r 50 letnico obhaja letos "Amerikanski Slovenec" SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENffl DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) (NO.) 65 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. APRILA — THURSDAY, APRIL 3, 1941 LETNIK (VOL.) L. Britanci prispeli v Belgrad na razgovor Angl. zun. minister in načelnik generalnega štaba na obisku v Belgradu. — Med nemškimi četami ob meji so tudi parašutisti. — Min. predsednik pomirja prebivalstvo. , BeIgrad, Jugoslavija.—Med em> ko uradno še nepotrjena počila govore, da sta prispe-. v Beigrad na konferenco z Ju£oslovansko vlado in z nje-ll!lTl generalnim štabom dva s°ka zastopnika Britanije, j^mreč njen zunanji minister T^n in general Dill, načelnik 'danskega imperijalnega šta-^* se pa vedno bolj jasno ka-da je nazijska Nemčija ^'Pravljena, s silo si ukloniti •jSoslavijo, ko se je ta tako ^očno uprla radovoljni po-h kateri je pristala njena pjšnja vlada. Vesti se nam-^ razširjajo, da gromadijo fLp'ji močne čete ob j ago j 0vanski meji, med katerimi BIH' bataljoni padalcev, ka-J^tti so »sa uporabljali pri , proti Belgiji in Nizo-^ski. , je pa tudi Jugoslavija ,0t)čnoveljavno odločena, da jj? »"aje riskirala spopad z ločijo, kakor pa bi privolila POTAPLJAJO LASTNE LADJE Lastno moštvo potopilo 7 držav osišča. ladij Washington, D. C. — Pričakujoč, da bodo tudi druge ameriške dežele podvzele podoben korak, kakor so ga Zed. države, namreč, da bodo zasedle ladje, ki so last držav; ijna. osišča, je moštvo nemških in italijanskih ladij, zasidranih v raznih pristaniščih v južni Ameriki, )t'a torek začelo potapljati svoje lastne ladje. Tako so šle na ta način na dno morja štiri ladje v Venezueli, tri druge pa v..Peru. — Tukajšnja vlada pa točasno študira protest, ki ga je prejela od Nemčije in Italije zaradi zaplembe 69 ladij. -o- FRANCOZ IZNAŠEL NADOMESTEK ZA GASOLIN Pariz, Francija.— V akademiji znanosti je francoski profesor Geo. Claude zadnji ponedeljek objavil, da se mu i( posrečilo sestaviti novo gonilno kurivo za avtomobile, ki jo tako učinkovito, da lahko tekmuje z gasolinom in utegne tega celo izpodriniti s svojo nizko ceno. Kakor pravi, obstoja to kurivo iz -10 odstotkov ace-tilena in 60 odstotkov amoni-jaka. Obe ti snovi ste poceni. Pireuredba v opremi avtomobila, da bo lahko uporabljal to kurivo, bo stala okrog $200. Predvsem bo moral imeti avtb v ozadju dvli večja kotla. S to iznajdbo upajo, da bo lahko zopet postavljenih v obrat na tisoče avtomobilov v Franciji, ki morajo zdaj stati po gara žah zaradi pomanjkanja gaso- Balkan ji bo zadal usodni udarec, pravi Turčija Ne Amerika, ali Anglija, marveč Balkan bo postal za Nemčijo vzrok padca, trdi turško časopisje. — Jugoslavija baje pristopi k paktu med Turčijo in Rusijo. je eno znamenje že da je stopila v razgo- v J0dajo, tem z britanskimi zastopniki, znamenje pa je, ko je SNa tie !Jnih dala prepeljati iz ob- krajev v notranjščino Zftve vse arhive z važnimi --ttienti, ter je tudi pospe- Y takorekoč S a sPlošno mobilizacijo, da je že dovršena. vlendar pa se povdarja, da je , ac}a še vedno pri volji, v mi-živeti s sosednjimi država-Ta teden enkrat, bržko-(,|).v četrtek, namerava vlada t Javiti svoje smernice ter Jeziti, zakaj ji ni mogoče;, M|°briti Pakta> ki «a Je -sklc' t))H Prejšnja vlada z osiščem, toenem pa bo stavila Nemčiji , ^Udbo za medsebojni nenadni pakt. ^ Sumljivo je, da so zadnji Ijh^ti dogodki jugoslovansko ]j %vo bolj ali manj raz'buri-j'da so se med njim po-Vg| razna divja poročila, katerih so mnogi najbrž .^eli zapuščati svoje do-Ve-' Da prebivalstvo pomiri, ^ min. predsednik, gen. izdal na prebivalstvo fl^i Ponedeljek zvečer pro-' v katerem mu naroča, b^ ne da vplivati od raz- alarmantnih' vesti ter, naj Vecjhe mirno, češ, da vlada še skuša, ohjfaniti prija-8 sosednjimi državami je odločno prepove- i* )Sakomur, da bi se izselil doma. "V interesu W.4Ve-" pravi proglas, JS NEMCI IMAJO NOVE VR-STE PODMORSKIH BOMB Berlin, Nemčija. — Novi nemški podmorniki, katerih je bilo izpuščenih na Atlantik zadnje čase večje število, so opremljeni, kakor govore zadnja poročila, z nove vrste bombami, s katerimi se lahko napadajo ladje od spodaj. Te bombe so napolnjene z ekrazi-tom, ki je silno eksplozivna snov, in so tako lahke, da jih more nositi vsak podmotnik veliko množino; težke so le par kilogramov. Delujejo na ta način, da jih podmorniki spuščajo navzgor, da z njim? zadevajo spodnji del ladje, ki je najbolj ranljiv. V to svrho mora biti podmornik naravnost pod ladjo. Istočasno je iz-najden tudi nov periskop, ki g k ni treba dvigniti nad morsko površino, marveč kaže pod vodo senco ladje, ki plava nad podmomikom. v -o- PREMOGARJI V STAVKI V ponedeljek opolnoči je preViehal obrat v irudnikih mehkega premoga širom dežele, ko je premogarska unija proglasila splošno stavko. Prizadetih od nje je okrog 450,-000 premogarjev. Vzrok za stavko je, ker je s 1. aprilom potekla pogodba z lastniki premogovnikov in niso mogli doseči sporazuma za novo pogodbo. KANADSKI IN US DOLAR SE UTEGNETA IZENAČITI Ottawa, Ont. — Tukaj so se zadnji ponedeljek razširila poročila, ki se smatrajo verjetnim, dasi niso uradno potrjena:. naniii'j?, da se utegne v kratkem sprejeti med Kanado in Zed. državami sporazum, po katerem bi se izenačila vrednost dolarja obeh dežel. Točasno je vreden kanadski dolar na borzi nekaj nad 85 centov. Ako res pride do tega sporazuma, potem bo lahko Kanada odpravila omejitve za uvoz v Zed. državah produci ranega blaga, katejre je postavila meseca novembra. -o- V MADRIDU NASTOPILI PROTI BERAČEM Madrid, Španija.— V svrho preprečeno a širjenja tifusa je načelnik tukajšnjega mesta zadnjo nedeljo izdal ukaz, da se morajo spraviti berači s cest. Obenem je odredil, da bodo podvrženi kaznim trgovci, ki jim bodo dovolili, stati pred svojim lokali, prevozni uslužbenci, ki jih bodo sprejeli na vozila, in tudi vsi, ki jim bodo dali miloščino. KRIŽEM SVETA __ — Pariz, Francija. — Že itak pičla količina kruha, katero so Francozi doslej dobivali, se je s 1. aprilom še znižala. Zdaj dobi odra.stla oseba po 7 unč na dan, k čemer so za ročne delavce dodane še štiri unče. — Atene, Grčija. — Angleški zun. minister Eden je zadnji ponedeljek ponovno prispel na Gršico. Bil je tukaj že pred pair tedni, toda izpremenjeni položaj na Balkanu zaradi stališča Jugoslavije je zahteval ponovno konferenco z grškimi voditelji. — London, Anglija.