Zgodnja DANICA« t Katoličk cerkven lisi. Dmmitm iskala veak petek „• celi poli, in velj & po poiti >• cclo leto 4 60 kr., ..pol leta Ifld. 40kr., «a«#terMeu1 fld.30kr. T «ek*rn,ci nprejemana na leto 4 ,rold., ta pol leta S fold., >a «ctert leta 1 gold.; ako .»dene n. ta dan praanik i»de Danica dan poprej. ____ Tečaj XXVII. V Ljubljani 3. malga travna 1874._Ltot Koledar za naslednji teden. April. Mali traten. 5. Velika nedela ali Velika noc. Evangelij: „Jezus vatane od smerti". (Mark. 16.) Sv. Vincencij Fere-rij, v Valenciji na Španjskem rojen 23. prosinca 1367, ain plemenitih in bogatih staršev. Šestletnega so starši jeli dajati v šolo. Po kaki kratki igri z otroci je stopil na višavo, jim je pridigoval in se obnašal, kakor je pridigarje v cerkvi slišal in vidil. Mladeneč je prav pobožno živel, rad hodil k sv. maši, se vsako sredo in petek do smerti postil, veliko delil ubogim, kar so mu starži radi dovolili. Bil je tih, in je le malo govoril, pa to, kar je govoril, je tudi dobro premislil. Cas mu je bil drag, in ga ni s postopanjem zapravljal. V šoli je vse druge ftudente prekosil, bil bistrega uma in dobrega spominja. Šole doverii in oče mu reče: „Ljubi sin! sdaj si boš mčgel stan izvoliti." Vincencij: „0 preljubeznjivi oče! moje edine želje so, Kristusu služiti, moj sklep je, v red sv. Dominika stopiti; prosim vas, dajte mi blagoslov, da se v miru od vas ločim." Oče ga jokaje objame in ga blagoslovi. Ravno tako je tudi mati storila. Vincencij stopi v samostan, hitro napreduje v čednosti in učenosti; kmalo je bil imenovan doktor sv. pisma. V Valenciji razlaga G lčt sv. pismo, ljudstvo dšre od vseh strani k njegovim pridigam ; imenuje ga „svetnika" ali »služabnika Kristusovega". Bog dopuša, da ga satan mnogoterrio skuša, zlasti pa nadraži hudobno ženstvo, da ga zalezuje in gerdo obrekovanje se širi po vsem mestu; Bog pa opraviči svojega služabnika, in odkrije gerdo laž. Vincencij dobi od svojih viših misijonsko službo, leta 1397 nastopi misijonske pota, ter pndiguje s sveto gorečnostjo in presunljivo govornostjo po Spanj-skem, Francoskem, Lsškem, ob Renu in po Angleškem. Bog mu podeli dar mnozih jezikov, čeravno v svojem maternem jeziku govori, ga vender vsi poslušavci ume^ vajo. Bog blagoslavlja njegove pridige, ter k pokori nagne 10'>,000 terdovratnih grešnikov, spreoberne 25,000 judov, veliko tisučev turkov. Vincencij poterjuje Božjo besedo z mnozimi čudeži, sklene svoje delavno življenje 5. apr. 1. 1419. Vodila sv. Vincencija. Nikoli ne pohajkovaj; „ker postopanje veliko hudega nauči." (Sir. 33, 29.) Postopač ima veliko skušnjav. — Pred premisli, po tem govori. „Neumneži imsjo v ustih svoje serce; modri pa imajo svoje usta v sercu." (Sir. 21, 29.) Bedaki brez premis-lika kvasijo in čenčajo; modri ljudje pa v sercu pre-vdarjajo, kar mislijo povedati. Šv. Z e n o in 5. ss. spričevavcev: na otoku „Lesbu" 5 ss. spričevavcev. 6. Velikonočni ponedeljek. Praznik. — Sv. J o 1 i j a n a devica je bila bliao Litiha v Belgiji hči pobožnih staršev. Že petletni deklici starši umerjejo. Nune v Litiha vzamejo siroto v samostan, sestra Sapiencija jo uči moliti, brati, pisati in delati. V 14. 1. je dobila nunsko obleko. Ljubezen do sv. Rešnjega Telesa je v nji pogaaila vso ljubezen do stvari, pogostoma ga je obiskovala, in je bila pred njim v molitvi tako zamaknjena, da ao jo mčgle nune zbujati. Po smerti matere prednice so si jo nune za prednico izvolile eooglssno. Vselej, ko je Juli-jana pred sv. Resnjim Telesom molile, je vidila luno pred seboj v naj lepši svetlobi, le majhna linica je bila v nji, ki ni bila razsvetljena. Dve leti je imela to prikazen, pa ni vedila, kaj to pomeni. Goreče je Boga prosila, naj ji razodene pomen te prikazni. Kristus se ji prikaže, in ji razloži skrivnost, rekoč: „Svetla luna je sedanji atan av. Cerkve, linica, ki ni razsvetljena, pomeni, da ji ie manjka praznika, ki na bi ga kristjani slovesno obhajali, in ta praanik je praznik presv. Iieš-njega Telesa." Ob enem pa ji zapovč, da naj to svetu razglasi. Ponižna nuna se tega povelja močno ustraši, ter se izgovarja, da tega ne more spolniti; tudi Gospoda prosi, da naj to povelje kakemu višemu duhovnu d&. Julijana 20 let odlaša to povelje dopolniti, ker jo pa Kristus vedno