induplati LETO XXIX JULIJ-AVGUST 1981 Gasilci - na pomoč! Gasilci so ljudje, izurjeni v veščini požarne obrambe. Tam, kjer je nevarnost požara večja, tam, kjer so v predelavi vnetljivi in gorljivi materiali, je tudi potreba po požarni obrambi večja. Tehnična opremljenost za zaščito pred požarom je danes z zakonom zahtevana. Kako takšna sredstva v danem primeru uporabiti, pa vedo gasilci, ki se stalno izpopolnjujejo za to delo. Gasilska tekmovanja so le navidezno športnega značaja zato, ker vsebujejo vsi elemnti zna- čilnost, ki so potrebne pri resničnih intervencijah. Tudi poveljevanje sodi v to. Trdimo, da je dobra organizacija polovično zagotovilo za uspešne posege in obratno, da je panika pot v poraz v boju z ognjem. Pri gašenju uporabljamo običajno vodo. Z njo preprečujemo oksidacijo gorljivih snovi in ohlajam ogo-reča mesta. Kjer voda ni primerna jo nadomeščamo s kemikalijami, katere poznamo največkrat v obliki prahu ali pene. V vsakem primeru želimo z njimi zadušiti ogenj. Dandanes so nam na voljo tudi različna tehnična sredstva, s katerimi spravljamo vodo ali kemikalije na goreče objekte oziroma stvari. Razlika je že v črpalkah, ki potiskajo vodo po ceveh do gorečih mest. Z enostavnejšimi je količina vode manjša, s sodobnejšimi pa večja. Slednja imajo pač večjo moč, kar se kaže tudi v višini, do katere lahko zbrizgaj o vodo. Od ostalih so nam znani razni ročni gasilni aparati, ki so polnjeni z ogljikovim dioksidom ali z natrijevim bikarbonatom, kateremu so primešane nekatere kemikalije za zmanjšanje hi-groskopičnosti, ki lahko požar udu-šijo ali pa imajo antikatalitično svojstvo. Medtem, ko so opremljene manjše gasilske enote z ročnimi gasilskimi napravami imajo večje in večina poklicnih enot prevozna sredstva, na katerih so specialne naprave za gašenje. Te so lahko na motornih vozilih, na gasilskih ladjah ali na letalih, iz katerih sipajo vodo ali kemikalije za gašenje (veliki gozdni požari). Današnji uvodnik posvečamo našim gasilcem, ki bodo konec poletja slavili svoj veliki dan z razvitjem prapora. Prvič bo na nekem praporu simbol Induplati. Na to smo lahko vsi ponosni. Naši gasilci vedo, da je treba v nevarnosti (ne le v požarni) rešiti najprej ljudi, ki jih je ogenj zajel in šele za tem tudi imovino; našo zasebno ali družbeno. Vsi vemo, da prihitijo gasilci na pomoč takoj, ko slišijo znak, da je nekje prišlo do nesreče. Vreme, vročina ali mraz, sonce, dež ali sneg jih pri tem ne ovirajo. Tudi noč ali dan ne in ne prosti čas. Kaj lahko storimo zato lepšega za naše in za vse gasilce, kot da jim čestitamo k prazniku. Nanje smo lahko ponosni. Povejmo jim obenem, da smo tudi mi vedno pripravljeni pomagati njim v obliki, ki se v danem primeru pokaže kot najprimernejša. Cvetoči del naše konfekcije v Mokronogu -r Naš delavec na lil. kongresu samouoravljalcev 18. junija se je v Beogradu končal tridnevni kongres samouprav-ljalcev Jugoslavije, kjer je domžalsko občino poleg Metke Zupanek in Mirota Birka zastopal tudi naš delavec Drago Mrdženovič. Kongres je deloval v treh komisijah. Prva komisija je obravnavala vprašanja pridobivanja in razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke po rezultatih živega in minulega dela, kamor je bil dodeljen tudi tovariš Mrdženovič. Drugi dve komisiji sta obravnavali vprašanja združevanja sredstev in povezovanja ter delegatskega sistema. Na kongresu je bilo prisotnih 1800 delegatov, od tega 232 Slovencev. V prvi komisiji je od 400 prisotnih razpravljalo 98 delegatov, ki so po mnenju Draga Mrdženoviča zelo konkretno, dovolj problematično, a razumljivo in preprosto pred-očili težave našega življenja na vseh področjih, od kmetijstva, infrastrukture do industrijske proizvodnje. V uvodu je Mika Spil jak orisal in številčno prikazal, koliko smo v razdobju od drugega do tretjega kongresa (od leta 1970) napredovali. OBDOBJE RAZVOJA IN NAPREDKA Največji razvoj smo dosegli na področju industrije (izdelali smo trikrat več za gradbeništvo in kmetijstvo, dvakratno se je povečala proizvodnaj hladilnikov, televizorjev, avtomobilov, pralnih strojev idr.). Tudi na področju družbene prehrane smo zajeli skoraj vse delavce v proizvodnji in dijake v šolah. Hektarski pridelek se je povzpel na evropski vrh, prav tako se razlike v standardu zmanjšujejo. V zadnjem desetletju se je povečalo število zaposlenih od 4 na 6 milijonov poleg 1,6 milijona upokojencev (torej skupno 7,6 milijona ljudi dobiva OD iz družbenega sektorja), zgradili smo 1,1 milijona stanovanj, od tega 419.000 v nerazvitih pokrajinah. Delež celotne proizvodnje se po republikah spreminja (npr. Črna gora od 6 % na 25 %, BiH od 16 % na 42 %, Kosovo od 23 % na 39 %)• Nenehno je naraščalo število kvalificiranih delavcev in delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Število kvalificiranih delavcev se je v minulem desetletju povečalo za 800.000, število srednje in višješolcev pa se je podvojilo. V skladu s tem pada tudi število nekvalificiranih delavcev (od 40 % na 25 % od vseh zaposlenih) kar pomeni, da je današnji delavski razred iz dneva v dan bolj samoupraven in izobražen. Stanovanjski standard se je izboljšal — od 12 m2 na prebivalca pride sedaj 15 m2 na prebivalca. Po podatkih mednarodne banke je Jugoslavija ena redkih držav, ki ji je uspelo bistveno zmanjšati svoje zaostajanje za najbolj raz- Drago Mrdženovič vitimi, čeprav so se tudi te hitro razvijale. Jugoslavija se je v minulem desetletju razvijala dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in tudi od najbolj razvitih držav. Vse razprave pa so pokazale, da še z marsičim nismo zadovoljni in da imamo mnogo težav. Razprave delavcev — delegatov — so se nanašale na konkretne probleme (npr. delegat iz Karlovca je pojasnil probleme tekstilnih tovarn zaradi visokih prispevkov in drugih obremenitev; delegat iz Ptuja je z večimi primeri orisal probleme kmetovalca, povezovanja v zadrugo, sodelovanja z DO, pozidavanja obdelovalne zemlje; močno je bil obravnavan tudi pojav podvajanja gradenj enakih tovarn kljub nezagotovl j enim surovinam ter kupovanje strojne opreme v tujini kljub velikim zalogam ustrezne domače opreme). Vseh primerov, ki jih je nanizal tovariš Mrdženovič ni mogoče povzeti, zaključek pa bi bil naslednji: — Mnoge napake, ki jih delamo, niso posledica sistema, pač pa načina, kako ga izvajamo. Nekateri samoupravni sporazumi skušajo rešiti vprašanja, ki bi jih lahko rešili z dogovarjanjem. Samoupravni sporazumi tudi ne upoštevajo vedno tržišča in tržnih pogojev (npr. monopolne OZD), posamezne OZD pa vsako leto sprejmejo od 200 do 500 samoupravnih sporazumov (v Jugoslaviji smo jih sprejeli že okrog dva milijona), ki obležijo v predalih, delamo pa mimo njih. Mnoge DO vidijo urejanje problemov v zvišanju cen in usmerjanju k zunanjim dejavnikom kot pa v združevanju na temelju skupnega prihodka in skupnega dohodka. Včasih je tudi davčna politika v prid zapiranja, na- mesto da bi podpirala proces združevanja in povezovanja združenega dela. Združeno delo prav tako nima ustreznega vpliva na splošno in skupno porabo, ker v svobodni menjavi dela še prevladuje proračunski način. Zmanjšati se mora splošna družbena režija v družbi in OZD, zato bi morali tudi ustrezno revidirati vse tiste predpise, ki vplivajo na večjo administracijo. V vseh SIS in TOZD