—Zrač-miniateBst\K> je SMtiji ponedeljek objavilo, da je bilo tekom prvih treh mesecev tega leta uničenih skupno 155 nemških aeroplanov, dočim jih je Anglija v istem času izgubila le 41. -o- "MRTVI" PRIŠEL NA POLI- iz Jugoslavije Nova jugoslovanska vlada se je izjavila, da želi mirno življenje s sosedi in apelira na narod, naj se ne prepusti nobenim nepremišljenim dejanjem, niti ne podleže vplivom katerekoli strani. — Razno. Istanbul, Turčija. — Tukajšnje časopisja je ta torek izražalo napovedovanje, da je poraz Nemčije nekaj gotovega in celo v času, ki ni več daleč. Ravno Balkan bo zapečatil usodo nazijem, pravijo listi. Eden od njih piše sledeče: "Nemčija bo izgubila vojno prej, kakor se pričakuje, in I sicer ne zaradi ameriške po-1 moči in zaradi angleškega bro-' dovja, marveč v glavnem vsled svoje velike pomote, ko se je uračunala glede volje do neodvisnosti nekaterih malih balkanskih narodov." Neki drugi list povdarja, da so se Hitlerjevi dosedanji načrti izjalovili, češ, da ni niti premagal Anglije, niti si podvrgel Balkana, dočim neki nadaljnji-list dostavlja, da nr pričakovati, da bi Nemčija udarila na Balkan, dokler ne bo izčrpala vseh svojih diplomatskih sredstev in virov. V torek se je tukaj izvedela novica, da se namerava Jugoslavija priključiti kot tretja pak-1 Izjava kraljeve vlade in apel Centralni tiskovni urad dostavlja po svojem Dopisništvu v Washington u izselniškemu lisku sledeče: Belgrad, 27. marca, 1911. "Nocoj ob devetih se je vršila seja kralj, vlade pod predsedstvom Predsednika vlade armadnega generala g. Dušana Simoviča. Seje se je udeležil tudi Ban Banovine Hrvatske g. dr. Ivan Subašič-. Po seji je predsednik vlade podal .sledečo izjavo: 'V resnih dneh se je narod Jugoslavije Čutil vznemirjenega nad načinom, po katerem se se opravljali javni posli..Nezaupanje do takšnega stanja stvari poslednjih dni se je pokazalo s tolikšno silo, da je pretilo javnemu redu. Pod pri-' vskojv) jr .tega .vziiemii-jeneg^ javnega mnenja je prrišlo do današnje izpremembe. Za to vznemirjenost ni več razlogov od trenutka, ko je1 Njegovo Veličanstvo Kralj Peter 11. prevzel oblast ter sestavil vlado Narodne sloge kot izraz razpoloženja naroda srb- mrtev. Z nesrečno družino sočustvuj 2 vse prebivalstvo on-dotnega kraja. -o- NOVO LEŽIŠČE RUDE Washington, D. C. — Iz rudarskega urada se je objavilo zadnjo nedeljo, da se je v Ida ho, v Valley okraju, našlo prvovrstno ležišče tungsten rude. Obsežnost, ležišča se sicer še ni ugotovila, vendar se povdarja, da je najdba izredne važnosti. Tungsten je bistveno potrebna snov pri oboroževalnih pripravah. CIJO PROTESTIRAT Chicago, 111. — V restavran tu na 751 So. State st. je zadnjo soboto umrl nagle smrti neki moški, in očividci so izjavili, da je bil to neki krojač, po imenu Abr. Rubin. Na te izjave je šla policija na Rubi-novo stanovanje in tam pobrala nj^goYi reči. Kmalu nato -pa se je oglasil pri policiji neki moški, ki je sam trdil, da je Rubin. Policija ga je skušala prepričati, da je Rubin mfrtev, toda končno je vendar oft njo prepričal, da je še prav zelo živ. t • ZVIŠANO ŠTEVILO NABORNIKOV IZ ILLINOISA Springfield, 111. — Državni naborni urad je v ponedeljek objavil, da bo morala država Illinois tekom api'ila prispevati v federalno armado 15,000 novih vojakov. To bo znatno ečje čtevilo nabornikov kakor v zadnjih dveh mesecih; v marcu jih je bilo namreč draitariih" iz države 11,500, feoruarju pa celo samo 5,- članica nevtralnostnemu P^-.skega> hrvaškega in slovenske-tu, sklenjenemu zadnji teden med Turčijo in Rusijo^ Baje jej ^ y imenu ylade. M gem ^ na tak pakt predložila Rusija že upravljam kot prvo stvar prejšnji jugoslovanski vladi, a ftpe] do državlj anov kakor tu- ga je princ Pavel odklonil. di do obla&,ti> naj pomagaio 0 kraljevi vladi v vršenju njene, STAVKE SE POLEGAJO v tem hipu prve naloge. da Washington, D. C. — Obrat obvarje red v deželi in mir od-v velikih industrijskih podje-; zunaj, tjih širom dežele, ki je bil zad-j Obračam se do rodoljubnih nje čase ukinjen sled stavk, je: državljanov Jugoslavije z ape-po večini zopet v normalnem j lom, naj se zdržijo manifestacij, ki Žrtev lahkomiselnosti Jože Zadravec, 27 letni fant iz TurnišČa v Prekmurju je v gozdu z drugimi drvarji sekal drevesa. Med odmorom je pogovor nanesel tudi na to, kdo je močnejši. Zadravec se pa ni zadovoljil samo z besedami, ampak je hotel svojo moč tudi dejansko pokazati. Naložil si je na. ramo precej težko deblo in ga hotel odnesti. Na zmrznjenih tleh pa mu je spodrsni-I lo, da je s tovorom z vso silo treščil na tla, pri čemer mu je deblo padlo na glavo. Fant je obležal s počeno lobanjo in ranjenimi možgani ter so ga odpeljali v soooško bolnišnico. Smrtna kosa V Litiji je umrl Tone Lindner, mesar in gostilničar. Nekaj dni poprej je Tone hotel v svoji vneti marljivosti sam žagati drva na cirkularko, k^ pa mu je raztrgala par prstov na desni roki. Nihče ni pričakoval hujših posledic, toda iz Ljubljane, kamor se je zatekel v bolnico po pomoč, je prišla vest, da je podlegel zastrup-ljenju. --o- Sv s; ______ a _ zah da vsakdo ostane na domu, in, ako bi bilo da bo taka njegova 0je tudi umre na pragu , hiše v dobrobit domovi- I,' " ' akor pa je Spomin lia veliko strašno.dramo na Kalvariji, kjer je daroval svoje življenje za človeštvo Kristus — sam Bog. Zlasti v teh razdrapanih časih, ko ne le posamezniki, marveč celi narodi osvajajo protikrščanske poganske miselnosti, na podlagi katerih delujejo proti uplivu krščanstva, in skušajo uvesti v družbo svoja paganska načela. Zato smo zlasti kristjani, osobito katoličani poklicani, da delujemo za upliv katolištva in njega načela v svetu. In s tem, da se uvede in uveljavi praznikom tak dan, kakor je Veliki petek, ko se krščanski svet spominja smrti Kristusa, samega Božjega Sina, je to silno dalekosežnega pomena. Ako bo resolucija pripuščena pred kongres, ki jo je vložil in prijavil poslanec Sutphin iz New Jersey, tedaj bomo katoličani in v^i ostali kristjani, ki verujejo v Kristusa dolžni, da napravimo kar mogoče velik pritisk, da se to, če le mogoče tudi uveljavi po vsej Uniji. Ce obhajamo rojstvo Gospodovo uradno po vsej deželi, ali bi ne bilo na mestu, da bi obhajali tudi dan, ko se spominjamo njegove strašne smrti za nas na Erižu? Baš ob mislih na to strašno tragedijo, ki jo je svet izvršil nad samim Sinom Božjim na Veliki petek, bi morda svet bolj spoznaval, da brez Kristusa ne bo nikdar našel zadovoljive rešitve svojim težavnim perečim