opominja, razodene vse to pobožnemu kanoniku Janezu Lausana-tu, ta pa Jakobu, ki je bil pozneje papež Urban IV, in še drugim duhovnom. Vsi so spoznali, da bi bilo to praznovanje koristno vernemu ljudstvu. Drugi pa so bili nasprotne misli in so se jezili, rekoč: „Čemu nov Draznik? To je sanjarija prenapete nune!" Julijana voljno prenaša zaničevanje in prosi Boga, naj serca škofov nakloni k temu praznovanju. Hugon, škof v Litihu, obhaja Dervi ta praznik I. 1252. Papež Urban IV so ga zapove dali po vsem keršanskem svetu I. 1264. Bog je izvolil ponižno, priprosto nuno, kteri je svojo voljo razodel. Nad njo se je spolnilo, kar piše sv. apostelj Pavel: „Kar je nespametno pred svetom, je Bog izvolil, da bi osramotil modre; in kar je slabo pred svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega." (1. Kor. 1, 27.) Bodi tudi ti ponižen iu priprost, in lahko boš spoznal voljo Božjo. Sv. K s i s t papež spr., ki je ob čssu cesarja Ha-drijana vladal sv. cerkev, in je pod cesarjem Antoni-nom dosegel mučeniško krono. Ss. Timotej in Diogen spr.; sv. Celestin pap. spoz.; sv. Cel s šk. spoz. 7. Velikonočni torek. Sopraznik. Zvelič. Herman Jožef, mašnik spoz., v 12. stoletji v Kolinu, sin ubožnih stsršcv. Pobožna mati ga je redila v strahu Božjem. Deček je igre z otroci popušal, in v cerkev hodil, zlssti je pred altarjem Matere Božje z Jezuškom t naročji molil. Zato je imel večkrat prikazni Matere Božje z Božjim Detetom, in bil je v posebnem njenem varstvu. V svojem 12. 1. stopi Herman v samostan v Štajnfeldu, predstojnik ga pošjje t Frizland v šolo; po dover&enih šolah se verne v Štajnfeld, opravlja sluiw> žagradarja (zakristana), ohrani v lepem redu cerkvene oblačila, lepša altarje, lepo snaii cerkev. Zavoljo posebne čistosti mu dajo nekteri izmed bratov ime „ Jožef". Godili so se z njim mnogoteri čudeži, in imenoval se je potem Herman Jožef. Mašnik posvečen je bil pri sv. maši pogostoma zamaknjen. Zročil je svojo čisto dušo Jezusu in Mariji v roke 7. apr. 1236. 1. Vodila zvel. Hermana Jožefa: Z mladih nog se vadi veselicam se odtegovati. — Ravnaj zaupljivo z Marijo, in tudi ona bo s teboj zaupljivo ravnala. — Opravljaj natančno svoje dela; na pol storjene so skažene. Ss. Epifanij, šk., Donat, Rufin in 13 drugih sprič.; sv. Cirijak in 10 drugih sprič.; sv. Saturnin šk. spoz.; sv. Afr&t puš. spoz. 8. Sreda po veliki noči. Zvelič. Uršul i na, devica v Parmi, rojena 14. maja 1375. Bog je prečuden v svojih svetnikih, in tacega se je skazal tudi v tem otroku. Očetu je bilo po angelju razodeto, da deklica, ki bo rojena, ne bo mogla 5 let hoditi, in da bo v svo jem 15. letu slišala posebno povelje Gospodovo. Ko je bila Uršulina 4 mesce stara, zdajci zakliče: „Bog Oče! Bog Oče!" Pčt let ni mogla hoditi, kakor je bil angelj napovedal. Mati jo vzame seboj v cerkev, jo postavi n% altar, jo daruje Bogu, in deklica lahko hodi. Uršulina raste, kakor v letih, tako tudi v modrosti in vsaki čed nosti pred Bogom in pred ljudmi tako, da jo vse občuduje. Velikonočno ne deljo I. 1391 po sv. obhajilu pa se je na Božje povelje podala v Avinjon, kjer je bival ne pravi, vsiljeni papež Klemen. „Ali ne vidiš, koliko škoda terpi razcepljeno keršanstvo?" ga je nagovorila in resno opominjala, da naj se podverže pravemu papežu. V svojem 2. poslanji na povelje Božje Klemena s svojo modrostjo in resnobo tako pretrese in prepriča, da je zaklical: „Boga in njegove svetnike kličem na pričo, da si mi ti dosegla gnado zveličanja." Ker se je dal zopet motiti, je kmali, kakor je ona napovedala, res bil strahovan: ko se je k mizi usedel, je kar nagloma umeri 1. 1394. Tudi prestrašenim nje govim kardinalom je zažugala devica: ' Če hočete rešiti svoje duše, se morate podvreči sv. Cerkvi." Ljubi kristjan! tudi to devico je Bog izvolil, da je po nji osramotil mogočne. (I. Kor. 1, 27.) Takošnega nadnaturnega razodenja, kakorŠno je Uršulina od Boga prejemala, nismo vredni; vender pa nam veljajo besede sv. Pavla: „Rastimo v spoznanji Božjem, in spoznanji našega Gospoda Jezusa Kristusa." „To pa je večno življenje, da spoznajo tebe samega pravega Boga, in Jezusa Kristusa, kterega si poslal." (Jan. 17, 3.) — Sv. D i on i z i j, šk. v Korintu, ni le ljudstva svojega mesta in svoje škofije z učenostjo in pobožnostjo podučeval, ampak tudi škofo druzih okrajin s svojimi listi; rimske papeže je tako častil, da je njih liste ob nedeljah ukazoval v cerkvi brati. Slovel je ob času cesarjev Marka Antonina, Vera in Lucija Avrelija Komoda. 