bi morali pretehtati organizacijo in stroške, ki obremenjujejo proizvodnjo. Delavec mora biti preko OD stimuliran h količini proizvoda, h kakovosti in k vsem prihrankom. V večini DO pa norma ne vsebuje vseh teh elementov, brez tega pa se tudi ne izraža polna delitev po delu. Posamezni deli delavskega razreda so v različnem položaju, saj je pogosto pomembneje, v kateri panogi delavci delajo kot kako delajo in gospodarijo. Nastanejo razlike v dohodku, ker obstajata dva načina delitve osebnega dohodka. Prvi je za proizvodne delavce, katerih delo se bolj ali manj meri, in drugi za ostale delavce, katerih delo se praviloma ne meri, zato pa ti delavci vplivajo na določanje meril proizvodnim delavcem. Naše sedanje zmožnosti tudi močno presegajo sedanji obseg proizvodnje in storitev. Da bi lahko izkoristili naše gospodarske rezerve, bi se morali usmeriti k lastni znanosti, ne pa se v tolikšni meri oslanjati na tuje znanje (neselektivni uvoz tehnologije). Tudi v organizaciji dela (kot znanosti) in ne v fizičnem naprezanju delavcev tičijo rezerve za večjo produktivnost in dohodek. Velike rezerve so tudi še v kmetijstvu. Vsako leto ostane približno 700 ha orne zemlje neposejane, zato smo prisiljeni uvažati kmetijske in živilske proizvode (vsako leto se sklad kmetijskih zemljišč zmanjša za 40.000 hektarov). Mnogo mladih, ki so se svobodno odločili za različne poklice, po končanem šolanju ne dobi zaposlitve. Izhod je v prekvalifikaciji, čeprav je to težka, a najbolj stvarna pot, ki vodi do nagle zaposlitve. Problem je tudi koncentracija nezaposlenih strokovnjakov v velikih mestih, ki nočejo v manjše kraje, kjer bi jih potrebovali. Predvsem manjka strokovnjakov za proizvodne poklice. V letu 1980 je v gospodarstvu manjkalo 40.000 gradbenikov, 12.000 kovinarjev, 6500 rudarjev in geologov, 5500 monterjev, inštalaterjev itd. Številni kovinarji z dokončano srednjo tehnično šolo bi se lahko prčcej zaposlili kot visokokvalificirani delavci, pa tega nočejo, čakajo in so še naprej nezaposleni. Na kongresu je bilo precej govora tudi o problematiki stabilizacije cen, o malem gospodarstvu in izvajanju delegatskega sistema, o čemer pa nekaj besed drugič. Ukrepi na področju cen za tekstilne proizvode V zvezi z zelo aktualno problematiko, na področju cen za tekstilne proizvode, je Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije naslovilo na Republiško skupnost za cene posebno vlogo, ki jo zaradi njenega pomena v celoti objavljamo: Delegacija tekstilne industrije v Republiški skupnosti za cene se je na pobudo 8. seje Sveta republiške skupnosti za cene sestala na svoji 7. seji, dne 3. 6. 1981 ter sklenila sledeče: — Delegacija ne more sprejeti pobude za oblikovanje cen preje z dogovarjanjem, ker je slovenska tekstilna industrija na tem sektorju de-ficitna in ne more zavezovati OZD iz drugih republik, kjer kupujejo 6000 ton preje. — Delegacija je ponovno sprejela sklep, da se cene tekstilnim proizvodom, posebej pa bombažnim in volnenim prejam ter njihovim mešanicam, oblikujejo po tržnih pogojih. Oblikovanje cen pa mora biti vsklajeno z Zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter Dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1981 in v prihodnje brez obveznosti prijavljanju cen Republiški skupnosti za cene. Zgoraj navedeni sklep delegacija utemeljuje s sledečim: Na predlog predstavnika Republiške skupnosti za cene naj bi se cene bombažnim in volnenim prejam ter njihovim mešanicam oblikovale potom obveznega sporazumevanja. To obliko družbene kontrole predlagajo edino v Sloveniji, kar bi povzročilo številne zaplete na jugoslovanskem tržišču. Dve slovenski predilnici je mogoče zavezati, da se sporazumevata s kupci iz SR Slovenije, kar pomeni ca. 40% kupcev. Cene tekstilnih proizvodov so v republiških pristojnostih in tekstilni proizvajalci so vezani na režime svojih področij. Ukrep v Sloveniji prizadene samo dve solo predilnici medtem, ko je večina ostalih predilnic v sklopu kombinatov, ki poleg preje proizvajajo končne bombažne ali volnene tkanine. Te predilnice pretežno oskrbujejo svoje TOZD s prejo, le manjši del preje pa prodajo v Sloveniji ali pa na ostalem jugoslovanskem tržišču. Zato predlog Republiške skupnosti za cene tudi nima večje praktične vrednosti, razen obsežnega in dragega administriranja! Delegacija je tudi mnenja, da, spričo raznovrstne ponudbe tekstila, v pogojih medsebojne konkurence na slovenskem in enotnem jugoslovanskem tržišču, ni bojazni, da bi s cenami pretiravali pri proizvodnji tekstilnih proizvodov v povprečni kvaliteti. Slovenska tak-stilna industrija že sedaj predstavlja najrekreativnejši del jugoslovanske tekstilne industrije, zato je delegacija menja, da bi tudi cenovna politika morala še v naprej vzpodbujati delovne organizacije k proizvodnji sodobnega, kvalitetnega tekstila v vrhunski kvaliteti, s katerim bi dosegali boljši dohodek in s tem tudi ustrezen in enakopraven položaj v slovenskem gospodarstvu. Napačna politika cen pa lahko zavre kreativnost in s tem padec tehnološke in gospodarske učinkovitosti, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice. V dosedanjih prizadevanjih v tej smeri je tekstilna industrija Slovenije imela podporo tudi v republiških izvršnih organih ter menimo, da mora tej politiki slediti tudi Republiška skupnost za cene. Delegacija je poudarila tudi dejstvo, da je prav tekstilna industrija v letu 1980 pokazala veliko pripravljenost za povečanje izvoznih rezultatov, pri tem pa tekstilni delavci delajo v pogojih tri in celo štiriizmen-skega obratovanja ob najnižjih OD. Vsekakor bo treba tudi to dejstvo upoštevati ter polagoma tekstilnim delavcem zagotoviti enakopraven položaj v slovenski družbi. Delegacija je mnenja, da bi se Skupnost morala bolj posvetiti panogam, ki nadpovprečno zvišujejo cene, medtem ko je tekstilna industrija Slovenije pod povprečjem ter je pričela v pogledu cen celo zaostajati za ostalimi republikami, kar je, glede na sedanje kvalitetne dosežke, neopravičljivo. Delegacija tekstilne industrije Slovenije v Republiški skupnosti za cene želi, da se pri odločanju o režimu cen upošteva njen sklep in navedeno utemeljitev ter vsebino dopisa Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije z dne 23. 4. 1981. Bo SIS za raziskovalno delavnost zaživela? Ponovna skupščina SIS za raziskovalno dejavnost 17. 