni vzdržavle naša držáva 53 aulomobile in potroši za nje 10 milijon dinarov. Na Čehoslovaškom pa Vlada zdržavle 45 automobilov in potroši za nje 4 i pol milijon dinarov po našoj valuti. Kak te to ka Čehoslovaškoj trbe menje automobilov i da potroši več kak polovico menje državnih penez za nje kak pri nas ? Gvüšno zato, ar naši ministri mislijo, da naš kmet ležej plača. Čaren mesija. V Ameriki je okoli jezero Vsefele krivih ver. Tak je tüdi Ro-bertson nastavo med Zamorci tak zvano »cerkev odebrani.“ Pravo je, da je Krisjus nastavo svojo cerkev samo za bele, Buda samo za Indijance, Konfucij samo za Kitajce, on pa da prinese vero za zamorce. Zbrao je okoli sebe nikak 5 jezero pristašov. Ustanovo je tüdi novi ženski red. Nego naskori je prišeo v roke policiji štera je dokazala, da je, prle kak je začno včiti novo vero dosta spokradno in da je bio strah in trepet vnogim ame-rikanskim milijonarom, posebno v S. Franciško. Tak je končao svojo slavo te mesija (odršenik) zamorcev, da so ga prijali kak tata. Dvejezerokrat je vkradno. Na Nemškom se je Javo na Sodišči tat šteri je v petij letaj dvejezerokrat vkradno. Sodišče ga je obsodilo samo na 6 mesecov temnice zato, ar se je sam javo. Velki ogen je bio dne 30. marca v Cerceshallu v bližini Chetheral. Napravo je velko škodo. Londonska Policija namerava vpelati posebno požarno Slüžbo, ki bo mela nalogo omejiti število ognjov. Domača politika. Naj več zanimanja je zbüdijo v domačoj politiki to, da je zvünešnji minister prišo iz svojega potüvanja, Nato je meo v zbornici govor, v šterom je Samo nekaj splošnoga povedao, ne je pa dao natenci poročila od Svojega dela v zvünešnjoj politiki. Pravo je da Smo prijatelje veči Sosedni držav. Posebno zanimivo bi bilo či bi povedao kakši So naši odnošaji do Italije. Odgovarjao njemi je od naše Stranke gosp. dr. Hohnjec. Vsebino njegovoga govora Smo zapisali na drügom mesti. Pri potrošaj ministarstva za socialno politiko je govorio g. dr. Gosar v imeni naše stranke i povedao, da bomo meli revolucijo, či ne bomo pomogali, da bi se socialno pitanje po mirovnoj poti i za Siromaške stranke vugodno razvijalo. Glašüvali So tüdi potroše ministrstva za agrarno reformo. Govorilo je vnogo govornikov, šteri So dokazali, da se godi ravno pri agrarnoj reformi velka korupcija. Tüdi naš g. poslanec Klekl so meli govor, v šterom So razkrili, da Se pri nas v Prekmurji vrši agrarna reforma Samo na hasek kapitalistov i židovov, šteri so Radičove Stranke. Večina je tüdi potrdila potroše za ministrstvo za izednačenje zakonov. To ministrstvo je zdelalo Samo eden i to jako nazadnjaški zakon od tiska. V radikalnoj Stranki sta Se očivesno začela bojüvati Pašič i Jovanovič. Dozdaj Se je posrečilo vsako nasprotstvo poravnati, zdaj pa bo težko, i čaka Se, da bo Jovanovič meo preci radikalni poslancov za sebov. Zahvala. Vsem, ki so olejšavali težke bolečine i Vsem, ki so v tak častnom števili sprevodili pokojnoga ANTONA JUG, pripravnika finančne kontrole na njegovoj zadnjoj poti, najiskrenej-ša Zahvala. Posebno pa se Zahvaljüjemo gg. zdravnikom v Gor. Lendavi i v M. Soboti, čč. sestram v belnici i veleč, dühovšči v Gor. Lendavi za podeli-tev sv. svestev i v Murski Soboti za svečani sprevod. ŽALUVAJOČI STARISI. 