9. Četertek po veliki noči. Sv. Zožim, menih in mašnik, in sv. Marija Egipčanka, spokornica. Sv. Zožim je poslednji Čas živel v samostanu pri reki Jordanu. Menihi tega samostana so imeli navado v ne deljo pred 40danskim postom sv. Rešnje Telo prejeti, in po dokončani molitvi se iz samostana v pušavo podati in ondi ostro se postiti. Nekteri izmed njih so vzeli seboj nekaj brešnja, n. pr. žita in sočivja, nekteri pa nič ne, in so se živili le z zelišem; živeli pa so sleherni v svojem samotnem kraji, da drugi druzega ni vidil. Bil je med njimi tudi Zožim, in ta gre deleč v notranjo pušavo, tam najde veliko spokornico in jo nagovori, naj mu razodene svoje življenje. Spokornica mu reče: „Moj oče! sramota me spreiiaja, Če ti povčm vse svoje nesramnosti. Moja domovina je Egipt; 12 Ičt stara sem zapustila starše, se podala ▼ Aleksandrijo, in tam sem 17 lčt razuzdano živela. Neko jutro sem vidila Egipčane k morju hiteti, vprašala sem jih, kam hitijo; odgovorili so mi: V Jeruzalem k prazniku povišanja sv. Križa. Pridružila sem se jim z nečistega namena, da bi na ladiji in v Jeruzalemu razuzdano živela; kar se je tudi godilo. Praznik povišanja sv. Križa sem šla z množico ljudi v cerkev, toda le do praga; trikrat sem skušala čez prag stopiti, pa vselej me je neka nevidna moč v preddvor potegnila. Misel je presunila moje serce, da vzrok tega je moje pregrešno življenje. V preddvora sem ugledala nad seboj podobo Marije prečisti Device, kleče in jokaje sem jo prosila, naj mi sprosi milost, da bi v cerkev mogla; po tem sem lahko vanjo stopila in pred sv. križem svoje grehe objokovala. Po dokončani molitvi sem se vernila v preddvor pred podobo Matere Božje, ter sem se ji zahvalila za prejeto milost; zaslišala sem glas: „Unkraj Jordana boš našla sladki mir." Neutegoma sem hitela proti Jordanu, in zvečer sem prišla v cerkev sv. Janeza Kerstnika. Drugi dan sem prejela sv. zakramente, se prepeljala čez Jordan in prišla v to pušavo; Marija je bila moja vodnica." Zožim jo vpraša: ,.Koliko časa že v tej pušavi živi?" Marija mu odgovori: „47 Ičt je, kar sem sveto mesto zapustila." Spokornica prosi Zozima, da naj drugo leto ne hodi iz samostana v pušavo, in naj prinese včliki Četertek pre-sveto Obhajilo k Jordanu, kamor bo prišla s pušave. Zožim ji obljubi. Drugo leto včliki četertek nese sv. Rešnje Telo k Jordanu, vidi unkraj Jordana stati sv. spokornico, ktera stori križ čez Jordan, pride s suho nogo čez reko, in prejme z vso pobožnostjo sv. popotnico. Marija prosi mašnika, naj drugo leto veliki Četertek zopet na ta kraj pride; zgodilo se je to, pa najde njeno mertvo truplo in zraven njega v zemljo zapisano: ,,Oče Zožim! pokoplji moje truplo, veliki petek po pre jeti sv. Popotnici sem v Gospodu zaspala." Tedaj je njeno truplo celo leto nestrohljivo ondi ležalo. — Zožim je umeri v samostanu skoraj sto let star. Marija, presveta Mati Božja je pribežališe grešnikov, k nji se tedaj zatekajmo! — Ss. Dem etri j, Konce s, Hilarij in tovarši spr.; sv. Marija Kleofa, sestra Matere Božje. 10. Petek po veliki noči. Sv. Ecehiel prerok je bil iz duhovskega rodu, s kraljem Jehonijem in več judi vjet, in v Babilon odpeljan. Zavračal je krive preroke, kteri so se pomoči iz Egipta nadjali, in pokončanje Babilona in rešenje judov oznanovali; prerokoval je, da bo Jeruzalem razvaljen in vse ljudstvo v sužojost odpeljano; prekoval je vernitev judov iz sužnjosti, Me-sijevo kraljestvo, in nesrečo sosednjim ljudstvom. Judovski sodnik, kterega je prerok svaril zavoljo maliko-vanja, ga je v ječi umoril. Preroške bukve Ecehielove obsegajo bogat zaklad lepih naukov za vsacega človeka. Grešnik bere v njih svojo nehvaležnost in Božje usmiljenje, če greh zapusti; pravični najde v njih strašno resnico, da vse njegove dobre dela so zgubljene, če v greh zabrede; dušni pastir se iz njih uči, da bo Bogu odgovor dajal za duše, ktere se iz njegovega zadolženia pogubijo; vsim je Ecehiel lep zgled natančnega spolnovanja dolžnost, pokoršine do Boga in zatajevanja samega sebe. Toda teh bukev veči del ne boš razumel brez pristavljenega razlaganja, ka-koršnega ima sv. pismo, natisnjeno 1859. leta. — Sv. Apolonij maš. in 5 sprič.; ss. Terencij, Afrika d, Pompej in tovarii sprič.; sv. Mak ar i j ftk. spoz. 11. Sabo ta po veliki noči. Sv. Leon I Včliki, papež, spoz. in cerkv. učeni k, ie sv. Cerkev vladal, ko je Atila, kralj Hunov, s priimkom ,,Siba Božja", našo deželo ropal in pokončeval, Oglejsko mesto pri Gorici tri leta oblegal in požgal, s svojo vojsko na Laško pri-hrul in proti Rimu deri 1. 