6. — spet ni bila sklepčna. Od 38 delegatov se jih je skupščine udeležilo 17. Kljub animiranju delegatov preko druž-beno-političnih dejavnikov in kljub resnično organiziranemu in kvalitetnemu obveščanju se niso odzvale predvsem tiste delegacije, ki imajo skupne delegate na več področjih. Skupščina je kljub temu obravnavala teme in glasovala o sklepih s tem, da bo za večinsko potrditev sklepov delegacije, ki niso bile prisotne, zaprosila pismeno. Živahnejše delovanje občinske raziskovalne skupnosti je pogojeno z novo razporeditvijo sredstev, ki se zbirajo v ta namen. Dosedaj so se ta sredstva zbirala centralizirano na republiškem nivoju, sedaj pa občinska raziskovalna skupnost razpolaga z 90% teh sredstev, kar bo predvidoma v letu 1981 predstavljalo 2,581.000 din. Prisotni de- legati so sprejeli finančni plan raziskovalne skupnosti, ki 85% teh, v občinskem merilu razpoložljivih sredstev namenja za izvedbo občinskega raziskovalnega programa. Za konkretizacijo tega programa je bil sprejet sklep o razpisu raziskovalnih nalog na področju občine Domžale. Razpis bo objavljen v »Občinskem poročevalcu« in v »Delu«, v njem pa bodo konkretizirani pogoji razpisa. Delegati so se strinjali, da imajo prednost dolgoročnejši raziskovalni projekti, ki so skupnega pomena za občino, oziroma ki jih podpira več delovnih organizacij. Poleg tega razpisa so delegati sprejeli sklep o razpisu nagrad inovatorjem (sjkupen znesek 100.000 din) in se strinjali s predlogom da je komisija za inovacije raziskovalne skupnosti istovetna z občinsko komisijo za inovacije. V skladu s stabilizacijskimi prizadevanji raziskovalna skupnost občine Domžale ne bo profesionalizirala tajniških del, del teh del pa bo prenesla na skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti občine. Ne nazadnje so se delegati strinjali z dopolnjenim samoupravnim sporazumom o raziskovalni dejavnosti v občini Domžale. Sporazum je usklajen z zakonom o raziskovalni dejavnosti. Novost je tudi prehod iz sedanjega delovanja izvršilnega odbora in skupščine na delovanje predsedstva, delovnih komisij in skupščine. To naj bi prineslo učinkovitejše delovanje. V naši družbi, prav posebno pa še v zadnjem času, je raziskovalna dejavnost eden od stebrov razvoja. Tega bi se moralo zavedati tudi združeno delo — tudi v obliki sodelovanja in skupnega nastopanja v občinski raziskovalna skupnosti. Cirila Črne Razvitje gasilskega prapora Letos bodo naši gasilci razvili svoj prapor. Priprave so v teku in dela ne manjka. Na slovesni paradi bo sodelovalo preko 200 gasilcev iz sosednjih društev ter gosti iz občine in republike. O našem gasilskem društvu smo že večkrat pisali. Starejši sodelavci se mnogih nastopov spominjajo, mlajši pa so o njih brali v Konoplanu ali pa v knjigi Stražarja, katero je nedavno tega izdal. Knjiga nosi naslov »100 LET GASILSTVA DOMŽALSKE OBČINE«. Za tiste, ki delajo v vrstah gasilcev že nekaj desetletij bo ta zapis le obujanje spomina na pretekla leta. Kadar takšne reči beremo, nam je tudi prijetno pri srcu, celo če nam je zapis blizu. Tik pred začetkom druge svetovne vojne, leta 1939, so v Induplati d.z. o. z. ustanovili gasilsko edinico. Temni oblaki negotovosti, ki so se zgrinjali nad Evropo, so silili lastnike tovarn in podjetij, da pokre-nejo zaščitne mere, s katerimi bi preprečili uničenje imovine v primeru požara. Takšni nagibi so vodili tudi lastnike tovarne Induplati, ko so zadolžili Franca PIRCA z nalogo, da organizira gasilsko edinico. Mnogi smo poznali tovariša Pirca, zato nam je razumljivo, da je svojo nalogo uspešno opravil. Za svojega pomočnika si je izbral tkalca Stefana JANKOVIČA in Petra HABJANA. Po vojni je poveljništvo jar-ških gasilcev prevzel tovariš Miha MATIČIČ, za njim pa tovariš Matevž BURJA. Leta 1957 je postal poveljnik poklicni gasilec tovariš Ivan MAJHEN. Omeniti velja še tovariša Franca PANJANA, ki je vsa povojna leta, do datuma, ko je gasilstvo prevzel Majhen, opravljal delo tajnika društva. Z upokojitvijo Majhna je gasilstvo prevzel tovariš Drago MRD2ENOVIC, s tem, da je poklicno opravljanje in vodenje (skrb za gasilske naprave) prevzel tovariš Tone HRIBAR. Vestno vodstvo je povsod zagotovilo za uspešno delo in za stabilnost društva ali organizacije. Ljudi, ki so jih na zadnjem občnem zboru izvolili, jamčijo, da bo sedanji čas le člen v verigi obstoja gasilskega društva Induplati. Za predsednika IGD (industrijskega gasilskega društva) Induplati so izvolili Alojza PUSLARJA, poveljnika sta Drago MRDŽE-NOVIC in Tone HRIBAR, blagajnik je Jernej RUČIGAJ in tajnica tov. Marica KRAJ-SEK. Osemintrideset članov, od katerih je večina aktivna, je izvolila tudi nadzorni odbor in svojo disciplinsko komisijo. Naši gasilci so opremljeni s primemo opremo. Prvo brizgalno so dobili že leta 1938, danes imajo na voljo »rozen-baverco«. V gasilski orodjarni imajo potrebno opremo za svoje člane in cevi ter nekatere aparate, ki jim omogočajo posege v zahtevnejših primerih (zadimljeni prostori). Zal so brez primernega vozila, ki je prav sedaj še kako potrebno, zato ker se je Induplati s svojimi tozdi razširil še na Radomlje in Mengeš (Peče in Mokronog zahtevata lokalno ureditev gasilstva in ga tukaj ne bom obravnaval, op. p.). Za nakup gasilskega kombija so Tridelni napad — vaja naših gasilcev se že odločili, povedali so mi, da je to v načrtu za prihodnje obdobje. Kot drugi, si tudi gasilci dopolnjujejo opremo, vseeno so s to, ki jim je bila na voljo, gasili požare v matični tovarni v Jaršah in takrat, ko je gorelo pri sosedih (Lek, Papirnica na Količevem, Slovenijales v Preserjah ter Helios v Domžalah). Stalna pripravljenost gasilcev pa je rezultat vaj in tekmovalnih nastopov. Ravno kar zadeva nastope, je treba naglasiti, da so člani našega društva znani po zelo veščem znanju in veliki spret- nosti. Nad štirideset priznanj imajo v svoji posesti (ker jim je zmanjkalo prostora imajo nekaj manj kot polovico priznanj arhiviranih). Z velikim ponosom pa se postavljajo z odlikovanjem, na katerem sem prebral naslednje: »Z ukazom predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita se dodeljuje gasilskemu društvu Induplati za zasluge pri zaščiti in reševanju življenj ter reševanju družbene in zasebne imovine red za zasluge s srebrnim vencem«. Ukaz je datiran v Beogradu 9. nov. 1967. Takoj za tem odlikovanjem je treba omeniti priborjeno pravico, da nastopijo kot najboljši gasilci iz vrst industrijskih gasilskih društev SFRJ na gasilski olimpiadi v Milhou-seu (Francija). To je bilo leta 1963. Takrat so osvojili »olimpijsko srebro«. Ko sem štel priznanja in odlikovanja nisem mogel mimo pogleda na pokale. Vseh je trinajst. Ponosno je govoril tovariš Mrdženovič o naj večjem »prehodnem«. Pri tem je povedal, da so ga dobili za trikratno zmago na republiškem tekmovanju industrijskih gasilskih društev tekstilcev Slovenije. V zadnjem času za zmage na tekmovanjih ne podeljujejo več pokale, ampak značke. Najprej dobijo zmagovalci rumeno značko, potem oranžne in kot naj višje priznanje rdeče značke. Moja sogovornika Mrdženovič in Naši gasilci (arhivski posnetek) Hribar sta povedala, da ima tudi tekmovanje drugačen pomen kot nekoč. Poslej gre le za preverjanje pripravljenosti in utrjevanja stanovske pripadnosti tam, kjer je ta postala mlahava. Osrednja misel tega zapisa pa ostaja razvitje prapora, zato najprej o tem. Zamisel o nabavi lastnega prapora je j vzniknila pri Dragu Mrdženo-viču in Tonetu Hribarju hkrati. Zato sta zamisel začela tudi družno oblikovati in uresničevati. Kljub obilici dela pa sta \ srečna, ker kažejo samoupravni organi in uprava delovne organizacije Induplati popolno razumevanje za stvar. Posebej sta omenila direktorja, dipl. ing. Sreča BERGANTA, ki je prevzel, skupaj s svojo soprogo Miro, nalogo botra novemu praporu. Prepričan sem, da je ! to priznanje dosedanjemu delu gasilcev in spodbuda ter podpora za delo vnaprej. Prapor je že naročen, tudi | gotov bo pravočasno. Opisala i pa sta mi ga tako: na eni strani bo gasilski simbol z besedilom NA POMOČ, na drugi strani pa bo zaščitni znak podjetja INDUPLATI z napisom kraja JARŠE. Pri razvitju bodo na drog zabili spominske žebljičke, katere prodajajo po 250 dinarjev že sedaj. Zavzetost, s katero so se gasilci oprijeli