4. aprila 1926. NOVINE 5 GOSPODARSTVO. Proti krumpičovim betegom je dala, kak piše februarska Štev. »Poljeprivrednoga glasnika«, madžarska vlada poseben zakon. Po tom zakoni je prepovedano ne samo dovažati krumpiče na Madžarsko, nego tüdi prevažati krumpiče prek po Madžarskom. Pa ta Prepoved vala samo za tiste krumpiče, štere je Strokovna komisija naišla, da so befežni, Na meji pregledne komisija vsaki dovoz krumpičov i šteroga najde, da je betežen, ga zavrne nazaj. Te zakon pa vrejüje tüdi vse načine, kak naj se i v državi samoj pobijavlejo krumpičovi betegi. Rojarstvo v Zdrüženi Amerikanski državaj se je zadnje čase tak razvilo, da znese letni pridelek meda okoli 200 miljonov litrov. Te pridelek je vreden okoli 20 miljonov dolarov. Pri vsem tom pa je domači pridelek ne zadosta niti za domače potrebčine. Zdrüžene države morajo ešče od indri dovažati velke vnožine medü. Dohodki mleka i stroški za krmo. Kemveč mleka davle krava tem falej pride krma za njo. Z drügimi rečmi razumen kmetovalec naj drži Ie takše krave, štere dajo kemveč mleka. Zato je za njega jako važno, da stalno pazi, kelko mleka njemi štera krava nosi i da vsako kravo, Štera njemi v tom pogledi ne odgovarja oda i si spravi drügo. Za zgled prinašamo samo nekaj brojov. Strošek za krmo pri kravi, štera- da dnevno samo 1 liter mleka, znaša 6 Din. 16 para, štera da 2 litra 3 Din. 48 para, štera davle 5 litrov 1 Din. 87 para, štera da 10 litrov 1 Din. 33 para, štera davle 15 litrov 1 Din. 15 para, z 20 litri pa 1 Din. 6 para itd. To piše tüdi belgrajski "Poljeprivreden glasnik". Mlinarija. V Sloveniji mamo 45 trgovski mlinov i več kak 2 jezero mlinov na vodi. Narodni poslanec, g. Klekl Jožef sledeče naznanjajo: Rengel Martin Hotiza. Kokon Št. V. Polana. Bobovec Martin Lipovci. Zdaj vodi revizijo v D. Lendavi uradnik iz Zagreba, dr. Alkovič. Pri tom morate svoje pritožbe naprejdati in zahtevati zemljo. Ülen Andraš, Sraka Ivan i tovariš! Lipovci. Na ministerstvi so mi pokazali, ka so prošnjo že poslali doli v Ljubljano na direkcijo. Tü se mora zato podregati, ka vam jo hitrej do rok dajo. Sečko Franc Mlajtinci. Nišče Vam ne more vzeti zemlje, štera Vam ide po agrari. I če, bi rayno kaj küpili neste dužni plačati, dokeč minister ne potrdi pogodbe i fe do rok ne dobite. Pa če ravno bi jo do rok dobili, i proti toj mate juš apelirati. Žalig Marko, Jožef Hajduk, Mujdrica Ivan, Berendijaš Ivan, Maučec Ivan, Pücko Martin, Maučec Martin, župan Gančani. Ministerstvo je ugodno rešilo vašo prošnjo, zemljá pri Hraščicaj se mora med agrarne interesente razdeliti. Če odloka' ne bi ešče dobili, ga taki zahtevajte iz Maribora, ar je že sem poslan iz Beograda. Kolenc Jožef Gomilica. Zemlje Vam níšče ne more vzeti, ka ste po agrari dobili ja vaše. Samo jo obdelavajte. Broj vaše prošnje je 11.493. v Beogradi je pod tem prekdana. I čeravno ne bi dobili hitro odgovora, zemljo li povajte, ar so ne meli juša jo vzeti, ki so jo vam vzeli. Tak je zakon i te odgovor je tüdi že pismeno izdan. Na shodi več zvedite v Črensovcih. Prekmurski dijak. Za veliko noč. Praznik vstajanja obkajamo. Slavimo dan, ko je bila smrt premagana. Kristus jo je premagal in vstal iz groba preslavljen — poveličan. Pogled po svetu nam nudi zanimivo, bolje rečeno žalostno sliko. Iz vsega javnega življenja veje neki poseben duh, povsod se čuti nekaj težkega — neka mora teži človeštvo. Duh brez- božtva je obsedel človeška srca. Vse nadnaravno je zavito v mrak in surovi materializem se šopiri na vseh koncih in krajih. Človeštvo išče na zemlíj nebesa, drugi ráj hoče ustvariti in potem z na-puhom povdarjati, da nadnaravnih nebes ni treba da na posmrtno življenje ne računi. —Človeštvo išče zemeljski ráj, a vsakdanja izkušnja kaže, da ga nemore najti. In začenja se vstajenje. Zavesa pada iz pred oči in vedno več je tistih, ki uvidevajo, da ta svet ni vse, da uživanje ne nasičuje, zemeljska ne ter svetna slava ne zaduščuje človeškemu