453. Sv. Leon opominja ljudstvo k molitvi in pokori, gre v duhovski obleki Atilu naproti in ga s svojo izverstno govornostjo ustavi. Atila vprašajo njegovi ljudje, zakaj se je zoper svojo navado papeževemu povelju podvergel; on pa jim odgovori: „Vidil sem zraven njega stati dva moža, ki sta mi e golim mečem žugala smert, ako se mu ne vdam." Bila sta ta dva mož& sveta aposteljna Peter in Pavel. Atila se verne v Panonijo. Tri leta po tem sprosi Genzerika, grozovitega kralja Vandalov, da ni Rima požgal in cerkvi razdjal. Leon je s svojo učenostjo zatiral krivover-stvo, pisal je list škofom, ki so bili zbrani v vesoljnem cerkvenem zboru v Kalcedonu. Ko je bil ta list v zboru prebran, so vsi škofje (njih 520) enoglasno zaklicali: „To je prava vera, to je stari, čisti nauk sv. Cerkve. Sv. Peter je iz ust Leonovih govoril." Kriva vera Evti-hova in Nestorijeva je bila obsojena in zaveržena. Sv. Leon je veliko pisal, že v življenji je dobil priimek: „Včliki"; vladal je sv. cerkev 21 let, umeri je 10. listo-pada 461. Cerkev obhaja njegov praznik 11. apr., ker so bili ta dan njegovi ostanki v cerkev sv. Petra preneseni. Po zgledu škofov v Kalcedonskem cerkvenem zboru zbranih govdri tudi ti nasproti krivim naukom, rekoč: „To je prava vera, to je stari, čisti nauk. Sv. Peter je iz ust papeževih govoril." Sv. An ti pa, imenovan zvesti spričevavec, njega se spomin;a sv. Janez v skrivnem razodenju; sv. Dom-nijon šk. z 8 vojaki sprič. v Dalmaciji; sv. Izak, menih spoz. v Spoleti. Enciklika sv. Očeta Pija IX do kardinalov, vikših Škofov in Škofov Avstrijanskega cesarstva. (Konec.) Kaj je dalje pričakovati od tistih postavinih osnov, ki imajo napis: V oziru na samostanske družbe? Njih obširni škadljivi pomen in njih sovražni namen je tako očiten, da vsak mora spoznati, da so izmišljene in pripravljene za pokončanje in pogin cerkvenih redov. Zguba Časnih posestev, ki jih čaka, je poslednjiČ tako velika, da se komaj še razloči od očitnega razbobnanja in za-deganja. Te posčstva bo namreč po poterjenih postavah vlada v svojo oblast spravila in si bo pripisovala pravico in oblast jih deliti, oddajati in z davki tako zmanjševati, da njih revni užitek in prid, ki ostane, se po pravici ne bo Čislal v čast Cerkvi, ampak v njeno zasmehovanje in kakor zagrinjalo krivice. Ker so take te postave, o kterih se obravnava v zbornici avstrijanske deržave, in se opirajo na tiste načela, ki smo jih razodeli, so Vara, ljubljeni sinovi in častiti bratje, nedvomno jasne sadanje nevarnosti, ktere čakajo Vaši čujočnosti izročene čede. Edinost in mir Cerkve se namreč na igro stavi, in pot se pripravlja k tistemu, kar Cerkvi upleni prostost, ktero je sv. Tomaž Kanterburški po pravici imenoval dušo Cerkve, brez ktere ne živi in ni močna zoper tiste, ki strežejo sve- tile Božje po dedšini posesti. *) Ta izrčk drug nepremagljiv branivec ravno tč prostosti, sv. Anzelm, razlaga z naslednjimi besedami: „Bog na svetu nič tako močno ne ljubi, kakor svobodo svoje Cerkve. Oni, kteri ji nočejo toliko koristiti, ampak veliko več čes njo gospodovati, se brez dvoma skažejo za sovražnike Božje. Prosto hoče Bog svojo nevesto, ne kakor deklo. **) Zato spodubujemo in vnčmamo Vašo nadpastirsko čujoč-nost in Vašo gorečnost, s ktero ste navdušeni za hišo Božjo, prizadevajte si odverniti nevarnost, ki se približuje. Oserčite se na vso moč, da dovojskujete vojsko, ki je Vaše kreposti vredna. Svčsti smo si, da ne v serčnosti in ne v moči ne boste slabši od unih časti ti h bratov, kteri so drugej med naj britkejšimi pritežnostmi za to Cerkvino prostost po zasramovanji in grenkostih postali v izgledovanje, in ne le da rop svojih posestev z veseljem prenašajo, teinuč tudi v okovih bojujejo boj terpljenja. ***) Sicer