naloge zagotavlja, da bodo zabili kar nekaj žebljev z imeni darovalcev. Vsakega bodo posebej imenovali. Dosedanji uspehi naših gasilcev jamčijo, da bodo tudi tokrat uspeli. Svoj nastop pa želijo zaključiti s pravo »gasilsko veselico«, na katero ste povabljeni tudi vi. Paradni nastop gasilcev in razvitje prapora bo na športnem igrišču Induplati v Jaršah. Tam bo tudi veselica. Kot rečeno bo zadeva uspela le, če boste prišli tja tudi vi. Gasilci so poznani po organizacijskih sposobnostih. Prepričajmo se o tem. Do takrat pa želijo gasilci vsem bralcem lepe počitnice. Tončka Hren in Štefka Juhant sta prisebno pogasili požar v tkalnici (članek v majski številki Konoplana) Prvi stiki z delom V juniju je prišlo v našo tovarno tudi precej dijakov na počitniško delo ali obvezno prakso. Vse povsod so bili razmeščeni v tozdu proizvodnja, konfekcija in v skupnih službah. Ni še dolgo tega, ko sem tudi sama prihajala po končanem pouku na prakso in potem še podaljšala delo, da sem dobila več denarja za počitnice in šolske potrebščine. Nič se ni spremenilo od takrat, zato razumem njihovo negotovost in plahost. Ko se srečujejo s prakso, se sprašujejo ali so se prav odločili. Odgovor bo prinesel šele čas, saj v tem življenjskem obdobju še vsakdo išče samega sebe in niti prav ne ve, kaj želi. Ko sem jih povprašala, kako se počutijo v naši DO, kar niso vedeli prav, kaj naj rečejo. Niso še utegnili urediti vseh vtisov. Ob prihodu jih je tov. Nikoličeva seznanila z najosnovnejšimi podatki o naši proizvodnji, o poteku dela v obeh proizvodnih tozdih, o potrebni pazljivosti ipd., potem pa so odšli vsak na svoj konec; dijakinje in dijaki tekstilne srednje šole v tkalnico, kjer so pomagali tkalkam npr., pri vozlanju strganih nitk ter v barvarno tisti iz odleka za kemijsko tehnologijo. Dijakinje ekonomske šole pa so bile v nabavi in finančnem oddelku. Vsi po vrsti se strinjajo, da se praksa močno razlikuje od teorije v šoli, saj npr. v tekstilni šoli uporabljajo za učenje zelo stare tkalske stroje, zato jih je nova strojna oprema presenetila. Tudi dijak elektrotehnične šole, ki je bil na praksi v elektrodelavnici meni, da je enotedenska praksa v šoli, v vsakem semestru, premalo. Ostali mladinci so pomagali v skladiščnih ali pa so na dvorišču pospravljali zaboje. Sicer pa delo v tovarni, v primerjavi s šolskimi dnevni ni nič kaj prijetno, tolažijo pa se s tem, da ne bo trajalo več kot tri do štiri tedne, potem pa zlata svoboda in počitniški užitki. Nekateri praktikanti so se oglasili v splošnem sektorju, kjer so dobili statut, da so lažje napisali »Dnevnik«, ta nebodigatreba. Počasi pa postajajo dnevi prakse dolgočasni, zato niso žalostni, ko se morajo posloviti in se predati počitniškim dnevom. Poleg pridobljenega znanja in denarja odnesejo s seboj tudi mnoge vtiste, nova poznanstva, dogovore o skupnem preživljanju na počitnicah na bazenih ali na športnih igriščih itd. Najprej pa se morajo malo odpočiti, kar nam pove vzklik na ustih vsakega: »O, jutri bom pa spal!« Inovacije Viktorja Lamberška Tovariš Viktor Lamberšek, visoko kvalificirani elektrikar v tozdu konfekcije v Radomljah, je v zadnjem času izvedel nekatere izboljšave na strojih, s katerimi delamo v konfekciii. Viktor Lamberšek V enem primeru je odpravil negotovost pri delovanju varilnega stroja, s katerim spajamo plastifi-cirane tkanine za strehe šotorov. Po proučitvi, je v dogovoru z drugimi, vstavil kasnitveni element in tega ustrezno uvezel med ostale elektrovode. Rezultat je bil zadovoljiv. Stroj deluje poslej brez bojazni za kvaliteto izdelka. (Slika 1) Slika 1 V nekem drugem primeru je Lamberšek vgradil primerne kondenzatorje in s tem odpravil jalovo energijo, ki je v celotnem obratu v Radomljah ni malo. Odprava jalove energije pomeni obenem zmanjšanje stroškov za porabljeno električno energijo. Konkretno je šlo pri tem, da je vstavil poseben mehanizem, ki je vklapljal in izklapljal kondenzator, kadar je bilo jalove energije več in obratno izklapljal kondenzator, kadar ni bilo jalove energije. Zanimiva je tudi njegova rešitev odprave napake, do katere je prišlo pri pogosti menjavi — poprečno enkrat na mesec — pnevmatskega cilindra. Ti cilindri so postali zavoljo iskrenja netesni in s tem neuporabni. Tovariš Lamberšek je pri delu predmetnega bata zamenjal material. Uporabil je plastiko, in s tem izoliral pretok električnega toka in tako ohranil bat nepoškodovan. (Slika 2) Prve bate je bilo treba kupiti iz uvoza, potem smo jih dobivali iz domače proizvodnje; novi bati ter zastoji in s tem izpadi proizvodnje, so bili veliki režijski stroški, ki so sedaj, odkar uporabljajo cilindre Lamberškove variante, povsem odpadli. Da je rešitev trajna pove po-latek, da cilindrov od jeseni 1979 nismo zamenjali. Slednjič je tu še izboljšava visokofrekvenčnega varilnega stroja I, ki po obnovi ni deloval kot pričakovano. Z vgraditvijo močnejšega kondenzatorja je dobil stroj potrebno moč, tako je dragoceni stroj zopet brezhibno uporaben. Tovariš Viktor Lamberšek je prišel v delovno organizacijo Indupla-ti 11. februarja 1947. V tem času je bil elektrikar v predilnici, potem v tkalnici, zadnjih nekaj let pa se posebej ukvarja z elektronskimi napravami, s katerimi je opremljenih vedno več strojev, predvsem novejših. V konfekciji v Radomljah skrbi za vse električne stroje. Vodja tozda inženir Rainer je oce- Z inženirjem Stoimenovskim sva se pogovarjala kot dolgoletna znanca. Kljub temu sem za začetek prisluhnil njegoji pripovedi. Tako je pripovedoval: Rodil sem se pred enaintridesetimi leti v Vratislavcih, v občini Delčevo. Sodim, da mi ni treba posebej poudarjati, da leži ta kraj v SR Makedoniji; kdor pa bi ga le želel najti na zemljevidu, naj ga išče ob trimeji SFRJ—Grčija—Bolgarija. Do bolgarske meje ni daleč, okrog 10 km, približno 50 km je do grške meje. Pokrajina je podobna naši Dolenjski, pokrivajo jo listnati gozdovi ter polja in pašniki. Proti meji so hribi višji in dosežejo v Osogorskih planinah višino do 1.400 m. Na njih še nisem bil pač pa na 1.310 m visokem Go-laku. Prav v Osogorsko planino so izkopali rudnik, iz katerega kopljejo svinec in cinkovo rudo. Od industrije je v Vratislavcih Tovarna filtrov, ter dve tekstilni tovarni (Frotirka in Goblenka). Vina pri nas ne pijemo, pravi Pavle Stoimenovski, ker v teh kra- nil njegovo delo tako: »Vsi stroji delujejo, noben ni v okvari. Če pa do okvare pride je tu Lamberšek, ki bo napako odpravil. Z njegovim delom smo zadovoljni!« Prepričan sem, da bo o Lam-berškovih predlogih dala svojo oceno tudi komisija za inovacije pri DO Induplati. Menim, da tudi primerna nagrada ne bo izostala. Zato, ker nam je v teh, zelo zaostrenih pogojih gospodarjenja, vsaka izboljšava ali inovacija zelo dobrodošla sem prepričan, da bo ta zapis spodbudil še druge, ki imajo svoje predloge in rešitve za konkretne primere. 