vprašanjim. Bridgeville, Pa. Že povsod me povprašujejo, iuii^j da a.ič ne pišem več v list Amer. Slovenec. Kaj sem hotela, pripoznati sem morala, da se me je oprijela tista grd^i bolezen, ki ji pravijo "lenoba." Kje sem se je pa nale-; nič na vem. Ce bi le Vog-iar, ki se večkrat oglaša v listu, kje bližje stanoval, 'bi clol-žila njega, da mi jo je podtaknil pod vežni prag. On ima več muh v glavi, kakor vseH mojih pet krav v poletnem času. Danes ko to pišem, je še pet dni do pomladi, pa je tak mraz in sneg, da niti v januarju ni biLo tako mrzlo. Jaz že tii dni za pečjo sedim, pa to še ni vse, moram imeti rokavice in batiranko na sebi, drugače bi me zeblo. Premogarji delajo sedaj tukaj po tri dni na teden. To pa najbrže zato, ker se premo-garska unija pripravlja za stavko, ki se prične prVega aprila. Delavci zahtevajo šest ur na dan dela, doslej so ga imeli sedem. Šest ur na dan Kaj je zapadna hernisfera (pqlol-a)? Kaj všebnjef in kako daleč sega? Za hemisfere so se do zadnjih časov zanimali le oni, ki so delali zemljevide. Toda zadnje čase veliko čitamo o hemisferah, pa vsakega čitatelja več ali manj zanima, kaj je hemsifera? Še pred več, kakor dva tisoč dve sto leti je egipčanski zvezdoznanec Erastosthenes, zaključil v svojem proučevanju, da je zemlja okrogla, velika obla. On je, kakor pripovedujejo nekateri stari zgodovinski zapiski prvi začel deliti zemljo v razne sfere. Najprvo je razdelil oblo v južno in severno oblo ter določil ravnik (ekvator), ki ga je prvotno potegnil skozi Sredozemsko morje in preko Azije, ki so ga nazivali za ravnik Rhodesa, otoka, ki so ga določili tedaj za središče med jugom in severom, kar pa so pozneje prestavili za več, kakor 2000 milj bolj južno. Nauk o okroglosti zemlje so kakih 1700 let pozneje urad-- no priznali. Pozneje so določili meje zapadni in vzhodni hemisferi. V Greenwicbu, Anglija, je središče med za-' padno in vzhodno hemisfero! Zapadna polobla sega potem do 180. polutnika, ki teče od severa na jug in sicer preko arktične ride sibirskega kontinenta, doli preko slanega 111017a in na jugu par sto milj zapadno od Nove Zelandije. To je zapadna hernisfera. Vzhodna hernisfera je res dovolj živeti pod zemljo. Potem pa tudi vprašajo ga tedenski dopust, ker ga tovarne dajo po dva tedna. Predsednik John Lewis upa, da eno izmed teh dveh zahtev bodo dosegli. Delavci pa imajo le malo upanja, ker sedaj se bo kompanija založila s premogom in ko bodo delavci vprašali za višjo plačo, jim bo kompanija lahko figo pokazala. Minuli predpust se jih je tudi pri nas en par poročilo; dve članici S2Z sta bili vrženi raz prižnicb in to šo Lucija Cadež, hči ugledne Cadežcve družine in Helena Ilabič, hči matere Mrs. Rabič, ki je vdova, pa upamo, da se bo prihodnji predpust zvezala s kakšnim Janezom. Da bi le res bilo, bomo potem žganje pili. — Zgoraj omenjenima hčerkama pa želimo vse najboljše v zakonskem stanu! Zadnji advent so Father Pi-kutis povedali, da bomo imeli prihodnjo pomlad sv. misijon, katerega bo vodil slovenski misijonar Father Aleksander iz Lernonta, 111. Kedaj se sv. miisijon prične, bomo jpa ž,e slišali oznanilo v cerkvi. Mogoče da se je že kdo naveličal' brati. Toda, le še belil • , ker važno šele pride. — Gotovo že vsi veste, da ta naš slovenski pionir Amerikanski Slovenec obhaja letos svoj zlati jubilej. To je že v navadi, rao tudi temu sotrudniku pokloniti šopek cvetlic. Vsak nov naročnik je cvetka. Ce jih dobimo pet, bo že prav lep šopek, ki ga poklonimo slovenskemu katoliškemu listu kot v znak in zahvalo za 50 letno neumorno delo med Slovenci po širni Ameriki. — Dan za dnem vidimo prošnje in opomine v listu za pridobivanje^ novih naročnikov, pa je le bolj' slabo. Srce me boli, ko to prebiram. Rada bi tudi jaz naredila šopek novih naročnikov in ga poklonila listu za njegov jubilej, pa se v resnici tukaj nimam nikamor obrniti za njimi. Nekateri so prenapredm-, drugi so prerevni, tretji pa imajo res že toliko društvenih listov, da se izgovarjajo, da še teh ne morejo prebrati. — Zato bi vas prosila tukaj okrog, I ako kdo ima kakega prijatelja i ali sorodnika, o katerem misli, da bi se naročil na list, naj mi sporoči in bom šla do njega, pa magari če je pet ali deset milj daleč, Veselilo me bo, da bi že vsaj nekaj mogla storiti v času sedanje zlate kampanje. Tudi stare naročnike pro* sim, da poravnate dolg in ponovite naročnino. Pošljete lahko sami na upravništvo lista, če ne pa dajte meni, ker dostikrat se zgodi, da napravim dolgo pot in zastonj pridem, prepozno, ali pa prezgodaj KAKO JE MED ROJAKI VZHODU ' NA Brooklyn, N. Y. Danes, 23. marca, smo se udeležili sv. obhajila skupaj z društvom sv. Jožefa št. 57, KSKJ. iz Brooklyna v naši slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda v New Yorku. Zelo lepo ii\ vzpodbudno je bilo videti, ko je tako lepo število, nad šestdeset članov, pristopilo k božji mizi. Pa, rečem vam, da bi bilo lahko še lepše, če bi se bolj zanimali za tako veliko ieč> saj jo vendar vseh članov okolu 190 pri društvu sv. Jožefa. •— Po sv. maii yno šli vsi v cerkveno dvorano, kjer smo Danes, dva dni pozneje nadaljujem s tem dopisom. Petelin na zvoniku se je že drugam obrnil in prikazalo se je zlato pomladansko sonce in unam, da bo kmalu že obudilo zeleno naravo iz zimskega spanja. —- Prihodnje poletje bomo imeli pa kosce iz Cleve-landa. Tako nam je obljubil Mr. Jože Grdiria. Mogoče pride še Mr. Dolčič. Mr. Grdina se je mudil pri nas, ko je ustanovil tukaj Slovensko moško zvezo. Vabimo može in fante, da pfistopijo k tej Slovenski moški zvezi. Asesment je samo 25c na mesec. — Ne smem pozabiti zahvaliti se g. uredniku tega lista, ki nas je obiskal zadnjo jesen in prosimo, da nam oprosti, ker je 'bil tako siabo postrežen. Je bila krivda tudi na njegovi strani, ker je prišel ravno na petek okrog. — Tudi jaz se spravljam na obisk v. Kansas City, k bratu in v Minnesoto k bratrancu, pa tako izgleda, da bom poprej naučila moje krave "Beer Barrel Polko" žvižgat, kot si cicbili za zajutrek prigrizek in kave, kolikor se je kateremu ljubilo* Pri tej priliki nam je g. župnik Father Petric razložil svoje težave. Povedal je, da je dobil od države ukaz, eta mora cerkev popraviti. Namreč, ne ravno crkev, pač pa stopnišče v cerkc/ mora drugače postaviti, ker da so sedanje preozke in tudi prestrme ter previsoke^ Prosil je, da bi mu far an i in rojaki pomagali z denarjem, ke- sam da nima dovolj sredstev. — Dragi fara-ni, pomagajte, da bomo