pa vse upanje ni na Naše moči zastavljeno, ampak na Boga. RavnA se za reč Božjo, kteri nas je s svojo nezmotljivo besedo opominjal in poterdil: „Na svetu bote britkosti imeli, pa zaupajte, Jest sem svčt premagal, t) Mi tedaj, ki smo vsled Svoje apostoljske službe, ko božja milost poterjuje Našo slabost, v tej tako spremenljivi in prehudi vojski zoper Cerkev postavljeni za vodnika, rečemo in obljubimo tudi to, kar je sv. mu-čenik Kanterburški nekdaj djal z naslednjimi beeedami tako primerno za naš čas in našo nevarne okolišine: „Boj, ki ga Cerkvini sovražniki zoper nas bojujejo, je boj med njimi in med Bogom; zakaj mi od njih ne zahtevamo nič druzega, razun kar je večni Bog v svoji večni oporoki zapustil Cerkvi, ko se je bil zanjo včlo-večil. Povzdignite se tedaj v veri in v ljubezni Kristusovi z nami k brambi Cerkve, in hitite z Vam izročeno veljavo in previdnostjo v pomoč ljudčm, kterim nobena obilnost dobrčt ne zadostuje, ako Cerkev Božja prostosti nima. Mi toliko bolj na Vas zaupamo, ker je prašanje za reč Božjo. Kar pa Nas zadeva, bodite si svčsti, da cčnimo veliko višej časno smert preterpeti, kakor pa britkosti žalostne sužnjosti nase vzeti. Zakaj izid tega boja ima nasledke za prihodnje čase, da bo Cerkev ali v vednih britkostih žalovala, kar Bog ne daj, ali pa se stalne prostosti veselila." tt) Ker pa si morate prizadevati, da protdče nevarnosti s svojo veljavo, razbornostjo in gorečnostjo odvernete, boste sprevidili, da nič ne bo primčrniše in koristniše, kakor v skupnem posvetovanji iskati pripravnih potov, da doželeni cilj toliko varnide in tečniše dosežete. V tem ko se Cerkvi njene pravice napadajo, je Vaša dolžnost vernike braniti; toliko zanesljivši pa bo mirje (ozidje) in toliko močnejši bramba, kolikor bolj enodušno in zedinjeno bodo delale posameznih prizadevanja, in kolikor gorečniše se bode od okolišin zahtevano djanje previdilo in določilo. Zato vas opominjamo, najprej ko je moč se snidite in po skupnem posvetovanji si varno in od vsih poterjeno ravnilo postavite, kteremu primerno, kakor zahteva Vaša služba, se boste enodušno zoper proteče hudo bojevali in Cerkvino prostost z močjo branili. Zato smo Vas morali opomniti, da bi se ne zdelo, kakor bi Mi v tako tehtni reči Svojo dolžnost zanamarjali. Zakaj prepričani smo, da tudi brez *) 35 pisem sv. Tono. do augl. škofov. **) 9 pisem do kralja Balduina. ***) Hebr. 10, 22. t) Joan. 16, 33. tt) Sv. Tom. Kanterb. 1. 33. Našega opomina bi bili Vi to storili. Tudi nismo še upanja zgubili, da bo Bog pričujoče hujave odvernil. Zakaj oserčuje Nas k dobremu upanju vdanost in vera Našega preljubijenega sina v Kristusu, cesarja in kralja Frančiška Jožefa, ki smo ga v novem pisanji današnjega dnč živo nagovorili, naj nikoli ne dovoli, da bi v Njegovem obširnem deržavstvu bila Cerkev podveržena sramotni sužnjosti in Njegovi katoliški podložniki najhujšim stiskam. Ker pa njih veliko Cerkev napada in je vsaka zamuda nevarna, ne smete kar nič v miru Čakati. Bog naj vodi Vaše sklepe in naj Vas podpira s svojo mogočno brambo, da srečno določite in doversite, kar služi v slavo Njegovega imena, in v duš zveličanje. V z nam nje te božje brambe in naše posebne naklonjenosti Vam vsim in posameznim, ljubljeni sinovi in častiti bratje, kakor tudi duhovstvu in Vaši čujočnosti izročenim vernikom podelimo v ljubezni Svoj apostoljski blagoslov. Dano v Rimu pri sv. Petru 7. sušca 1874, v 28. letu Svojega naj visega pastirstva. J * Pij IX. Mtmzjmsnilo av*trijanskih nadškofov sa Škofov zastran osnov cerkvenih ]>o*tfiv, ki so deržavnemu zboru predložene. Na Dunaju zbrani avstrijanski višji pastirji so 20. sušca razglasili obširno pojasnjenje zastran novih postAv, ki jih deržavni zbor zdaj pretresa brez prašanja sv. Cerkve, in ki bodo veljale za avstrijanske postave, ako jih sprejmete spodnja in gornja zbornica in jih poslednjič še cesar poterdi. Potreba je bilo, da so škofje spregovorili in natanko razložili, kaj je prav in kaj ni prav. Kdor koli ni samo po imenu katoličan, bodi si vladar, deržavnik, poslanec, vradnik ali sicer podložnik, ne more več v dvomu biti, kje da je resnica in kaj je dolžnost storiti, ko so cerkveni poglavarji govoriii, ko so cerkveni aposteljni razodeli, kaj je pravo in česa se je deržati. Precej obširno je škofovsko pojasnilo, skusili bomo toraj le glavni posnetek sporočiti, da bravci imajo pre gled tega imenitnega pisanja pred očmi. Druzega majnika 1872, pravijo škofje, je devetnajst nadškofov in škofov na Dunaju v imenu pravice, Cerkve in družbinstva protestiralo zoper odpravo s papežem storjene pogodbe, in ti so si bili čisto svesti tudi pri-terjenja druzih nepričujočih škofov. Osnova novih postav o zunanjih pravnih zadevah katoliške Cerkve je prišla v gosposko zbornico, in ta osnova pravi v 1. členu: „Patent od 5. listop. 