2E VČERAJ NAM JE BIL VSAK PRIHRANEK NA MATERIALU ALI STROŠKIH DOBRODOŠEL, JUTRI NAM BO SE BOLJ. O. Lipovšek Slika 2 jih ni vinogradov z grozdjem zato pa imamo veliko sliv iz katerih kuhamo pravo žganje, ki se imenuje »pijanec«. Veliko je tudi jablan in hrušk, od poljedelskih kultur pa je najbolj poznan naš prvovrstni tobak. Naše kraje povezuje cesta, na kateri je živahen promet (mejni prehod) železnice pa v tem delu Jugoslavije ni. Takrat, leta 1970, ko je odšel v Ljubljano na študij tekstilne tehnologije je pustil doma starše ter tri brate in dve sestri. V Ljubljani se je najprej spoprijel s slovenščino in jo sorazmerno hitro obvladal. Danes je vešč pogovorne slovenščine, do te umetelnosti si je pomagal z branjem knjig in pogovarjanjem. Leta 1976 je diplomiral in po študiju takoj nastopil delo v Induplati kot tekstilni inženir v razvojnem oddelku. V letih 1977/78 je odslužil vojaški rok v JNA. Od 1979 do konca junija 1981 je bil vodja priprave dela. Od 1. julija 1981 naprej je VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA DO INDUPLATI. O svojem konceptu dela je rekel: Hovi vodja tehničnega sektorja Dipl. ing. Pavle Stoimenovski — Sem zagovornik trdne povezave med proizvodnimi tozdi in ostalimi sektorji v skupnih službah. Za doseganje dobrega sodelovanja postavljam v ospredje — ckzaktno planiranje dela (pravočasna nabava repromaterialov in pomožnih sredstev, prilagoditev proizvodnje tehničnim možnostim in koordinirati soodvisnost). Močno se želim naslanjati na sodelovanje s komercialnim sektorjem, ki nam bo javljal, kaj je aktualno za prodajo. — Delo bo uspešno le, če bomo pravočasno nabavili vse potrebne repromateriale, s katerimi bodo delali proizvodni tozdi. Nabava je pogosto motena, zato bomo morali — spremljati možnosti nabave materialov in zahtevati, da bodo ti dovolj kvalitetni za izdelavo končnih izdelkov. S tem zagotovilom bomo planirali naš proizvodni program za prodajo na domačem trgu in seveda za izvoz. Prednosti bomo dali tistim artiklom, ki bodo najbolj akumulativni. Analiza, ki zajema vse te elemente, je že izdelana za vse artikle, ki so v proizvodnem programu, je na koncu poudaril novi šef tehničnega sektorja. Vsi si želimo, da bi inženir Stoimenovski uspel. Od dobrega dela je odvisno naše dobro počutje. Ja, prav pri občutju sem se spomnil, da se je Pavle Stoimenovski poročil leta 1974 s takratno študentko, ki je prišla v Ljubljano iz Baranje. Leta 1978 se je družinica povečala za sinka, ki so mu dali ime Saša. Nekaj let so se trije stiskali v enosobnem podnajemniškem stanovanju, prav te dni, na začetku poletja 1981 pa je dobil ključe družinskega stanovanja v Novih Jaršah v Ljubljani. Ta osnovna skrb vsakega človeka je za družino Stoimenovski sedaj urejena. Na novem delovnem mestu v Induplati bo zato lahko uporabil še več energije, ki jo bo vsekakor rabil. Inženir Janko Ukmar, novi vodja TOZD Proizvodnja Janko Ukmar se je rodil leta 1929 v Branici pri Vipavi na Primorskem. Ko so Italijani pričeli novačiti Slovence za vojno v Afriki, je njegov oče pobegnil v pravo domovino, v Jugoslavijo. Mama je zapustila z otroci Italijo legalno. Komaj 4 leta je bil takrat Janko star in v šolo je šel prvič v Zalogu in tudi naprej, samo v slovenske šole. Ta, nekoliko daljši uvod v njegovo najbolj rano mladost sem zapisal zato, ker do tega zapisa tudi sam nisem vedel za ta življenjski podatek. Janko Ukmar je bil zame vedno Zalo-žan (op. p.). V Induplati je prišel kot prvi mlajše generacije diplomiranih tekstilcev. Do leta 1968 je delal v neposredni proizvodnji. Skoraj deset let je bil nato šef kadrovskega sektorja DO Induplati. Nekaj zadnjih let je bil šef nabavnega sektorja DO, kar mu pomeni, tako je rekel, osnovo za nadaljnje delo, ki bo zopet V proizvodnji. Od 1. julija bo prevzel delovno mesto VODJA TOZD PROIZVODNJA v sklopu naše delovne organizacije. O delu, ki ga bo te dni prevzel je dejal: »Vse pozitivno je treba negovati in spodbujati tudi naprej. Dosedanje delo je bilo skrbno opravljeno kar pove, da so delali, in da delajo, na posameznih delovnih mestih strokovno podkovani ljudje; to jamči dobro delo. Vemo, da smo sredi zelo težavnih prilik po vprašanju gospodarjenja, kar se kaže v občasnem pomanjkanju razno-raznih materialov. Takšno stanje vpliva na proizvodnjo zaviralno. Naloga vseh bo zatorej, da se spoprimemo z začetnim ciljem, ki je v zahtevi, da slej-ko-prej založimo vse statve, da bo- do proizvajale nove metre blaga. Začeti bo treba v predilnici, kjer bodo morali predelovati več sintetičnih vlaken, ker bombaža, tako kaže, tudi v bližnji prihodnosti ne bo dovolj. Surovine za predilnico so zagotovljene. Moje gledišče je« je rekel na koncu inženir Ukmar, »da še trdneje povežemo tozde med seboj. Za nobeno ceno ne sme priti do zapiranja tozdov v lastne ograje. Take pojave sem pri opravljanju svojih službenih dolžnostih v zadnjem času opazil v naši domovini. Vsak delavec naše delovne organizacije naj dela kjerkoli, velja enako, prispeva enako k skupnemu uspehu. Še enkrat sem preusmeril najin razgovor. Dve stvari ne gre opuščati, ko teče beseda o tovarišu Ukmarju. Začnimo s tem, da je že od leta 1951 naprej rezervni oficir JLA. Več let je bil komandir mladinske čete v Domžalah in predavatelj predvojaške vzgoje. Bil je tudi dodeljen enoti na Blokah in kasneje posebni enoti TO SR Slovenije. Zadnji dve leti je, kot mnogi drugi, na civilni »dužnosti« v naši delovni organizaciji. Ono drugo, kar je za Ukmarja še značilno, je povezano z lovom. Na lov gre za zabavo in odstrel ni najbolj pomemben. Doslej pa šteje med trofeje odstrel divjega petelina, katerega je uplenil na Menini planini potem, ko ga je zalezoval 4 leta. Druga lovska trofeja je odstrel divje mačke na Dobenu, kar je redek primer, saj niti naj starejši lovci ne pomnijo, da bi v njihov revir zašla ta krvoločna zver. Pri opravljanju nove naloge mu želimo mnogo uspeha. Merske enote Nadaljevanje in konec V tekstilni dejavnosti ima poizkus ločevanja osnovnih velikosti (teže) in izpeljana veikost sile, poseben pomen. Doslej je veljalo pri preračunavanju trgalnih vrednosti, merjenih v kilogramih ali kilopondih, s pomočjo finoče vlaken ali preje, v trgalno dolžino. Pri preračunavanju v dosedanje enote nastopijo naslednji faktorji: 1 kvvh = 3 600 000 J 1 Wa = 1 J 1 kcal = 4 2001 1 kpm = 0,81 J = 10 J 5.4 Delo Trgalna dolžina Trgalna dolžina = trgalna sila . Nm kg .km kg km trgalna sila ktex kg. km KM km Z besedami, trgalna dolžina je bila tista dolžina, pri kateri se je vlakno ali preja pretrgala zaradi lastne teže. Iz tega izhaja, da je trgalna dolžina odvisna od kraja preizkusa, ker je lastna teža določenega vlakna ali preje odvisna od zemljine privlačnosti, ki predstavlja različno veliko silo. Trgalna vrednost zato ni, strogo vzeto, prava lastnost materiala in zato za točno oznako trdnosti materiala le pogojno primerna. Iz obrazca je to jasno razvidno, ker se pri tem krajšata kg kot enota sile in kg kot enota teže. To pri rabi SI enot ni dovoljeno, pa tudi računsko to ni več izvedljivo. V SI SISTEMU izražamo trgalno silo, nanašajočo se na finočo tako, da delimo trgalno silo v newtonu s finočo preje ali vlakna s texi. če si izberemo mesto nevvtona centi-nevvton (cN), potem dobimo na 2% zaokroženo napako enako številčno vrednost kot doslej za trgalno vrednost. Trgalna vrednost, ki se nanaša na iočo: cN p 1-----= 1—— = 1 Rkm tex tex cm2 ali kp/mm2. Poleg teh pogosto tudi kg/cm2 ter kg/mm2 kot enoto za silo. Za točnejšo oznako so bile tu še kratice kot at, atii, ata in atu v rabi. Meteorologi pa so uporabljali za navajanje zračnega pritiska še metre vodnega stolpca (mVS) ah milimetre v živosrebrnem stolpcu (Torr). Ustrezno navedenemu in v prejšnjem odstavku uporabljenem ima SI SISTEM za navedbo pritiska ali za mehanske napetosti za silo le enoto nevvton, nanašajočo se na določeno površino. Ta enota se imenuje Pascal (Pa). 