teženji. Ker zemljá ni dovolj, se obračajo oči zopet navzgor in iščejo nadnaravnih idealov. Mladina prednjači v tem preokretu. Vstala je in se vzpenja navzgor k večnemu idealu, k ljubezni k — Bogu. V zadnjem času povdárjanje krščanskih načel v dijaških društvih niso le be-besede, temveč dijaške vrste v resnici preveva krščanski duh. Mlade duše hrepenijo po Bogu, viru vse lepote, viru ljubezni in neizmerni Ljubezni samo. Mladeniška srca čutijo, da brez Njega ni pravega junaškega ognja, ker posvetna ljubezen ne more ogreti, temveč le za trenutek vzplameni, potem pa za vedno ugasne. Mladina vstaja. Organizacijsko življenje Oživlja teženje po večni Ljubezni. Tudi naši najmlajši ki so daleč od drugih tovarišev in ki so še neizkušeni, morajo vstati. Velika noč naj bo dan vstajenja za vse. Kdor se do sedaj ni poglobil do dna svoje düše, se naj poglobi sedaj in naj se dvigne v gorečem hrepenenju do Večnega. Vstane naj, ker plazenje v zemeljskih nižinah je smrt. Pr. K. 19. marec. Najskromnejše življenje med vsem Slovenskim dijaštvom »živi« — če smemo tako govoriti? — Sobota. Mlada je, deca so pa povsod ena-ka . . . Odjeki in odmev, včasih celo odpevi, pridejo tu pa tam do nas iz sveta bratov, posebno iz Maribora, kjer je kulturno delo dijaštva v naj-bujnejši rasti. Njihova organizacija (»Dijaški Orel« ji je ime !) živi kar najlepše. Letos pa so priredili na dan sv. Jožefa sestanek dijaštva iz Kranja, Ptuja, Celja — iz Hrvatske, ki so se vsi pridružili mariborskim stražarjem in si stisnili desnice. Manjkal je Člen v tej verigi — le v duhu smo bili med njimi. — Ta mladina si je stavila silen kulturni ideal — »enotna fronta katoličanov v Jugoslaviji.« Kaj se to pravi, bo povedala bodočnost To mora biti ideal vsakega, zavednega Slov. kat. inteligenta, dijaka ! Drugače je on le — suha veja ! In o čem so govorili ? Dr. Anton Korošec je v svojem govoru: „Danes mladina — jutri narod" pozval nas vse, da se z vso resnostjo posvetimo dvema idejama, ki' se jima pravi: nacijonalizem in socializem. Mi imamo nacijonalizem slovenski jugoslovanski in Slovanski. Le dober Slovenec je državotvoren in Jugoslovan. Odklanjamo pogansko nacijonalno idejo, ki se je razblinila, da se nazadnjaški, poganski lažinacijonalisti lovijo za nekim meglenim nestvorom. Socijalna ideja je drugo vprašanje, mimo katerega ne moremo danes. Proti brezverskemu socijalizmu, najsi je pre-pleskan kakorkoli — postavimo krščanski, Kris- Mali oglasi. POLSKI DELAVCI se najmlejo na madžarsko. Plača je dobra, Zglasiti se trbej na Tajništvi Slov. ljudske stranke v Murski Soboti do 10. aprila. Zavolo foringe Prednost majo dolnji Prekmurci. K odaji so krumpiči na veleposestvi v Rakičani. Metercent po 45 Dinarov. K odaji so tüdi 3 leta stari akacijovi sajeniki. hisov socijalizem. (Posebno o zadnjem vprašanju, o socijalizmu, se moramo pri nas temeljito ori-jentirati ! (Tu je vrzel!) Dr. Korošec je pozval dijaštvo : strni se v svojih organizacijah in se pripravljaj za življenje ! Mislim, da velja to posebno nam, ki nismo še ničesar storili! Naš odgovor? Zavednost dijaška ga zahteva! Prof. dr. Sušnik je tipiziral mejnike v našem leposlovju in pokazal na najkrepkejšo osebnost naše literature: na Plebanuša Joanesa, človeka borbenega in asketičnega v Bogu. Naše lepos-lovje se je zaobrnilo z novoromantiko v novo smer in nihče bi ne bi) krepkeje zarezal prvih brazd ko Ivan Pregelj. Prof. dr. Josip Jeraj, Voditelj marib. dij. mladine, je govoril v našem naziranja o državi. Ponovno je povdaril misel, da more le dober Slovenec, Hrvat in Srb biti ob enem, dober