1855 (konkordat) je odpravljen po vsem svojem obsegu." Ta patent je bil pa povzdignjen v deržavno postavo, hoče se s tem toraj spodnesti podlaga deržavljanskemu pravu; toda tirjanje pravice s tim ni odpravljeno, in kakor 2. majnika 1872, tako se tudi sedaj podpisani (škofje) skli cujejo na pravico. Pravice, zavarovane s konkordatom, so v novih osnovanih postavah mnogoterno žaljene, kar je obžalo vanja vredno. Še celo tiste pravice se v teh osnovah ne spoštujejo, ki se Cerkvi v temeljnih deržavnih postavah priznavajo, ako samostojnost o vpravi notranjih cerkvenih zadev v 15. členu nima zgolj prazna beseda ostati. Naj bolj znotranjemu jedru Cerkvenega življenja pa pro-tijo tiste načela v podpiravnem sporočilu, s kterimi se iiejo osnovane postave opravičevati; zakaj podpiravno poročilo je preulogam vradno priloženo. Odkar je vstanovljen deržavni zbor, so škofje Že petkrat izrekli svoje prepričanje o pravicah in nalogi ■v. Cerkve, namreč: 6. maj. 1861 in 28. kim. 1867 r adresah do Ni. ces. veličanstva, 30. sušca 1868 in 9. sušca 1869 v dopisih do takratnih ministerskih predsednikov Auersperg-a in Taaffe ta, in v pisanji do mini* stra Stremajerja. Načela v teh naznanilih izrečene so bile vselej načela katoliške Cerkve in tudi bodo vselej, ker neogibljivo izvirajo iz njenega poslanja in namena. Podpisani se jih bodo terdno deržali vsaki čas in ukljub vsaki nevarnosti. Vlada male dežele Anhalta je pred malo tedni po ministru Larišu izrekla veliko resnico, ki velji za raz mero med deržavo in Cerkvijo, namreč: Deržava ima delati za zčmeljsko življenje, ne pa za okrog, kterega namen je na unem svetu. — Vlada, ktera ne uči in ne želi, da bi deržavljani imeli sami sebe sa kake živine in vero za prazno izmislijo — taka vlada je sama seboj v nasprotji, ako v vsih okrogih prizadevanja in djanja naj višji oblast sebi prilastuje. Bogu moramo bolj pokorni biti kot ljudem. Pred inočjč teh besčd se je zgrudilo poganstvo, akoravno je bilo pod brambo gospostva, ki je zapovedovalo čez vesoljen svčt. Kristjan pa mora Božjo voljo in svoj lastni večni namen ne le višej staviti kot zapovedi ljudi, ampak tudi višej kot želje svojega lastnega serca: zato keršanstvo ni le maikov po-derlo, temuč je tudi ker&ansko deržavo in keršansko deržino vstanovilo. Škofje nadalje dokazujejo, da deržava nikakor ne more v vsih ozirih biti za človeka naj viši veljava in ravnilo, da pa ravno kristjan v svetnih rečeh deržavi tako pokoršino skazuje, kakorsna se zunaj keršanstva ne nahaja nikoli nikjer. Ako je deržavna postava od kristjanov svoje dni zahtevala, da naj malike molijo in jim darujejo, so se temu z zamerzo ustavili; so pa poganskim cesarjem brez ugovora plačevali davke, se vojskovali kot serčni vojšaki, zvesto so jim pokorni bili v vsih svetnih reč6h, se zakletev in rogovilstev ne vdeleževali. Poganski cesarji tedaj niso imeli vzroka pritoževati se čez meje, ki jih je delala vera kristjanov njih moči in gospostvu; kako bi se tedaj pritoževali keršanski? Nauk, da ima deržava naj višji oblast v vsih zadevah, izvira iz sovraštva zoper keršanstvo, sovraštvo je vredna mati tega nauka. Ta nauk pa ni bil izmišljen zato, da bi veličastvo vladarskih prestolov povzdignil, temuč zato, da bi deržavljani z dušo in s telesom postali Bužnji pospeševavci neke razširjene vmišlije, ki svojo zmago hoče obhajati na podertinah prestolov in altarjev. Zato ni resnično, ako ta stranka deržavno oblast naravnost za naj viši razglasuje: to ji je le toliko res, kolikor se oblast v njenih rokah znajde, ali vsaj ji pot gladi in ji v roko dela; s čimur se ravno prav goreče pečd vlada neke prav mogočne deržave. Stavek se v resnici tako le glasi: Deržavi brez Boga in