1 pascal je tisti pritisk, ki ga izvaj sila 1 nevvtona na površino 1 m2. 1 Pa = 1 N/m2 Zato, ker je 1 pascal zelo nizek pritisk, uporabljamo za enoto 100 000 Pa naslednjo enoto, ki se imenuje Bar. 1 bar = 100 000 N/m2 - 1 daN/cm2 Za navedbo mehanske napetosti uporabljamo še megapascal (MPa): 1 MPa = 1 N/mm2 Časovno omejeno delo, energija ali količina toplote, so doslej navajali vsi v vvattih ali v konjskih silah. V SI SISTEMU konjska sila odpade, watt s kratico W pa ostaja kot edina enota za izražanje dela. 1 vvatt je tisto delo, pri katerem v 1 sekundi pretvori delo 1 jula: 1 W = 1 J/s Med konjskimi silami in SI enotami wat obstojajo naslednji odnosi: 1KS = 736 W = 0,735 kvv 1 W = 0,00136 KS 1 KW = 1,36 KS 5.5 Finoča vlaken in preje Kot osnova velja, da lahko finočo navedemo kot težo, ki se nanaša na dolžino (titer), ali kot dolžino, ki se nanaša na težo (številka). Ti dve oznaki za finočo sta medsebojno recipročni. Zavoljo poenostavitve in v izogib pomotam je istočasna raba dveh nasprotnih si sistemov neumestna. Zato je v zakonu in v DIN normah treba dati poudarek na tex, ki sloni na teži, ki se nanaša na dolžino (kratica je tex). 1 tex je tista finoča, pri kateri j< vlakno ali preja dolga 1 km težki 1 gram: 1 tex = 1 g/km Smiselno velja isto za prednape-tostne sile, ki se nanašajo na finočo ah pa za druge sile pod trgalno vrednostjo. Tudi te sile navajamo z cN/tex. 5.2 Napetost zaradi mehanskega pritiska Merilni sistemi, ki zamenjujejo SI SISTEM uporabljajo za pritisk mehansko napetost kot enoto kp/ DOPISUJTE V KONOPLAN Za preračunavanje velja: 1 Pa = 0,00001 kp/cm2 = 0,01/cm2 1 bar = 1 kp/cm2 = 1 at = 10 mVS 1 MPa = 1 N/mm2 = 10 kp/cm2 = 0,11 mm2 53. Energija, delo, količina toplote Za električno energijo (kvvh), za mehansko delo (kpm, Ksh) in za toplotno energijo (kcal) so doslej uporabljah različne enote, katere je bilo mogoče preračunavati medsebojno s precejšno zamotanostjo (n. pr. 1 kcal = 0,00116 kvvh). SI SISTEM pozna za to le še eno samo enoto joul (izgovori džaul) J: 1 jaul je tisto delo, ki je opravljei tedaj, če delujemo na točko s silt 1 nevvtona in jo v smeri sile prem nemo za 1 meter. 1 J = 1 N . m 1 J=lN.m Po že znanih postopkih lahko iz te enote tvorimo mnogokratnik in dele kot: kilotex (ktex), decitex (dtex), centitex (ctex), militex (mtex). Običajno so v gospodarstvu v rabi oznake decitex. Metrične številke, ki se nanašajo na težo, bi naj opustih. Odpadejo tudi vse metrične oznake, ki ne izvirajo iz metričnega sistema (n. pr. angleško številčenje) ah, ki ne bazirajo na decimalnem sistemu (n. pr. titer in denier). Ogrodje za šotor 6) Povzetek najvažnejših sprememb Velikost Dosedanje enote Enote SI SISTEMA Ime: kratica: Sila kg, kp newton N Pritisk, mehanska napetost kg/cm2, kg/mm2, kp/cm2, kp/mm2 at, atii, ata, atu, torr, mm, QS, pascal Pa mmVS bar bar Energija, delo količina toplote kwh, kpm, KSh, kcal Joule J Delo watt, KS watt W Finoča vlaken in preje denier, Nm, Ne, itd tex tex Sila, ki se nanaša na finočo km, g/den, p/den, g/tex, p.tex, g dtex, p/dtex — cN/tex 7) Zanimivosti iz tekstilnega področja o SI SISTEMU Poleg že navedenih osnovnih novosti je v SI SISTEMU še vrsta določil in osnovnih pravil, od katerih navajamo v nadaljevanju najvažnejše: — kratica za sekundo je »s« (ne sek, sec ali podobno) — Raba znakov ' in ” kot kratice za minute in sekunde je dovoljena le še pri označevanju kotov in ne več pri časovnih oznakah. — Teden, mesec in leto niso enote SI SISTEMA, ker ni njihova dolžina jasno definirana. Uporabljamo lahko le še sekunde, minute, ure in dan. — Če je napisan znak za čas v isti višini kot številka (n. pr. 1 ura 30 min) potem je s tem označen čas za neko trajanje, če pa napišemo kratico višje (n. pr. lh30"‘°) potem določamo s tem točno določen čas. — Ni več dovoljeno pisati kratico q za kvadrat ali c za kubik (n. pr. qmm ali ccm). — Raba merske enote col ni več dovoljena za označevanje dolžine (angleško, francosko, saško). Dolžino niti ali število igel lahko označujemo le še z metrično enoto. — Besedo »teža« lahko uporabljamo le še pri navajanju količine blaga (v kilogramskih enotah). Če želimo izraziti neko silo v kilogramih potem moramo obvezno uporabljati kot enoto newton. Teža kot merska enota pri postavljanju na tehtnico se imenuje poslej »težinski kos«. — Kratico m za meter ne smemo postavljati v sestavljankah na prvo mesto, da bi tako izključili zamenjavo z m pri pojmu »mili«. 8) Praktični napotki in primeri za rabo Navajamo nekaj primerov za največkrat uporabljane velikosti na področju tekstilne dejavnosti. Števila so napisana v tekočih velikostih glede na stare in na nove enote Zračne hale (Nadalj. s prejšnje številke) Zato so se takoj lotili nadaljnjega razvoja. Po dolgotrajnem iskanju rešitve in po obsežnih izračunih in testih so se odločili, da bodo za kopališča izdelali hale s tremi nadaljnjimi medprostori. Za zgradbe za drugačne namene lahko namestijo več ali tudi manj medprostorov. Obstaja pa tudi možnost, da bi vstavili nove plasti, ne da bi pri tem karkoli pokvarili ali uničili. To bi bilo v skladu z energetsko raču-nico. Tudi pri tej izvedbi je nosilni plašč zunanji plašč. Notranji plašč je točkovno obešen na zunanji plašč in le ohlapno napet. To prispeva k bdljši akustičnosti. Notranji plašč je izdelan tako, da so njegove mere dovolj velike, da se ne odpne niti pri previsokem pritisku in ne pri viharnem vetru. Zavoljo tega in zaradi elastičnih pripon je zagotovljeno, da med halama, to je v medprostoru, nikdar ne nastopijo drugačne sile kot na zunanji plašč. Izjema je le lastna teža notranjega plašča. Pri halah s petimi plašči imamo štiri zračne medprostore. Po treh medprostorih se zrak ne premika, v enem pa je v gibanju. Če je treba halo ogrevati ali če je potreba po hlajenju dn bi naj bili stroški za hlajenje majhni, potem teče izrabljeni zrak po najbolj notranjem medprostoru od zgoraj navzdol na prosto. Konec prihodnjič Finoča preje in vlaken dtex tex ktex vlakno 3 deri 3,3 preja Nm 40 250 25 filament preja 150 den 167 kardni trak Nm 024 42 česanka 15 g/m 15 Pazite na pravilno izgovorjavo dtex in ktex, ker ne gre za d-tex ali za k-tex temveč za decitex oz. kilotex. Izgovorjava ustreza običajni rabi pri izgovorjavi kratic in merskih enot (n. pr. pri izgovorjavi kratice kg je kilogram). Trgalna vrednost Trgalna vrednost vlakna trgalna vrednost preje trgalna vrednost tkanine Sila, ki se nanaša na finočo Trgalna dolžina Prednapetostna sila 8 p = 7,85 CN = 8 cN 340 p = 3,34 N = 3,4 N 64 kp = 62,8 daN ~ 64 daN 62 km = 60,8 cN/tex ~ 62 cN/tex 63? p/dtex = 60,8 cN/tex = 62 cN/tex 62 ptex = 60,8 cN/tex = 62 cN/tex 0,2 p/drtex = l,96cN/tex = 2 cN/tex Trgalna sila traku tkanine 4,8 KPM = 47,1 J = 48 J = 4,8 daJ Razpočilna sila neke tkanine 12,4 kp/cm2 = 1,22 N/mm2 ~ 1,24 N/mm2 ali 122 bar =» 12,4 bar VVolfova enota (premer) Srednji premer 21,5 mikronov p ~ 21,5 pm (mikrometer) Temperatura 190” C = 463,15 K = 463 K 250° C = 523,15 K = 523 K 37° C = 310,15 K » 310 K Vrtilni koeficient _ T T. V dtex a”- VTtaT 100 T = zasukov na 1 meter Stanovanjski krediti ’81 Za razpis za dodeljevanje stanovanjskih kreditov za stanovanjsko