še v nadalje obdržali svojo cerkev, saj je vendar riaša dolžnost, da še .za naprej obdržimo slovensko župnijo v tako veliki naselbini, kot je tukaj v New Yorku. Tem potom tnd/ naznanim, da bo naše drv.?fvo sv. Jožefa priredilo veselico z igro "Zu- službo. — Na pokopališču pri sv. Brigiti so se zagrnili štirje novi grobovi v par mesecih. Prva je umrla Agnes Jaksa, stara 19 let, ki je bila bolna samo en teden. Drugi je Zig-mont Betko, star 21 let, ki je postal žrtev sneženih žametov. On je delal v šumi, pa je neki dan nastal strašen vihar in celi dan je tudi snežilo. Revež je zgrešil pot in se ni vedel kam obrniti. Nastala je noč in zjutraj so ga našli mrtvega. Zmrznil je. Tretja žrtev smrti je Anton Flake, star 28 let. On je pa bolehal že delj časa in je umrl v bolnišnici v Dulu-thu. Četrti je pa umrl Joseph Starich, ki je bil star 35 let. — To so torej trije mladeniči lin eno dekle, katere je smrt pobrala v najlepših letih s tega sveta. Naj v miru počivajo in naj jim sveti večna luč, prizadetim družinam pa izražamo naše sožalje! Še ena nesreča se je pripetila v tukajšnji naselbini. Cl Seid je poginilo šest glav živine in sicer štiri krave in dve telici. Žival je dobila strup za kobilice. Mož ni vedel, da ima nesrečo pri hiši. Tu ljudje so si kupili to domačijo pred par leti in pričeli živinorejo. Ta strup pa, ki je bil tako usode-poln, se je nahajal v neki zapuščeni kempi in domači niso vedeli zanj. — To je torej dober. opomin za vse, da bomo vedeli,' kako nevaren je ta strup in pa, da bi se nikomur več kaj takega ne primerilo. — Pozdrav rojakom sirom dežele. Katarina Kochevar POTOVANJE BANKOVCA Deportacije se je zbala Akron, O. — Na svojem domu v bližini Barbertona se je 28. marca ustrelila Mrs. Fran* ces Smerdel, stara -11 let, ki je pred 17. leti baje nepostavnim potom prišla v Ameriko. Dan poprej je dobila iz naselniške-ga urada v Clevelandu poziv> naj se zglasi, da pojasni, kako je dospela v Združene države. Bojazen, da bo deportirana, je na njene živce tako hudo delovala, da se je podala ^ klet in se ustrelila. Zapušča moža in dva otroka v starosti 15 in 11 let. Podlegel Geneva, O. — V Unionvilk-O., je po šest mesečni bolezni umrl Konrad Laurič. Omenja ni je nad 30 let stanoval v Cl®* velandu in je bil zaposlen Prl American Steel & Wire Co. Pokopan je bil zadnji teden cerkve Brezmadežnega SP°^e' tja v Geneva, O.. Smrt kosi Cleveland, O. — V sanatoD-ju na Euclide Ave. je umrl jak Frank Krall, samski, v sta* Vosti 69 let. Pokojni je bil doma iz Št. Vida pri Stični tfj Dolenjskem, odkoder je prise v Ameriko pred 40. leti. TU' kaj ne zapušča sorodnikom pač pa v starem kraju. Pok®' pan je bil iz cerkve Vnebovzete na pokopališče Pavla. K vojakom Cleveland, O. — Zadnji P0' nedeljek je odšel v vojaŠ^ i službo Henry Zupan, sin in Mrs. Ivan Zupanove druz' ne. Mr. Zupan je urednik G'3" ila K. S. K. Jednote. — PriJf Mii mn žele srečno pot i" bolj srečne vrnitve! Jubilej Milwaukee, Wis. — Petde' setletnico rojstva je tukaj vila oni dan v krogu sv°-V družine, prijateljev in sorb$§ J? 2» Neka trgovska zbornica je panova Micika." Nastopili bo do vsi dobri igralci, zato bo««?^ Poseb<;n p0skus' ? bl velik užitek to igro videti, ker zasledovala potovanje nekega bankovca. Na ta bankovec, ki je nad vse zanimiva, kratkočasila in splcjfi krasna igra. Ta prireditev 'bo v nedeljo 20. aprila v Slovenskem domu na 253 Irving Ave. v Brooklynu. Želeti je, da bi se udeležila vsa slovenska naselbina te igre, in prireditve. Rad bi še pripisal in prosil, da bi si vsak Slovenec tukaj v New Yorku in Brooklynu naročil Amer. Slovenca, ta pre-potrebni katoliški slovenski list, ki je zares potreben za vsako slovensko katoliško hišo. V njem je največ novic z vsega sveta in je tudi najcenejši, saj stane samo,$5.00 na leto in to za vsaki dan ki vas obišče. — Jaz sem zastopnik tega lista in vam ga zelo priporočam. — Prisrčne pozdrave vsem naročnikom in čitate-Ijem. A. Anslovar, zast. ga je dala v promet, je pritrdila listek z opozorilom, naj bi vsak, ki bo bankovec dobil v roke, nanj zapisal, kaj je z njim plačal. Cez dva tedna je bankovec prejel neki brivec. Iz zapiskov je bilo razvidno, da je bankovec v tem času sedem in dvajsetkrat menjal lastnika. Petkrat so ga uporabili za plačilo mezde, tobaka in cigaret, razen tega so z njim večkrat kupili slanino, pralni prašek, naramnice, zobno kremo in potrebščine za avto. kov Mrs. Frank Remšak Penna Ave. Prijatelji so^ji to priliko priredili veselo P^ senečenje, kakor jo tudi bo£a to obdarili. Smrt rojaka Bridgeport, O. — Dne marca je zadet od mrtvo*1 izdihnil svpjo dušo rojak J0'1 Gričar, v starosti 66 let. Do*1' je bil iz St. Petra pri NoVf^ mestu in je prišel v Aniei'1 pred 40. leti. Zapušča ž pet sinov, tri hčere, brata sestro. POSLUŠAJTE vsako nedeljo-prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 11360 kilocycles. m Zopet doma So. Chicago, 111. — Te se je zopet vrnil med na? ^ dolgoletni faran Mr. Lov^, Samotorchan, ki je nekaj živel na mali farmi v Mich'f ; geo*' sta^0 m nu, tam blizu Colome. je farmo prodal in se vrnil med svoje rojake * Chicago. Mr. Lovrenc Je nad 40 let zvesti nar oč*1 Kličemo mu dobrodošel! pozdravljen NOV POIZKUS (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzan in Jane sta se po qreve§ih odpravila proti svojemu domu. Vesela, da sta se zopet sešla, je nato Tai"?an razložil okoliščine, ki so ju na krovu roparske ladje tako razdru« Doma je Tarzan poskrbel za Janino varsU-o pod junaškimi Waziri in zopet sam povzel stražo džungelskega kraljestva. Kekega dne je zaslišal rjovenje leva, ki je prežal na človeško žrtev. — In to je bilo nenavadno presenetljivo pod-v zet je, ki ga je kedaj imel, „ Stran 2 Četrtek, 3. aprila 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran • POPOLDANSKA SLAVNGST NA JUBILEJNEM BANKETU "AM. SLOVENCA" Jubilejni odbor priredil gostom zelo lep in zadovoljiv banket. — Po banketu so nastopali številni govorniki, ki so povdarjali in naštevali zasluge lista "Amerikanski Slovenec" za Ameriško Slovenijo. Chicago, 111. — Po slovesni teri drugi, ki so obljubili in bili Biaši v cerkvi sv. Štefana, je bil Pripravljen slovesni jubilejni banket za vse goste, ki so se ude-ležili jubilejne slavnosti. Banket napovedovani, niso tukaj radi tehtnih zadržkov. Vseeno vsem tem, izrekamo našo zahvalo za njihovo dobro voljo in zanima- 60 imeie v oskrbi: Kot glavna ;nje, ki so ga pokaaali. Imamo pa kuhar- " A ......