Jugoslovan. Neka „jedinstvena jugoslovenska kultura" je slepomišenje, prava kultura Jugoslovanov mora biti spojina dobrih elementov vseh treh narodov, katerih vsak ima zase svojo samobitno kulturo. Vsak brat mora spoznavati ostale brate 1 To je kulturotvornost! To je bil glavni predmet zborovánja. Gotovo je ta dan mnogo pripomogel k bližanju Slovenske in hrvaške mladine. Maríb. Dijaški Orel je zvečer nastopil z akademijo v Nar. gledališču ter pokazal tudi v telovadbi svojo moč in zmožnost. Katoliški mladci slovenski in hrvatski so pokazali, da nas je še, ki verujemo v mir i ljube-bezec med brati in sestrami, ki more biti edino krščanska. Poganstvo se ruši in kar je sovražnega ter zlobnega, to je le smrad izpod razvalin modernega poganstva, zadnji dim poganskih žrt-venikov, ki se bodo rušili in Ljubezen bo pre-pravljala svet ter mu vrnila mir. Bratje moji! Kdo se ne Zaveda, da terja čas in Bog od nas mnogo, da je greh, k! bo maščevan nad nami in nad našo zemljo, ako se mi ne zavedamo, da moramo vstopiti mee borce ostale Slovenije ? ! Kaj oklevate ? To koristi ne nam ampak drugim ! Na svidenje ! Bg. Po duhovnih vajah. Bližala se je koledarska Pomlad in morda je bilo naše Srcé plačao pred njo. Nezavestno nas je prešinjalo: Ne bo veselo in iskreno sprotoletje, če ne bo tüdi v srcih naših vonjiaa, ,vig-red zaduhtela ! In naša duša je zelenje pognala. Poznal boš, brate, — sestra ve — da se ti nabere in ti nasede v sobi vsak dan obilo prahű, najsi ga sproti odpraviš. In če ga ne ! Pa tvoji čevlji tam pod postelje, zadnje blato se jih še drži I Vidiš, kaj pa v naši — duši, ali ni bilo zaprašeno in s pajčevino prepredeno ? Pa prav na dnu se je kopičilo in težilo ko svinec . . . . Drevo mora biti obrezano, trta tudi. Prav isto se morb z našo dušo zgoditi, če si žélimo »rasti v popolnost«. Katoličanstvo odlikuje najfinejši psihološki čut, ostrovidnost — za najmanjše ran-Ijtvo mesto v naši duši vé, vé pa tudi za lek, za balzam. Sv. Ignacij Lojsl. je bil vojak, zato je globoko razumel potrebo »eksercicíj. In duhovne vaje so training, pa vsestranski! Polskim delavcom naznanje. Na državno imanje BELJE kak vsakše leto tak tüdi letos se sprejmejo pošteni delavci z našega Prekmurja. Plačani 11—13 Din. dnevno stanovanje i hrana. Žetva 60 kg. od plüga. Rekordno delo 100, 200, i 250 Din. od plüga. Zglasiti se z delavskov knižicov pri naši zavüpnikaj : Matija Zrinski M. Sobota, Celec Viktor Večeslavci, Kardoš Sandor i Kodila Jožef Selo, Rác Janoš Moravci, pa Ferčak Franc Renkovci MATIJA ZRINSKI prevzematelj. Podpirajte „NOVINE"! NOVINE 4. aprila 1926. Ptice imajo svoja gnezda, jeleni svoja gr. movja, kjer si iščejo po leti hladu t zavetišča v nevarnosti, Čudno in nepopolno bi bilo zato, da človeško srce ne bi imelo zavetišča, senčnice. Ali je res hladne utice ? — V Vrtu Getsemani in griču Golgata nas čaka sam Mož bolečin v objem, to je naše zavetje danes in jütri ! — Cognosce te ipsum ! Kako ? Bodi z Bogom i sam s seboj ! Zakaj ? Ker hočeš biti homo sapiens, človek z zvezdo stalnico — ne, drügače se temu pravi: ker nas je Oče, Dobri i Modri, za svoje otroke določil in ker hoče naše ljubezni. Dühovna samota je osnovni pogoj duhovnega življenja. Tesno nam je bilo in Čudno tuje, a spoznali in spoprijaznili smo se z »neznano deželico,« s srcem svojim in jasne so hvalile naše oči, vedro je pela nam duša. Naš Bog je postal domač in prav znan, kot nekdaj — občutili smo nesrečo in plitkost vseh onih, ki so Čudno odmaknili Očetovo podobo našim očem. — Pa zanje smo posebno molili ! Zdravnik reže, rana se zaceli in človek je vedre