izgradnjo je prispelo skupno 40 prošenj. Stanovanjska komisija je natančno proučila vsako prošnjo ter tudi že opravila glede stanovanjskih razmer vseh novih prosilcev. Na osnovi prispelih prošenj in ugotovitve njihove utemeljenosti, kakor tudi glede na razpoložljiva sredstva, ki so bila letos razpisana za ta namen, sta družbeno-politični aktiv in stanovanjska komisija oblikovala pred- log za dodelitev stanovanjskih kreditov, o katerem bodo sklepali delavski sveti in zbori delavcev TOZD in DSSS. Po navedenem predlogu se vsem tistim prosilcem, katerih prošnje so bile že v preteklem obdobju spoznane za utemeljene in so jim bili (glede na pomanjkanje sredstev) dodeljeni krediti v nepolni višini, letos dodeli še neizrabljen znesek kredita in jim tako omogoči dokončanje gradnje. Takih prosilcev je 14, dodelili pa naj bi jim naslednje zneske kreditov: Kako bo z avtobusnim prevozom na progi Domžale - Vodice -Komenda? Zap. št. Priimek in ime TOZD, OE Znesek din 1. Rebolj Mira Konfekcija, Peče 58.450 2. Peterka Ani Konfekcija, Peče 18.500 3. Grošelj Valentina Konfekcija, Radomlje 4.505 4. Lah Stanislava Konfekcija, Mokronog 60.350 5. Kepec Vinko Proizvodnja, tkalnica 30.700 6. Škarja Milena Konfekcija, Mokronog 60.350 7. Korant Marta Proizvodnja, pripravi j. 30.350 8. Zarnik Marija Proizvodnja, tkalnica 60.350 9. Križman Jožefa Konfekcija, Radomlje 27.895 10. Juras Milena Konfekcija, Radomlje 42.200 11. Kralj Miha Proizvodnja vzdržev. 53.100 12. Borštnar Štefka Konfekcija, Mokronog 60.350 13. Žučko Francka Proizvodnja, pripravlj. 46.400 14. Hribernik Marija DSSS 12.410 Skupaj 565.910 Po opravljenih ogledih in opravljenem točkovanju razmer prosilcev, ki so letos nanovo zaprosili, bi bilo potrebno, da bi se jim lahko dodelili krediti v skladu z izračunom po pravilniku, zagotoviti skupno še sredstev v višini 2,244.000 din, kar pomeni, da bi bilo treba (glede na preostala razpoložljiva sredstva po pokritju potreb zgoraj navedenih 14 prosilcev) dodatno zagotoviti še sredstva v višini 510.000 din. Takšen predlog tudi dajeta stanovanjska komisija in družbenopolitični aktiv delavskim svetom. Po tem predlogu (se pravi ob zagotovitvi navedenih dodatnih sredstev) naj bi naslednjih 17 prosilcev, glede na število zbranih točk, prejelo naslednje zneske kreditov: Zap. št. Priimek in ime prosilca TOZD, OE Št. točk Znesek din 1. Zupan Janez Proizvodnja, pripravlj. 330 142.800 2. Kveder Marinka Proizvodnja, predilnica 320 142.800 3. Marinšek Viktor Proizvodnja, vzdržev. 290 132.600 4. Kladnik Zdenka Konfekcija, Radomlje 290 132.600 5. Brojan Marija DSSS 290 132.600 6. Gregorčič Martina Konfekcija, Mokronog 280 132,600 7. Slinkar Marija Konfekcija, Mokronog 280 132,600 8. Brcar Marija Konfekcija, Radomlje 270 132.600 9. Ručman Slavka Proizvodnja, pripravlj. 270 132.600 10. Ručman Ljudmila Proizvodnja, predilnica 270 132.600 11. Rebolj Štefka Konfekcija, Peče 250 132.600 12. Komar Martina Konfekcija, Mokronog 250 132.600 13. Uhan Alojzija Konfekcija, Mokronog 250 132.600 14. Peterka Marija Konfekcija, Peče 250 132.600 15. Knez Alojzija Proizvodnja, oplemen. 230 132.600 16. Frelih Hilda Restavracija 160 122.400 17. Šimenc Ivanka Proizvodnja, oplemen. 70 112.200 Skupaj 2,244.000 Po predlogu komisije in družbenopolitičnega aktiva naj bi 9 prošenj zavrnili. Pri tem gre za 1 prošnjo delavke, ki ji je že prenehalo delovno razmerje v TOZD, zaradi česar njene prošnje ni bilo mogoče obravnavati. Pri treh prošnjah, vse do sprejetja zadnje odločitve komisije, prosilke niso predložile potrebne in obvezne dokumentacije, t. j. predvsem gradbeni načrt in gradbeno dovoljenje. V treh nadaljnjih prime- rih pa nameravajo prosilke opraviti dela, ki niso predmet kreditiranja, ker se z njimi ne pridobivajo stanovanjske površine. V dveh primerih pa gre za ustrezne stanovanjske razmere prosilk tako glede na velikost in funkcionalnost stanovanja, t. j. dejansko ne gre za njihov stanovanjski problem. Dejansko prosijo za ureditev stanovanjskih prostorov, za svoje odrasle otroke, ki so že zaposleni v drugih OZD. Pred kratkim je SAP-VIATOR, odslej INTEGRAL MPP SAP, Ljubljana, TOZD Medkrajevni potniški promet, Ljubljana napovedal ukinitev avtobusne proge oz. prevoza iz Domžal ob 22.10 za Mengeš, Vodice in Komendo. Na zahtevo Skupščine občine Domžale in prizadetih OZD, tj. naše delovne organizacije, Lek Mengeš, Tekstil —- File Mengeš, Slovenijales Radomlje in Trak Mengeš je prišlo do odložitve navedene ukinitve proge. Pri tem je bilo dogovorjeno, da TOZD Medkrajevni potniški promet na osnovi podatkov zainteresiranih OZD o tem, koliko njihovih delavcev bi se redno vozilo na tej progi in bi v ta namen tudi nabavilo mesečne vozovnice, pripravi izračun stroškov za navedeni avtobusni prevoz in predlaga za dodatno pokrivanje stroškov tega prevoza. Ta izračun stroškov je naslednji: dnevno prevoženih 132 km X 22 delovnih dni = 2.904 km mesečno X 28,30 din = 82.183,20 din stroški mesečno. Po podatkih OZD naj bi znašal prihodek od nabavljenih mesečnih vozovnic: LEK — 22 delavcev 11.150 din INDUPLATI — 18 delavcev 9.600 din FILC Mengeš — 7 delavcev 3.3350 din SLOVENIJALES — 28 delavcev 11.150 din TRAK Mengeš — 12 delavcev 6.450 din Sskupaj prihodek od mesečnih vozovnic 43.700 din Po navedenih stroških prevoza in prihodku od mesečnih vozovnic, ostane naslednja razlika za kritje: — stroški 82.183 din — prihodek 43.700 din razlika za kritje 38.483 din Iz navedenega je razvidno, da je potrebno zagotoviti še dodatno 88 % sredstev, zbranih od mesečnih vozovnic. Ta sredstva naj bi zagotovile OZD v naslednjih višinah: LEK INDUPLATI FILC SLOVENIJALES TRAK SKUPAJ 9.812 din 8.448 din 2.948 din 11.572 din 5.676 din 38.456 din Navedeni predlog morajo sedaj vse zainteresirane OZD proučiti; dokončno rešitev pa naj bi potem sprejeli na skupnem sestanku, ki ga mora organizirati LEK — Mengeš do 3. 7. 1981. Nesreče V času od 1. januarja do 30. junija 1981 so se pripetile naslednje nesreče v DO: TOZD PROIZVODNJA Ponesrečeni so bili iz naslednjih OE: Tkalnica: MILKA GORTA, pri menjavi volka v unifil aparat jo je udarilo v sredinec leve roke. (Lažja poškodba — 8 dni bolniškega staleža). FRANC OPASKAR, pri menjavi osnovnih valjev mu je spodrsnil viličasti ključ in ga udaril na zapestje leve roke. (Lažja poškodba — 4 dni bolniškega staleža). SLAVKA CERAR, pri unifilu se je vbodla v palec leve roke. (Lažja poškodba — 3 dni bolniškega staleža). KARLA PETERKA, ko je nesla kos blaga ji je spodrsnilo (mokra tla), pri tem pa jo je valj, na katerem je bilo navito blago, udaril na desni prstanec in ga porezal. (Lažja poškodba — 12 dni bolniškega staleža). BERNARDA BREZNIK, pri odpiranju vrat se je zaletela v vratno krilo in si poškodovala arkado (Lažja poškodba — 3 dni bolniškega staleža). MARJAN BRATUN, pri dviganju osnovnega valja z vozička ga je valj pritisnil na kazalec leve roke. (Lažja poškodba — 7 dni bolniškega staleža). MIJO PEJIČ, pri prevozu vozička z balami ga je voziček udaril v peto desne noge (Lažja poškodba — 20 dni bolniškega staleža). MARIJA ZARNIK, pri pobiranju odpadnih niti pri stroju je imela roko med bilom in razpenjalcem, medtem pa je sodelavka pomotoma vključila stroj, kateri ji je stisnil dlan desne roke. (Lažja poškodba — 6 dni bolniškega staleža). Pripravljalnica: ANTON CERAR, pri