— irica Mrs. Ana Stare, pomagale pa so ji Miss Katie Triller Whiting, Ind.; Mrs. Ana Je-rich; Mrs. Helen Zakrajšek; Mrs. Josephine Turšič; Mrs. An-na Štefane in Mrs. Anna Bon-Pomagale so še nekatere druge pri pripravah, toda omenjene so bile glavne, ki so imele v oskrbi kuhinjo. Giavne strežnice v dvorani pa so bile Miss Fl'ances Schifler, Mrs. Jennie Oblak in Mrs. Carolina Pichman okrog 30 mladih žena in deklet, ki so servirale. Omenjamo tem mestu te, ki so pripravile banket zato, ker smo prejeli da-in včeraj že nešteto pismenih čestitk iz Jolieta in Waukegana, kako so bili gostje vsestransko zadovoljni z dobro pripravljenimi jedili in postrežbo. Tudi mi Vsem tem vrlim delavkam /in Vseni dekletam in ženam, ki so K'■regie, izrekamo iskreno zahva-j° za njihov veliki trud, ki so ga ]tnele pri pripravljenju banketa. ^i-ez njih bi ne bilo zadovoljno-na proslavi zlatega jubileja, kakor je bila. Bo banketu pa se je razvil govorniški program. John Jerich, pozdravil vse navzoče približno tako le: "Velečastni gospod generalni konzul, velečastiti gospodje duhovniki, spoštovani glavni uradniki raznih organizacij in društev ter dragi rojaki prijatelji! i Vsem vam prisrčne in iskrene - Pozdrave v imenu "Amerikan-.skega Slovenca", katerega zlati Jubilej ali petdesetletnico danes proslavljamo. steh postavljeni, nam za vodni-jgoslovanih, kako so bili južni nato pa nadaljuje: "Slovani, ke. Zato iz spoštovanja cio du- Slovani že od nekdaj povezani ki so se naselili na tu. Panjem hovnika sem naprosil našega od- j med seboj po jeziku, krvi in du- ličnega preč. gospoda župnika Fathra Edwarda Gabrenja, da bo predsedoval temu programu v svoji sredi odličnega pijonirja in velikega rodoljuba veleč. g. ciekana Matija Šavsa, ki je prišel doli iz daljne Minnesote, dežele deset tisočev jezer, kateri je še čvrst in junak, kakor je čila in junaška le slovenska — gorenjska kri, ki nikoli ne fali. G. dekan Šavs je že pred petdesetimi leti pazil na "Amer. Slovenca" gori v Towerju, Minn., ko je bil list še v zibeli. Urejeval ga je, polnil njegove kolone kot so-urednik in bil že takrat odličen sotrudnik pri vsemu narodnemu delu za tisk, društva, jednoto, itd. To je naš velečastiti g. dekan Šavs. Posebno zahvalo tudi vsem drugim odličnim gostom, kot župniku in Duhovnemu vodju KSKJ. preč. g. M. J. Butala iz Jolieta, preč. g. M. J. Hitiju, župniku iz Waukegana, preč. g. Georgu Kuzmu, preč. g. prov. komisarju P. Benediktu Hoge, itd. Posebno zahvalo pa smo dolžni našemu domačemu navdušenemu preč. g. župniku Fathru Edwardu Gabrenja in njegovemu vrlemu pomočniku preč. g Lenartu Bogolinu, ki sta šla nam pri tej proslavi vsestransko na roko. Prisrčna in iskrena zahvala tudi vsem odličnim glavnim u-radnikom(cam) K. S. K. Jedno-;e, Družbe sv. Družine, Zapad. Slov. Zveze in Slov. ženske zveze, Mohorjeve družbe in vsem uradnikom lokalnih društev. Isto zahvalo naj izrazimo tudi vsem zunanjim gostom, kakor V njegovem imenu sprejmite j^di vsem iz naše domače nasel-, vsi iskreno in prisrčno za- ;bine, ki ste se v tyko obilnem ' ^alo prvič za vašo navzočnost, IteVilu udeležili te proslave. Intern pa tudi za vašo blago pri- j Hvala vsem! težnost, za vse žrtve ir trud s l 'Posebno hvalo moramo izreči Koroškem, so' to gorato deželo hu. Omenil zanimiv dogodek, ko imenovali- "Gorovje," njeno je še pred zadnjo svetovno voj- prebivalstvo pa "gorovjane." no obiskal Srbijo, kako mu je. Nemški zgodovinarji so potem 'em v zvezi. Hvala in Bog plačaj! Posebne globoke hvaležnosti stiio v prvi vrsti dolžni našim °dličnim visokim gostom. Posebno še Njegovi Ekselena gospo-kraljevskemu ministru poslaniku Dr. Konstantinu IVuču, ki 66 je toliko zanimal zu to slav-nost in bi tako rad c!o.>;:el sam osebno semkaj in je tudi imel to 2eb'o in namen, ali bas te dni, ko be naša domovina Jugoslavija nahaja v napetem poledaju in Razmerah je njegova prisotnost j'°ttia v njegovem u/aciu neob-nodnp potrebna, da sprejema ob-v°stiia od doma in jih izroča zo-^et naprej, itd. zato mu ni mogoče biti danes tu. Zato je polastil tukaj navzočega velemestnega g. generalnega konzu-te Dr. Pero I. Cabriča ki ga bo tu zastopal in nastopil v njego-v0fri imenu in potem svojem. Obema najlepša zahvtla. Posebno še g. generalnemu konzulu r. Cabričii; ki vedno ob vsaki ^.iljki rad prihaja med Sloven-Ce> da se z nami veseli ot> raznih narodnih proslavah, tako tudi Il,legova draga gospa Ivanka, ki danes tudi med nam.:. Oba Iskreno pozdravljena in zahvalna ' . Naj večjo zahvalo pa smo dol-vsem našim hrabrim, navdu-^nini in rodoljubnim odličnim iovenskim pijonirjem duhovni-°ni. Mnogi izmed teh so do zad-^JeSa upali, da bodo z nami. Po-' "bn0 se je veselil odlični pijonir g- Pater Ciril Zupan zlato-ašnik, iz daljne Colorado, to-a visoka leta, rahlo ?,dravje, re*he in dolga pot nad 1000 r so gotovo vzrok, da ga ni »ami. (V ponedeljek je do-"0 Pismo, da so se preč. gospodu j..;u'edile bule na vratu, radi če-0 V mu na pot.— p- urednika). Tako tudi neka. šc naši ugledni slovenski naselbini v Chicago, ki je z nami vred požrtvovalno sodelovala, da je bilo mogoče z uspehom pripraviti proslavo tega zlatega jubileja. Hvala vsem možem in fantom, ženam in dekletam, ki danes tako požrtvovalno delujete v tej dvorani, da ste nam poskrbeli tako imenitno postrežbo na tej proslavi. Hvala iskrena tudi odlični slovenski pevski umetnici, gdč. Va lentini Umek, ki je prihitela iz Waukegana, da bo nas danes tu zabavala s svojim ljubkim glasom. Lepa hvala tudi našemu domačemu pevskemu zboru "Adrija" za prelepo petje v cerkvi pri maši in tudi za nastope na tem programu. Bog ve če nisem koga izpustil in pozabil Zahvaliti, toda verujte mi, prav vse imam namen zahvaliti, karkoli je kdo storil z? to veličastno proslavo. /Hvak in istega vodil in zdaj gospoda župnika prosim, da prevzame častno mesto predsednika tega programa. Vam pa vsem najlepša hvala za posluh! Nato je nastopil domači preč. g. župnik P. Edward Gabrenja. ki je navdušeno pozdravljen, najprvo spregovoril, v svojem imenu in potem še v imenu župnije sv. Štefana. Čestital je listu v lepih zbranih besedah, pozdravil vse goste od blizu in daleč Nakar je začel s programom. Najprvo je objavil nastop domačega pevskega cerkvenega društva "Adrija", ki je zapel navzočim par lepih pesmi, zakai^o vrli pevci pod vodstvom izvrstnega pevovodja g. Ivana Račiča želi buren aplavz. Nato je bil predstavljen občinstvu Dr. Pero I. Cabrič, generalni konzul Jugoslavije v Chičagi, ki