kralja gre naj višji oblasti; dokler ni taka deržava dokončana: gre naj višji oblast njim, ki doverševanje novega družbinstva naj bolj pospešujejo. (Konec nasl.) Ogled, po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Pričevanje resnici. Ker je stvar, kteri je Danica 27. svečana dala potrebno pojasnjenje, precej znana in javnega, toraj bolj občnega pomena; naj samo iz treh novejših pisauj nekdanjih učencev do njihovega slovenskega učitelja ponatisne dotične reči — brez imena, se vč, da tudi — brez zamere. A. piše iz Gradca: „Moč resnice, vere in treznosti, ktere Vi zastopate, mora zgruditi prej ali poznej Vale nasprotnike, ki se naj studnejšib in zgolj neopra- vičenih očitanj proti Vam poslužujejo. Marsikteremu Vašemu bivšemu učencu studi se sirovo polemikovanje proti Vam; marsikdo se strinja z Vašim mišljenjem, — a sočutje ostane in mora ostati na tihem, če ne — smo razvpiti kmalo po onem časniku, kot neumneži in dobičkarji. Bog Vam daj doživeti dneva, ko se bodo zagovorniki vere bolj spoštovali in ko se bo resnica bolj čislala. Bog Vam daj v ta namen dovolj pomoči in poguma !" B. piše z Dunaja: ,,Postne pridige hodim poslušat v jezuitovsko cerkev; p. Maks Klivkovstrom s svojo originalnostjo prav obilno poslušalcev privabi, cerkev, sicer velika, je kar natlačena. Zadnjič je govoril o zbadljivem zasramovanji, ktero ravno sedanji čas tako cvete in le preveč otrok izterga iz maternega naročja sv. cerkve. Dve resnici je povdarjal: 1. da nobena reč tako ne zbode, kakor zaničevanje in zasramovanje; 2. da to more priti le iz gerdega, umazanega serca. Pri tem ste mi prihajali na misel Vi, preč. g. profesor. Že vlani in zopet letos Vas hočejo nekako smešiti, ker ste pokazali nevarnosti in pogubnost slabega časništva in so se zadete čutili; vzeli so v roko paščico zasmehovanja in jo sprožili na Vas. Res, zasmehovanje zbode, tudi oehotč — a vedite, da s Vami vred je zbddlo še marsikterega druzega, ki pozna in vč ceniti Vase dobro serce in dobre namene. In mislim, da bote napade prav lahko prebili, ako pomislite, kdo napada in kdo je na Vaši strani." C. piše s Dolenskega: „Hudobni svet,liberalni nehvaležneži Vas letos zopet obrekujejo in grizejo. Vem, da se malo brigate zanje, kajti: „Mens conscia recti famae mendacia ridet;" ali — vendar si ne morem kaj, da ne bi Vam ravno pri tej priliki izrekel najtoplejše zahvale za podučevanje v slovenščini: Kar znam, je Vaše delo; da ne znam več, pač le moja krivda. In tacih misli, ni mi treba zaterjevati, je gotovo večina boljših nekdanjih Vaših učencev. Kdo pa Vas obira in obrekuje? — Spridjni študentje!" — Da te besede veljajo g. prof. J. Marnu, bralcem „Zg. Danice" praviti ni treba. Vredništvo, ktero je že sem ter tje zoper „Slov. Naroda" nespodobne napade branilo omenjenega profesorja, veseli, da se z njim vje-majo v tem oziru boljši nekdanji učenci — tim več, ker tudi sedanji so s krasno večernico v god sv. Jožefa slovenskemu učitelju svojemu pokazali očitno, na čegavi strani da so, kar smo že omenili. — Imenik Jezusove družbe letošnjega leta ima na čelu okoli imena Jezusovega gosto ternjevo krono, okrog bodeče krone pa je prelepo žarno sijanje. Avstrijansko-ogerska okrajina ima skupaj 463 udov, to je: 209 duhovnov, 106 v nauku, 148 bratov pomočnikov. Izmed teh, ki so bili lani po ukazu 18. sušca iz Repen j pregnani, je preč. P. Dolijak v Štiru, P. Kos v Koloči, P. Starfc na Dunaju, P. Valjavec brez stalnega bivališa, P. Lempelj v št. Andreju. Vsa družba je imela 1. 1872 udov 8951, 1. 1873 pa 9077, tedaj so se pri preganjanji za 126 pomnožili. Bilo jih je na Laškem 1526, na Nemškem z Avstrijo vred 2410, na Francoskem 2665, na Španjskem 1331, na Angleškem 1074; v misijjnih pa jih je bilo: v Evropi 208, v Aziji 371, v Afriki 151, v severni Ameriki 667, v južni Ameriki 357, v Avstraliji 109, na potu 9, vsih skupaj 1872. Iz Avstrijo Ogerskega jih je samo v Avstraliji 20, v severni Ameriki 9 med njimi preslavni Fran-čišk Ksav. Veninger. Z Dolenskega, 23. marca. V Sevnici na Štajerskem se je obhajal sv. misijon od 10. do 19. t. m. Vodila sta ga čast očeta gg. Dolijak in Lempelj iz družbe Jezusove. Oba sta izverstoo rešila svojo nalogo. G. Doljak je s vso gorečnostjo učil, svaril in tudi ojstro bičal nejever- stvo