dviganju lesenega zaboja si je poškodoval z leseno iverko, palec leve roke. (Lažja poškodba — 15 dni bolniškega staleža). Predilnica: CIRILA KAVČIČ, s prstancem desne roke je zadela ob aluminijasti zabojček (pri pobiranju cevk) in si ga ranila. (Lažja poškodba — 9 dni bolniškega staleža). Vzdrževanje: MARJAN BERDAJS, pri razkladanju tovora iz vagona mu je padla bala na palec leve noge. (Lažja poškodba — 10 dni bolniškega staleža). JANEZ JENKO, pri odvozu odpadkov je s krampom kopal ogorke s prikolice, ker je bil zamrznjen. Pri tem delu mu je drobec prahu odletel v desno oko. (Lažja poškodba — 5 dni bolniškega staleža). pri delu NEDELJKO PERIČ, pri vstopu (stranski vhod) v klet predilnice je z glavo zadel v instalirano cev klima naprave in si poškodoval teme glave. (Lažja poškodba — 5 dni bolniškega staleža). IVAN BLAŽIČ, pri pospravljanju odpadkov je stopil na žebelj in si poškodoval podplat desne noge. (Težja poškodba — 23 dni bolniškega staleža). Skladišče konf. izdelkov: EMILIJA NARAT, pri dviganju zapakiranih omotov jo je zabolelo v križu. (Lažja poškodba — 13 dni bolniškega staleža). TOZD KONFEKCIJA Ponesrečeni so bili iz naslednjih OE: Konfekcija šotorov Radomlje: OLGA BENDA, pri šivanju na šivalnem stroju si je z robilcem prebodla kazalec leve roke. (Lažja poškodba — 5 dni bolniškega staleža). MARJANA BULIČ, pri krojenju blaga se je s krojilnim nožem urezala v sredinec na desni roki. (Lažja poškodba — 5 dni bolniškega staleža). JOŽICA ROJC, med malico je sedela na transportnem vozičku. Voziček se je spodmaknil, zaradi tega je padla in si poškodovala kazalec na levi roki. (Lažja poškodba — je še v staležu). Kovinske konstrukcije FRANC BENDA, pri menjavi svedra mu je spodletel ključ in mu poškodoval prstanec desne roke. (Lažja poškodba — 7 dni bolniškega staleža). MARJAN SUŠNIK, ko je šel po obratu, je z roko zadel v kup cevi in si poškodoval desno roko. (Lažja poškodba — je še v staležu). Naknadno objavljamo še delegate iz TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija v skupnih komisijah na ravni delovne organizacije. Komisija za samoupravne akte: Vida Koželj — Maloprodaja, Slavi Grčar — Restavracija. Komisija za informiranje: Majda Vrhovnik — Maloprodaja; Hilda Frelih — Restavracija. Komisija za usklajevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja: Milena Mrvar — Maloprodaja; Stane Kramberger — Restavracija. Komisija za varstvo pri delu: Minka Zupan — Maloprodaja; Avgust Doma — Restavracija. Ceradni oddelek: ROMAN URANKAR, pri varjenju cerade mu je stisnilo sredinec in prstanec leve roke. (Lažja poškodba — 13 dni bolniškega staleža). Konfekcija Mengeš: JANKO SLAPNIK, ko je šel mimo šivalnega stroja mu je spodrsnilo in je padel, pri padcu si je poškodoval desno koleno. (Težja poškodba — 44 dni bolniškega staleža). Zaradi neugodnega vremena v letošnji zimi je bilo izredno veliko nesreč na poti v službo in iz službe. Zaradi teh poškodb je bilo izgubljenih 406 delovnih dni. Dva izmed ponesrečenih pa stalež še nimata zaključen. Ponesrečenci so iz naslednjih OE: Tkalnica: Ivka Marinček, Anton Cerar, Marija Starovašnik (je še v bol. staležu). Pripravljalnica: Jožica Zobavnik, Ivanka Pivec, Viktor Jenič (je še v bolniškem staležu). Predilnica: Ljudmila Ručan, Jožefa Poljanšek, Valentin Drčar, Ivanka Grm. Opiemenitilnica: Stane Jug. DSSS: Marija Stupica, Majda Škrinjar. Konfekcija Mengeš: J anko Slapnik. Konfekcija Mokronog: Milena Škarja. Konfekcija Radomlje: Marija Vesel, Andreja Pregovnik. Ismeta Nikolič Komisija za reševanje stanovanjske problematike: Majda Završnik — Maloprodaja; Viktor Urbanija — Restavracija. Komisija za izobraževanje delavcev: Marija Malež — Maloprodaja; Marija Poljanec — Restavracija. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke v TOZD Maloprodaja: Vida Koželj, Majda Završnik, Irma Krajšek, Gordana Vlajinič in Anto Barborič. Komisija za delovna razmerja v TOZD Restavracija: Ida Štrukelj, Marija Poljanec in Stane Kramberger. Komisija za osebne dohodke: Slavica Hafner, Matilda Rode in Hilda Frelih. Se o volitvah obvestila iz Kadrovske službe tozd proizvodnja POROČILO O GIBANJU OD ZA MAJ 1981 Vstopi: 1. MATEVŽ BURJA, stroj, ključavničar, vstopil 15. 6. 1981. Izstopi: 1. KATI VERBIČ, čišč. sur. tkanin, upokojena 30. 6. 1981, 2. MARTA KORBAR, tkalka, upokojena 30. 6. 1981, 3. FRANCKA MALEŽ, šivanje tkanin, upokojena 30. 6. 1981. TOZD KONFEKCIJA Vrednost točke za mesec maj je ostala na isti višini, din 0,8 btto. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja — din 10.275.— TOZD Maloprod. — din 11.874.— TOZD Restavracija in počitniški domovi — din 11.770.— TOZD Konfekcija Radomlje — din 9.579.— Delovna skupnost skupnih služb — din 9.340,— Pregled osebnih dohodkov za mesec maj za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oz. nalog: Razred TOZD Proizv. TOZD Malop. TOZD Restav. TOZD Konf. DSSS Vstopi: 1. JOŽE STRAŽAR, del. v obr. kov. konstr., vstopil 1. 6. 1981, 2. JANEZ PAVLI, varjenje ce-rad, vstopil 8. 6. 1981, 3. NADA HAJDINJAK, šivilja, vstopila 8. 6. 1981, 4. STEFAN PREBIL, del. v cer. oddelku, vstopil 8. 6. 1981. Izstopi: 1. ZINKA BORSTNAR, konf. šivilja, izstopila 19. 6. 1981. TOZD MALOPRODAJA Ni bilo sprememb. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Ni bilo sprememb. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopov ni bilo. Izstopi: 1. MARIJA PREBIL, obr. prod. in fakt., upokojena 30. 6. 1981. POPRAVEK V prejšnii številki Konopla-na sta bili pomotoma izpuščeni dve članici disciplinske komisije, kar danes dopolnjujemo. Predsednica disciplinske komisije je LIDIJA PETACI, namestnica pa MARIJA CER-NOHORSKI. Prosimo, da nam napako oprostite! 5500—6000 6000—6500 6500—7000 14 7000—8000 37 49 8000—9000 98 1 74 9000—10000 152 5 3 51 1 10000—11000 103 5 5 31 8 11000—12000 50 8 5 22 10 12000—13000 19 3 3 6 8 13000—14000 38 1 1 5 7 14000—15000 11 1 14 nad 15000 13 3 1 13 57 skupaj 512 25 20 265 105 najnižji OD 6442 9078 8960 6977 9340 naj višji OD 26919 21921 20593 33941 32903 povprečni OD 10275 11874 11770 9579 16321 Bolniški izostanki v mesecu maju 1981 Zaposleni delavci Bolezen Nesreče Nega druž. članov Spremstvo druž. čl. Redni poroc dopust Podaljšani porod. dop. Skupaj Izpadle ure TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 546 7,02 0,94 0,16 0,12 1,07 0,97 10,28 9.883 Maloprodaja 26 0,94 5,94 6,28 297 Restavracija in domovi 20 7,31 1,15 0,38 8,84 322 Konfekcija 281 5,89 0,21 0,65 0,74 1,78 2,68 11,95 5.909 Delovna skupnost SS 108 4,34 0,51 0,49 1,14 6,48 1.230 Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 981 delavcev Izostanki zaradi bolezni Izostanki zaradi nesreč pri delu Izostanki zaradi nos. in por. Izostanki zaradi pod. por. d. 6,92 % 0,58 % 1,23 % 1,47 % Skupaj: 10,20 % REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 26. JUNIJA 1981 • * Naslednja številka Konoplana izide v ponedeljek 14. septembra. Do • takrat želimo vsem sodelavcem prijetne počitnice. ••••eeeeseeeeeeeeeeeseeeeeeeeeeeeei Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDASE-VIC, Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJ ENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica), Alojz PUSLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljam. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).