je najprvo izrekel i iskrene pozdrave in čestitke listu "Am. Slovencu" in vsemu osebju v imenu Njega Ekselence g. poslanika Dr. Konštantina Fotiča iz Washingtona, ki se radi tako nujnih zadev in dolžnosti doma ni mogel osebno udeležiti te proslave. Nato pa je govoril v imenu domovine in vlade ter nato še v svojem imenu. Lepo je govoril o velikem pomenu tiska, ki ga vrši tisk za narod. Posebno "Am. Slovenec" je vedno gojil in vnemal ljubezen do stare domovine. Pomembno nalogo je vršil v item oziru ta list. Vedno je rad sodeloval tudi pri narodnih proslavah itd. Potem je omenil tudi težave stare domovine, omenil tudi dolgotrajno borbo Jugoslovanov pralno so se Jugoslovani ujedinili v eno močno samostojno narodno državo Jugoslavijo, kateri na čelo je zdaj zopet junaško stopil baš te dni mladi kralj Peter II., ki je vreden naslednik 'svojega junaškega očeta Aleksandra I. Njegovim krepkim in navdušenim besedam je sledil buren aplavz. Zopet je zapel pevski zbor "Adrija" in to pot dve lepi slovenski pesmi, ki so bile posvečene slavnostnemu gostu na proslavi veleč. g. dekanu Matiju Šavsu. Nato pa je stoloravnatelj predstavil občinstvu glavnega govornika veleč. g. dekana M. Šavsa, ki je nastopil burno pozdravljen. G. dekan je rojen pravi ljudski govornik. V gladki domači slovenski besedi je zopet govoril o velikem delu zlatega jubilanta "Am. Slovenca". Zopet je ome njal, kako so pred petdesetimi leti mladi slovenski dijaki delovali za ta list, da se je razširil in da je dobil tako svoj podlago. Omenjal je delo in žrtvovanje veleč. g. pokojnega Jožefa Buha, ki je izdajal list v Towerju nad sedem let. Omenjal, kako so tem listom začeli delati za prvo slovensko jednoto v Ameriki, ki je KSKJ. Nato je govoril o Ju- srbski vojak izkazal veliko u-ljudnost in prijaznost, ko ga je zalotila nevihta in naliv in je stopil v prazno stražniško utico. Ko se je vojak vrnil, mu je pokazal gostoljubnost, da ga ni pustil izstopiti dokler ni naliv je-njal in se je vojak iz prijaznosti sam rajši do kože namočil,'samo da mu je tako pokazal svojo go. to ime polatinili v "Caranta-num," iz tega pa je nastalo današnje ime "Koroška" ali, kakor Nemci imenujejo to deželo, Karnten." Ime "Kranjska" izhaja iz besede "krajina," t. j. obrobna ali obmejna pokrajina, kakor je na primer "Ukrajina" obrobna dežela Rusije. Ce pomi- stoljubnost. Povedal je še mar- slimo — izvaja ta koroški ie-sikaj, kar so vsi navzoči z velikim zanimanjem poslušali in za svoj govor je veleč. g. dekan žel buren dolgotrajni aplavz. (Dalje prihodnjič) RAZNO IN ODKOD IME KOROŠKA KRANJSKA Tolikokrat pri svojih dnevnih razgovorih omenjamo Korošce in Kranjce, pri tem pa seveda ne pomislimo, odkod smo prav za prav ti dve imeni dobili. Človek na ysezadnje tudi ne more vedno misliti na izvor besedi, ki jih izgovarja. Predaleč bi prišel. O tem, kako je nastalo ime Koroški in Kranjske, pa jo svojčas v "Koroškem Slovencu" napisal neki koroški jezikoslovec razlago, v kateri med drugim najprej poudarja, da sta obe ti dve imeni slovanskega izvora, zikoslovec — slovenskega škem, je ta ravna. Tudi - da je bilo jedro naroda na Koro-razlaga zelo na-Herder je bil lega mnenja in v svojem leksikonu imenuje Kranjce — "Grenzslawen." --o- OKOSTJE V SPALNICI V Doboju živi gostilničar in kmet Mitar Pajevič, ki se je kot prostovoljec udeležil balkanske vojne in se je v svetovni vojni zelo odlikoval na fronti pri Solunu. V njegovi hiši je lepa zbirka starega orožja, pištol, samokresov in dolgo-cevnih pušk, s katerimi so hodili v boj njegovi predniki. Tudi puške, ki jih je imel naš prostovoljec v vojnah, so na častnem mestu zbirke. Najbolj zanimiv predmet te zbirke pa je v spalnici. Tam stoji poleg zakonske postelje, v kateri počivata Mitar in njegova žena, steklena krsta, v kateri je člo- NA PRODAJ — zidana hiša šest stanovanj. Najemnina donaša na mesec $170. Cena $7,000; — hiša 8 stanovanj na 26. Crawford; cena veško okostje. V neposredni postal največje špansko bližini krste stoji postelja Mi- stanišče ob Atlantiku, tarjeve hčere. Cez dan je ki-- * sta pokrita s preginjalom, zvečer jo pa odkrijejo in žena prostovoljca prižge svečp v spomin pokojnega. Gre z a okostje nekega vojaka, ki je padel v južni Srbiji za svobodo svoje domovine Mitar je z dovoljenjem oblasti izkopal okostje na nekem vojaškem pokopališču in njegovi vojni tovariši se vsako leto zberejo pri njem, da pred zbirko preizkušenega orožja in pred kostmi padlega junaka obne-vijo prisego zvestobe do kralja in domovine. -o- NAJVEČJE ŠPANSKO PRI- pn- 8 stanovanji, staro 10 let. mesec $512. STANIŠČE OB ATLANTIKU Kakšnih 30 km severno od portugalske meje stoji ob španski obali močna trdnjav? Vigo. Obenem je to mesto tudi zelo važno špansko pristanišča ob Atlantskem morju. Časi, ki jih danes preživlja Španija in ki so zaradi vojne v Evropi še hujši kot so bili v prejšnjih letih — so opozorili na potrebo po razširitvi pristanišča Vigo. V zvezi s tem poroča zdaj dopisnik Nemškega poročevalskega urada iz Madrida, da španska vlada želi, da bi Vigo KUPEC ZA HARMONIKE Kupiti želim kak novejši izdelek rabljenih Mervarjevih harmonik na tri ali štiri vrate. J. Pilny, 2618 So. Lawndale ave., Chicago. cesti, blizu $15,500; — poslopje z blizu 63. ceste, Najemnina na Cena $25,000; — 12 stanovanj zidana hiša na Marquette rd., malo zapad-r.o od Western ave. Najemnina na leto $7,300. Cena $25, 500; — na prodaj tudi več malih hiš, cottages, bungalows, itd., v Vseh delih Chicage; 10 odstotkov prvega plačila; — več farm blizu Chicage, od 40 akrov naprej. Pojasnila daje: Anton Jordan, 2622 So. Harding ave.» Chicago, 111. Tel. LAWndale 7182. DR. JOHN J. SMETANA is OPTOMETRIST jI Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. H zjutraj do 8:30 zvečer. itiiniiwBiiiiHniniiiHiiiiBiiiiiaiiiiaiiiiiaiin usso ležek razkrinkana vsem Whitaker John T. Whitaker (na desni) prikazan v razgovoru z prcmier.iem Mussolinijem. Ki je bil pred kratkem izgnan po režimu II Dučeja. Vas vse drage goste pa prosim, naredite se domače, počuti te se med nami kot domači. Kdoi želi kake postrežbe, pokličite dekleta strežnice in postregle vam bodo. Kdor bo imel suhe grlo naj pokliče naše poslužm natakarje in poskrbeli bodo z najboljšo pijačo, da nihče žeje ne bo trpel. Predragi, zlati jubileji niso vsak dan. Petdeset lel smo čakali nanj, kdo naj nam zameri, če bomo malo veseli: Nihče. Vas pozdraviti in zahvaliti sem se čutil dolžnega kot urednik lista in