liberalcev. G. Lempelj je pa posebno lepo razkazoval vstanovske dolžnosti. Res, jezuiti so preizverstni možje za ljudske misijone. Ljudje so pridno hodili k pridigam, tudi iz bližnjih kranjskih župnij. Cerkev, da-siravno silno velika in prostorna, je bila vendar — posebno proti koncu misijona prav polna, pri sklepu pa niso imeli vsi v nji prostora. Gotovo čez 60(0 ljudi je bilo v tem času obhajanih. Koliko neveljavnih spovedi se je popravilo. Koliko škode in krivice se poravnalo. Ali ni tedaj misijon koristen? Kako nespremišijeno so delali tist.:, ki so misijon ustavljali in se zoper njega podpisali, zdaj lahko vidijo. Posebna hvala pa gre g. Tompahu in Pravnsajsu, ki sla se za misijon naj več prizadevala, da se je vkljub vladnemu enkratnemu prepovedanju vendar ie obhajal. Vse se je godilo v naj lepšem redu. Tudi po kerčmah je bilo vse tiho. Vse je hvaležno, veselo in potolaženo od mi sijona na sv. Jožefa dan domu šlo s serčno željo, da bi se kmalo kje v obližji zopet obhajal. To vse kaže, da naše slovensko ljudstvo je v resnici verno in ne mara za liberalne motivce in njih „laži-liberalizem", ki sovraii misijone, sovraži molitev, sovraži vero samo ll BtiUlja, 29. sušca. Prosimo te, draga Danica, naznani svojim bralcem veliko nesrečo, ktera je zadela Šmarčino v Boštaojski tari. V god žalostne Mater« Božje o ",3 popoldne je vstal ogenj, in ker je hud veter po vasi vlekel, je bila v pol ure pogorela vsa vas, 1H niš s dotičnimi hlevi itd. Nekterim je čisto vse pogo relo, ker so bili ravno pri delu v vinogradih, nekteri na sejmu na Bruniku. Revšina je taka, da se Bogu smili. Vemo, da je vas Smarčina poleg Save mnogim neznana; pa naj zvedč, da jih je v nji veliko, kteri milo povzdigujejo roke in jih pomoči prosijo. Ljubljančani in drugi Kranjci imajo usmiljeno serce in vedno radi pomagajo, posebno tolikim revežem, kakor so postali pri nas po nesrečnem požaru; upamo toraj, da se bodo na te pogorelce spominjali z darovi v njih silni nesreči. (Tudi vredništvo prideva svojo gorko prošnjo za uboge pogorelce. Naj ljubi Bog darovavce obvaruje enake nesreče, tolaži jih pa tudi v vsih njih britkostih.) Iz Zlatopolja. B. G. — Kako po pravici se imenuje katoliška Cerkev mati, se vedno prepričujemo, in pa toliko bolj, kolikor bolj duhovnov primanjkuje. Dokler je dobra mati pri otrocih, nad svojimi ljubljenci čuje, jih opominja in na vse strani oskerbuje, otroci njen'» ljubeznjivo serce zanemarjajo, jo le preradi zaničujejo. Ali vse drugač pa ravnajo ubogi otroci, ko jim mati (tako rekoč) odmira, jim svoje poslednje besede na serce polaga. To se je pokazalo tukaj, ko so se 2. svečana dobri gosp. J. P. s svojimi ovčicami poslovljali. Ovčice in pastir so bili globoko ginjeni, ko so jih serčno opo minjali, da naj si terdno v sercu ohranijo slišane nauke, ker jim zadnjikrat govore s tega svetega kraja. Jaz pa sem si mislil: o da bi vender tu sem prišli tisti, ki jim Božja beseda preseda, in bi živo tu vidili, kolika tuga obdaja njih, ki se zapušene čutijo, in kako strašna bo ločitev poslednji dan od Jezusove Cerkve tistim, ki bodo popolnoma zapušeni. Iz mnogih ust je bilo slišati, kakor tudi zdaj še zmiraj, pritožbe rekoč: „Kam se bomo ubogi zdaj ober-nili, ker pomanjkanje duhovnov je čezdalje veči, in tedaj si ga tudi tukaj kmalo ne moremo upati! Svetovati bi jim pač bilo, naj si s stanovitno molitvijo prizadevajo pri Bogu sprositi, da bi on zbudil serce dobrega duhovna, ki bi prišel jim usmiljeno roko podat in potrebno pomoč skazovat. Ko to spisujem, se mi pa pogosto v mislih po navija, kar so nam častiti starček na Berdu mnogokrat prav povedali, rekoč: „Le kašljaju, ali vedite pa, da todo ie klopi kašljale, grizene od červov, ko jih ne bo sihče zasedal, in ga ne bote imeli, da bi vam govoril." iS Jemsalema 10. sušca piše kranjska rojakinja Fr. V. nektere zanimivosti. Delavna šola, ktera se je napravila na njeno prizadevanje, ima 30 deklic, ki se učijo ročnih dčl. Deržina ta se preživi s pletenjem ter-njevih kron. Ima tudi nekega dečka, zapušeno siroto, In močno želi sv. kersta in druzih zakramentov, pa za-v«lj turške prenapetosti se tam zgoditi ne more, ker bil je deček poprej mohamedan. Zgodilo bi se, ako bi pod kakim izgovorom dobil potni list in se dal kje