Raziiotcrosfl. Služba božja na Montblancu. Francoski duhovnik Folliet, vikar v Anecyju v Savoji, je letos uresničil svojo ža davno zasnovano namero in je bral sv. mašo na najvišji gori v Evropi. Na Montblanc je odšlo veliko število njegovih vernikov. Ko so prišli okoli 4370, metrov visoko do neke planinske koče, so krenili do neke votline, ki jo je nara^ va sama napravila podobno kapelici ia tam je duhovnik opravil službo božjo, Po sveti maši so hoteli oditi vsl Se na vrh gore, toda zaradi silnega snežnega meteža niso mogli do vrha. Duhovnifc pa je svojo namero le izvršil. Posledice divjanja proti cerkvL Ii mesta Tlapocoyan, država Vera Cruz ˇ Mehiki, kjer je zakonodaja nedavno sprejela ostre odredbe za zatiranje cerkve, prihajajo poročila o krvavih pretepih, ki so izbruhnili kot posledica proticerkvenih nasilnosti. Prebivalstvo je bilo ogorčeno, ko so pobrali iz neke cerkve vse sohe in jih sežgali. Obdolžili so mestni svet, da je dovolil to oskrumbo. Sledil je spopad in nemirl, t katerih je bila zažgana mestna hiša. Ibgubil je življenje župan mesta in devet drugib prebivalcev. Šo vedno bičanje y navadi. Že v tretje letos se je pred nekim sodiščem v Baltimoru v Ameriki izrekla obsodba s šibami. To pot je prišel na vrsto neki Lemley, ki Je bil privezan na kol na dvorišču jetnišnice in je bil prejel pet s šibami po golem hrbtu. Sodba se J« izrekla na obtožbo njegove žene, kl j« izjavila, da jo mož že celih 15 let pretepa, in sodnik Je določil, naj mož občuti, kako pretepanje dobro de. Zvest slnžabnik. Nepričakovane smrU Je umrl 751etnl John Ott, pomočnik Edlsonov v laboratoriju. Splošno se domneva, da ga je tako potrla smrt njegovega gospodarja, pri katerem Je bil jjaposlen celih 52 let. Sam se je med Bolzami izrazil, ko je obiskal umirajoiega Edisona, da zdaj ne bo dolgo, ko bo tudi on šel za njim. Sladkoma bolezen in sladkor. Sladkorna bolezen se je zadnja leta skoraj po vseh evropskib in izvenevropskib državah močno razširila; najbolj pa v Zedinjenih državab Severne Amerike, kjer je umrlo na tej bolezni od vsakega milijona prebivalcev po 100 oseb. Na Pruskem jih je pomrlo po 153 na eden milijon prebivalcev, na Angleškem pa po 142. V letib 1918 in 1919 je umrlo v Prusiji na tej bolezni na 1 milijon prebivalcev le 59, na Angleškem pa 60 o¦eb. Zanimivo je tudi to, da je pomrlo prej dosti več moških na tej bolezni ko lensk, dandanes pa prevladuje število Eensk. Nekateri so trdili, da se je ta bolezen razširila tako zelo zaradi večjega vživanja sladkorja. Ta trditev pa, kakor kaže, ne drži. Na Pruskem se je uporaba sladkorja dvignila zadnjih 5 let le od 22 na 27 kg na osebo in leto, zadnje leto pa Je uporaba sladkorja v Prusiji celo nazadovala. V Ameriki se Je uporaba sladkorja zvišala le od 56 59 kg letno na osebo, v Angliji pa je celo padla od 53 na 51 kg. Največ ljudi oboli na sladkorni bolezni v velemestih, razmeroma zelo malo pa na deželi. Stava za kmelsko pamet. Stari madžarski in avstrijski plemenitaši so bili znani po svojih muhah in domislekih, ki so včasih stali cela ogromna premoženja. Tako sta nekoč sklenila stavo eden izmed knezov Schwarzenbergov in eden grofov Karolyjev za 100.000 K. Predmet stave je bilo vprašanje, kateri kmet je bolj prebrisan: avstrijski ali ogrski. Vprašanje naj bi se rešilo na ta način, da bi oba magnata privedla na Dunaj vsak svojo desetglavo kmetsko deputacijo, obiskala z njo dvorno zakladnico in nato naj bi vsaka deputacija povedala svoje mnenje, koliko približno so vredni tam nagrmadeni lepi zakladi. Tako se je tudi zgodilo. Ko so kmetje obšli vso zakladnico, so avstrijski kmetje zaskrbljeni začeli stikati glave In se posvetovali. Posvetovanje je trajalo dve, tri ure in nazadnje je stopil njihov vodja pred plemiča in ime- noval veliko, milijardno svoto. Ogrski kmetje se niso posvetovali dolgo. Komaj so se dobro ozrli po zakladih, je žezamrmral eden izmed njih, neki vaški načelnik: »No, toliko bo to že vredno, kakor lep, pohleven dežek v maju.« Ta odgovor, ki ne kaže samo prebrisanosti, marveč tudi dokaj življenjske mod« rosti, je grofu Karolyju priboril stavo. Tcbak brez nikotina. Zavod za raz: iskovanje tobaka v Forchheimu ˇ Nera čiji je vzgojil po večletnem poskušanju tobačno rastlino, ki je prosta nikotina. Ostane ga le malenkost v zelenih listih, a še ta izgine pri sušenju popolnoma. Tobak, ki se pridela iz teh rastlin, pa je na zunaj in po okusu popolnoma enak navadnemu tobaku. V Nemčiji ga bodo pričeli pridelovati v velikih količinah. Brevesa in strela. Med ljudstvom ja zelo razširjeno mnenje, da strela najrajši trešči v hrast, v bukev pa le samo redkokedaj. Profesor Stahl je raziskoval ta problem in je prišel do zaključka, da trešči od 70 strel 54 v hrast, 15 v smreko, v bukev pa le ena. Tudi če že trešči v bukev, ne kaže ta nobenih velikih poškodb, ker se ji les ne cepi tako kakor pri hrastu. Po prof. Stahlu bukev najmanj privlačuje strelo zato, ker imajo njeni listi drobne dlačice, ki so slab prevodnik elektrike.