predsednik Tiskovne družbe "Edinost". Toda kot katoličani moramo lajiki vedno iz-< kazovati svojim dušnim vodite^ Ijem čast in priznanje ki jim gre, ker ti se resnično nesebično žrtvujejo in so tudi po božji Previdnosti in cerkvenih obla- NECENZUR1RANA POVEST O ITALIJI, KAKOR PRIPOVEDUJE WHJTAKER Mussolini jo dobesedno jetnik Adolfa Hitlerja. To je eno izmed senzacijonalnih odkritij v seriji člankov, ki bodo objavljeni te dni po dopisniku Chicaške Daily News Johnu T. Whitaker ju, ki je bil pred kratkim izgnan iz II Dučejeve Italije. Whitaker pripoveduje, kako Nemci celo v samem Rimu pazijo na Mussolinija, na vsak njegov korak. Pove tudi, kako je vojaški poraz napravil Mus-s'olinija nepopularnega. Serija člankov je napolnjena s velikimi senzacijami. Naziji kontrolirajo vso italijansko težko industrijo. Zanimivo je, kaj se je zgodilo v Libiji, Grčiji in Etijopiji. Čitajte Chicaški Daily N,ews in izvedeli 'boste vse te skrivnosti, o katerih zanimivo piše John T. Whitaker. Izgnan iz Italije po Mussolinijevi vladi, John T. Whitaker — znameniti dopisnik "The Chicago Daily News" — je končno prišel v kraj, v od osišča terorizirane Evrope, kjer lahko poda necenzurirano odkritje. Whitaker bo odkril: Kako je Hitler tekom osem hitrih tednov dosegel nekrvavo invazijo v Italijo ... Kako je Mussolini danes Hitlerjev jetnik . . . Kako je Italija, na kratko povedano — Nemčija! . . . Kaj se je aktualno zgodilo v Libiji, v Grčiji in Etijopiji . . . Kako je Mussolini poskušal podkupiti ducat grških generalov ... Kako je fašizem' uničil učinkovitost oborožene sile . .. Kako nazijiv sedaj kontrolirajo 50% Italijan- Tlip 1 ilEi ske težke industrije . . . Aktualni položaj italijanskega ljudstva . . . Kako je Mussolini sedaj najbolj zasmehovan človek v Italiji . . . Kako so povišane straže okoli Mussolinija od stotin na tisoče . . . Kako cirkulirajo najbolj zo-perne stori je u Mussolini ju med italijanskim ljudstvom ... Kako sedaj najbolj razume Mussolinija med vsemi ženska, ki je polovico mlajša od njega . .. Kako so naziji grozili grofu Ciano, da ga bodo "dobili", ki je edini, ki bo govoril Mussolini ju resnico .. .Gotovo čitajte popolnoma razgaljeno resničo o notranji Italiji, o kateri piše John T. Whitaker. Z AC IS E V DANAŠNJI DAILY NEWS Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis, Telefon: 85 — Res. 4080-W TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek AMERIKANSKI SLOVENEC Sotešean Da bo letošnja jubilejna kampanja nadvse zani- ! miva in da bo na njo ostal med nami tudi najlepši j spomin, zato je vodstvo lista določilo tudi posebne J jubilejne volitve, v katerih bomo izvolili JUBILEJ- i NEGA MARŠALA ali JUBILEJNO KRALJICO « vseh naročnikov zlatega jubilanta ! "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" j Volitve bodo trajale od 1. februarja pa do 12. j maja 1941. i POVEST IZ DAVNINE O italijanskih vojakih se pi-že to in ono. V Albaniji je roba bolj klaverna, in v Afriki je zapihal hud "hamsin," kakor Arabci imenujejo veter, ki vse izsuši in je v Sloveniji znan kot "javk." Brez tega vetra bi pa ne bilo vesne. Neke sodbe o kakovosti laških vojakov so take, da pač niso preveč laskave za junaštvo, ki je vendarle glavna poteza vsakega pravega vojaka. Nesmiselno bi bilo s takim mnenjem podcenjevati vojaško borbenost Lahov sploh. Kakor povsod,'je tudi pri Italijanih odvisna borbenost posameznika od duha, ki ga pri borbi navdaja. Duh more biti sicer vrlo slab, kakor je pri nazijskih Nemcih zdaj, ker je pristen razijski fanatizem, ampak duh je tu, in če ta duh prevzame posameznika, se bo boril tudi kot neumen fanatik z vso odločnostjo. Borbenost in odločnost pa dela vojaka. Ako pa ni duha, in naj je najslabše vrste, ni junaštva. Nihče naj me1 ne razume napačno, Prikrivanje dejstev bi bilo le škodljivo slepomišenje,. Slovenci so bili v Avstriji znani kot dobri vojaki — rekli -o splošno in govorili o njih, da so "železni." Opravičeno, brez razloga bi se ne bilo tako sodilo. Kot vojaki so pa brez-dvomno Slovence prekašali Hrvatje. Kadar je prišlo na "jurišanje," je moral odnehati zid, Hrvat ni. Da so pa v junaštvu Srbi prekosili še Hrvate, je vedel in tako sodil ves svet. Preobrat v zadnji vojski je prišel po junaštvu jugoslovanskih legijonarjev v Mace-ki so prebili bolgarsko črto in vrgli nazaj celo bojevite Bolgare. To so neovrgljiva dejstva. Kakšen duh je navdajal Slovence,.Hrvate in Srbe, kadar je bila borba, to ne spada sem, ker gre le za to, da mora vojaka navdajati'neki duh. \ Prišlo je pa do razmer na Koroškem. Videl sem dosti z lastnimi očmi. Nočem odkrivati ran, saj je rana dosti krva-še danes in morda ostane celo smrtna. Med vojaštvom, ki je bilo tedaj že jugoslovansko, so bila-vsa tri plemena, Slovenci v večini, nekaj Hrvatov in precej Srbov. Morda je pri zase-anju bilo precej nekega dobrega duha, ampak — vse nične pomaga — bilo je tudi dosti vrlo slabega duha, da bi se malo poplenilo, in te nečedne robe je bilo dosti in je hudo škodovala ta roba, ker so Nemci strahovito kričali o balkanskih roparjih. So dejstva, ki se ne dajo utajiti. Pri glasovanju je slabo izpadlo, Jugoslovani so morali 'oditi. Vsaj prve dni po glaso- vanju je bilo vse zmedeno. Izid, ki je pomenil izgubo, je tudi na Kranjskem razburkal vso javnost. Nujni opravki so me privedli na Jesenice. Razne govorice so švigale sem in tja. Izgledalo je, da bo treba še enkrat iti na Koroško. Ravno v tem trenutku sem bil na Jesenicah,kjer je mrgolelo vojakov. Stvar bi bila resna, ne kaka gola zasedba, treba bi bilo morda tvegati kožo in življenje. In tu sem videl, da so se mnogim tresle hlače. Golo lejstvo. Odkod tako "junaštvo" pri priznanih junakih? Tem vojakom je pač manjkalo — duha. Več ali manj so bili le primorani biti vojaki, raje bi bili ostali doma, jim ni zameriti, in če bi bilo prišlo do novih in resnih borb, ne vem, kako bi bilo izpadlo. Ko sem že precl leti omenil nekaj stičnega, je padalo po meni, morda bo tudi zdaj, ampak dejstva so dejstva, nobeno prikrivanje dejstev ne more zabrisati. Odkrita resnica bo bolj pomagala, kakor nesmiselno tajenje dejstev. Povrnimo se k sedanjem Lahom. V Mussolinija so sicer zatelebani, navdušeni so bili tudi, ko je bil rimski imperij že na pohodu brez posebno velikih žrtev. Zdaj pa je prišlo do i-azmer v Albaniji in Afriki. Imperij bi bilo treba braniti s krvjo in smrtjo, in tu vsaj mnogim Italijanom manjka — duha. Odtod porazi. Pa niti pri Italijanih ni vse le