Lojze Jakopič 60
Lojze Jakopič se je rodil 19. juni-ja 1926 v delavski družini na Ježici - Ljubljansko Posavje. V družini je bilo sedem živih otrok. Oče je bii napredni zelezničar, saj je bil leta 1920 na komunistični listi izvoljen za ježenskega župana, čeprav le za 48 ur, ker so ga z lažjo umaknili klerikalci.
Lojze, najmlajši v družini, pripo-veduje o sebi, da je bil vedno sre-čen otrok. Z deklamacijami in pet-jem je nastopal na Ijudskih odrih že od svojega četrtega leta, v šoli pa je bil ves Sas odličnjak. V vrstah Jadranske straže, sokolske dece in naraščaja pa si je pndobil domo-Ijubno zavest. ki jo je še kako ko-ristno izrabil ob izbruhu druge sve-tovne vojne.
Star 15 let se je takoj jeseni leta 1941 vključil na klasični gimnaziji v Ljubljani v napredne mladinske vr-ste in v svojem razredu pomagal organizirati prve javne nastope proti fašističnemu pozdravu pri pouku italijanščine. Na Posavju je prvič sodeloval v trosilni akciji 1. decembra 1941. Trdno pa se je or-ganiziral v mladinsko organizacijo spomladi leta 1942 in bil jeseni istega leta sprejet v SKOJ. Nefor-malno je skoraj leto dni vodil mla-dinsko organizacijo v Klečah, Sav-Ijah in na Ježici. Pred gestapovsko aretacijo je pobegnil preko nem-ške meje in Save zgodaj spomladi 1944 in odSei v partizane. V brigadi Slavka Šlandra je bil najprej v II., nato pa v III. bataljonu sekretar
SKOJ. V KP je bil sprejet avggsta 1944 leta.
V zadnji zimski ofenzivi je bil na Menini planini ranjen in ujet. V Tu-hinju so ga skupno s še sedmimi borci postavili ob zid in le srečne-mu naključju gre pripisati, da ujet-nike niso postrelili. Odpeljali so jlh v Kamnik, nato pa vklenjene peš v Ljubljano in kasneje v Dachau. Tam so na mladem partizanu delali poskuse s tropsko malarijo. Osvo-boditev je dočakal kot -mrlič«, pred krematorijem, odkoder so ga rešill zaveznlki.
Po vrnltvi v domovino, junija 1945, je postal na Ježici četrtni se-kretar SKOJ in bil voljen v prvi če-trtnl Ijudski odbor, v katerem je prevzel resor šolstva in kulture. Postal je novinar v Ljudski pravici in si poleg službe pridoblval zamu-jeno šolsko izobrazbo. Vsa povoj-na leta je bil Ijudski odbornik ali v bežigrajski občini ali v občini Cen-ter, ker je na svojem delovnem me-stu opravljal najvidnejše samo-upravne in družbenopolitične funkcije. Na Posavju je sodeloval na področiu kulture in prosvete.
Takšnih operet, kot sta jih organi-zirala s svojim bratom, kjer je hkra-tl nastopalo 45 godbenikov in do 90 pevcev in plesalcev, Posavje ni doživelo nikdar prej, ne kasneje. Skupaj s pokojnim Janezom Slo-vencem sta tudi zastavila organiza-cijo pisanja kronik NOB revoluci-onarnega Bežigrada.
Sedaj je jubilant upokojenec, to-da še vedno aktiven, tako v doma-čem kraju kot v občinl Bežigrad. Življenje mu je bilo trikrat podarje-no, zato v krogu svojih prijateljev še vedno trdi, da ni bil samo sre-čen in vesel otrok, ampak je tak ostal do danes. Po njegovem je od življenja vedno veL dobival kot mu je dajal, čeprav mu je dajal veliko in nesebično.
Prijatelji In soborci mu ob njego-vem jubileju želimo, da bi tak ostal še naprej.
DUŠAN REBOLJ