volje. Postali smo zaupni, domači, davni naš obraz, naš pravi obraz je vstal pred nami — in vprašali smo se, če smo bili sploh še ljudje.. Doživeli smo vrelo življenja, kamor se zopet izliva naše živlenje in vse drugo, se nam je pokazalo s pravim obrazom: laž postranske reči. Pognala je mladika, hoče živeti sólncaj se veseleč. In čimbolj se bomo življenja veselili, tem lažje bomo Popolni in podobni njemu, ki se je imenoval sam: Pot, Resnica in Življenje, ki je Jezus Kristus — Deus verus ! GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 290 Din., ,, „ žita 200 k „ „ ovsa 185 „ ,, „ kukorice 155 ,, „ ,, ječmena 185 ,, ,, „ hajdine 270 ,, ,, „ prosa 225 ,, „ „ pš. Otrobi 120 ,, - 2. Živina. govenska: teoci. svinje v Zagrebi 1 kg. 8—8-50 D. 8 10 D. 14—16 Din v Ljubljani „ 8—8-50 D. 8 10 D. 14—16 Din 3. Krma Sena iti. 100—125 D., slame m. 50—100 D. Zagrebečka borza, dne 29. marca 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56*85 Schiling D 798 Čeho-Slov. krona, 1 K D i'69 Nemška zlata marka P 13 80 Francoski frank, 1 frank D 2 07 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0,079 Švic. fran., fr. D 1093 Talijanske lire, 1 lira D 2*26 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 9'165. Samostalno podporno drüštvo ,,SVET1 KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se .sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 65. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo V meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Naci Krapec, tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih: Mihael Gjörek, računovoditela : Mihael Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva: Štefan Vučko, vratar: Ivan Černjavič. Razglas. Naznanja se vsem Poštovanim trgovcom in odavcom, da se na letne dneve: 6. maja, 6. augusta in 11. novembra veliko kramarsko in Živinsko sejem zopet obdrži v občini MARTJANCIH. Pristojbina za živino in kramarsko mesto se nebode pobirala. Za veliko udeležbo vsi cenjeni trgovci i kramarji se Povabijo. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri 1. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. PRODAM lepo posestvo, blüzi Sv. Jurija, okraj Ljutomer, vsega 19 plügov njiv, senožati, gorice in log, radi drüžinskih razmer. Cega ugodna. Podrobnosti se zvedijo pri gosp. VINKO POLMIN žand. narednik i Sv. URBAN pri PTUJI. GOSTILNA K ODAJI ! V Dugoj vesi se oda majuša 2 na licitaciji občinska gostilna z z gospodarskim škednjom i ednim plügom zemle tistomi, ki nájveč Obeča Pogoji se lehko kdašteč zvedijo pri občinskom predstojništvi. OBČINSKO PREDSTOJNIŠTVO v Dugoj vesi. je »MARŠAL" mladina peč za 6 konjski moči i 48 colno »UM-RATH« gümno z mre-žov za detelično seme mlatiti. Oda se prosto za vsako primerno ceno. Pogledne se lehko vsaki den pri: Gyoha Ladislavi v Genterovci hiš. Štev. 71. KRASNO POSESTVO na romantičnih legi v Gornjoj Radgoni, okoli 30 plügov zemle se oda kak stoji i leži. Na imanji stoji lepa ednonadstropna hiša »Vilia«, poleg je marof, viničarija i vse drüge potrebne hrambe, vse zidano i s črepom pokrito pa lastiven stüdenec. Poleg so iepe gorice, sadovnják, njive, senožeti i log. Tüdi dosta govenske živine, konji, svinje, kola, Pohištvo itd. Imanje je vse vküp, pri velkoj cesti i blüzi železnične postaje. Pisma prosim na upravništvo lista ,,NOVINE“! v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestuje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko gaso, naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din napiše pa po 9 1/2%; Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.