poraz. Poročevalci, ki sodijo objek-tivno, priznavajo, da so se posamezni oddelki med Italijani borili ko levi. Tako poroča tudi A. P. Taki oddelki bodo j pač in morejo biti pristni laški fašisti, ki so polni tega fašističnega duha, in ta duh jih dela odločne in bojevite. Ti fašistični, toraj pristno s fašizmom navdahnjeni vojaki, dobro vejo, da bi jim odklenka-lo, ako bi bili končno poraženi, in to pomeni za nje življenje, vsaj fasistično življenje, iii ohranitev tudi takega življenja, je duh, kateri naredi iz vsakega junaka, da se ne zmeni za smrt. Seve vplivajo porazi tudi na tega duha, da ga hudo primanjkuje, ako ga je prej nekaj bilo. In to je, kar utegne odločevati pri sedanji borbi. ^ Albaniji se tudi Lahi dobro borijo, ako so napolnjeni s fa-stičnim duhom, ampak še veliko boljši duh pa navdaja Grke, zato so pa grška junaštva vsa boljša od laških. Vsaj do-zdaj so grški levi odbili tudi laške leve. N,i treba Lahov le obsojati, na duha je treba gledati, da kdo samega sebe ne vara. o- ŠmiTE AMER. SLOVENCA" Učite se angleščine iz Dr. Kcmovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena A^l in stane samo: « ^ iff Naročila sprejema Knjigarna Amerifcanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran % i • Knežji grad Petrinje je obsevala srebrna mesečina. Luči v razkošnih sobanah so ugašale. Številno osebje je opravilo svoje delo in odhajalo počivat. Samo straža je še dremala na svojih mestih. Čuvaj na starinskem stolpu je zatrobil polnočno uro. Skrivnostno tišino so motili pritajeni koraki menjajoče se nočne straže. Potem je nastala spet prijetna tihota. Na dolgem hodniku prvega nadstropja se je pojavila bela žena. Premikala se je počasi z neslišnimi koraki. Njeno dolgo krilo je bilo belo ko sneg; obraz ji je bil zagrnjen z belo kopreno. Ob motnem svitu luči, ki so medlele na stropu, se je vse to natanko razločilo. Tako se je prikazovala neka dvorna gospa, ki je živela na Petrinjah v davnini. Videli so jo v poznih nočnih urah. Prihajala je čedalje bolj poredko. Njeno prikazovanje je pomenilo vselej kak neprijeten dogodek. Prikazen se je ustavila pred stanovanjem kneginje Ane. Tedaj je stopila izza dragocene zavese ženska v razkošni dvorni opravi. Bila je Gizela — dedinja grajskih zakladov. Ko je zagledala belo ženo, se je plašno zganila. Brž se je umaknila za zagrinjalo, kjer je ostala tako dolgo, dokler se ni odstranila prikazen. Potem je stopila iz svojega skrivališča. Tiho je odprla vrata in šla po prstih v sobo, kjer je spala knegi-nja. Kakor mačka je lezla po mehkih preprogah; pripravljala se je za naskok proti mizici, stoječi ob postelji. Na lični okrogli mizici je stala časa, napolnjena z vodo. Plemkinja je pogledala spečo kneginjo in spustila v kupico beli prašek. Tiho, kakor je prišla, se je spet odstranila. Vendar je nekoliko pretrdo zaprla vrata. Kneginja se je prebudila. Segla je po čaši ter si ugasila žejo. Ker je nekaj bolehala, jijje dvorni zdravnik prepovedal uživanje opojne pijače. Gizela se je v svoji sobi naglo preoble-kla. Odšla je v drugi del palače pred knezovo sobano. Tukaj je vprašala stražo, ali se je njegova visokost knez že odpravil počivat. "Še ne, milostiva!" se je služabnik priklonil v odgovor. "Tedaj sporočite njegovi visokosti, da ga želim takoj obiskati." Služabnik je obvestil kneza, ki je takoj odprl vrata. "Vi ste še pokoncu?" se je začudil, ko je zagledal Gizelo. "Vaša visokost naj mi blagovoli oprostiti, ker vas nadlegujem ob tej pozni uri," se je opravičevala plemkinja z zapeljivim' obrazom. "Opazila sem nekaj, kar me navdaja s strahom . . ." "Kaj se je zgodilo?" jo je gledal radovedno. "Prav za prav še ne1 vem natanko . . . Treba je šele dognati, kaj naj vse to pomeni . . ." Pnez jo je prijel za roko. "Sedite!" jo je pritegnil k sebi v naslonjalo. "Ne morem," se mu je izvila. "Prihajam z važnim poročilom . . ." "Ne prikrivajte, mi, kar veste," je zaskrbelo kneza. "Videla sem neznano belo ženo ..." je izrekla z namišljenim trepetom. "Prikazen se je pojavila na hodniku tam, kjer prebiva kneginja ..." Knez se je ustrašil in izpustil njeno roko. "Pravijo, da se prikazuje stara dvorna gospa, česar pfi ne verjamem. Prikazen je povsem drugačnega izvora ..." "Vaše mnenje mi je sveto," ji je prižgal kadilo in čakal navodila. "Ako je resnično vaše priznanje, tedaj odredite takojšnjo preiskavo. Tista bela žena je bila pri kneginji v spalnici . . . 0-pozarjam vas na pretečo nevarnost . . ." "Motite se, plemenita!" ji je rahlo opo-rekel. "Zadeva je nujna", je silila v kneza. "Nobenega trenutka ne smemo zamuditi." "Ustregel vam bom, čeprav ne verjamem v nemarnost." Knezu je gorela strast iz njegovega pogleda. Zvijačnica pa je priganjala: "Hitro, hitro ! Sicer nam bo prikazen ubežala." Pozval je služabnika ter mu naročil, naj pokliče načelnika nočne straže. "Preiščite vse hodnike!" se je glasilo povelje. "Na dvoru se je pojavila bela žena . . . Priča: kujem natančnega poročila." Načelnik se je priklonil in odšel na delo. "Ugodil sem vam, moja lepa prijateljica," se ji je dobrikal Julijan, zajet od njene mreže. "Zdaj pa zahtevam plačilo . . ." "Bojim se, da ne bi naju kdo iznenaclil... Kaj poreče kneginja, ako bi izvedela?" "Djovolite, da vam zaprem vaša zlata usta." — Privil jo je k sebi ter jo strastno poljubil. Zapeljivka je v namišljeni sramežljivosti povesila glavo. "Milostiva, poklanjam vam svoje srce," ji je odkrival ljubezen. "Bodite moja, sa- / mo moja ..." ' Zvijačnica ga je zavrnila: "Moj jasni knez, to se ne more zgoditi. Nikdar, nikdar!" "Zakaj ne?" je zahteval pojasnila. "Med nama je prepad, ki ga ni mogoče premostiti . . ." "Vse je mogoče, milostiva!" "Ne morem, čeprav bi rada . Med nama je velika razlika ... Žal mi je', ker sem prišla na Robovje!" "Pa se preselite semkaj na Petrinje." Dedinja grajskih zakladov je pomislila in rekla: "Visokost, potem bi bila oba nesrečna ,. ." "Nikar me ne žalostite!" ga je užalilo. "Recite, da ste samo moji .. ." "Nisem L" je dahnila uporno. Tedaj sta začula stopinje. Vstopil je načelnik straže. "Kako vam je uspelo?" Knez ni mogel dočakati poročila. "Prikazen je razkrita", je javil pokorno. "Kdo je bila tista bela žena?" "Grofica Matilda." Načelniku se je videlo na obrazu, kako hudo mu je bilo to izdati. Kneza ni razveselila ta novica. "Kje je zdaj grofica?" ga je obšla nejevolja. "Umaknila se je vsa užaljena v svoje stanovanje . . ." Knez je odmajal z glavo in odslovil poročevalca. Za njim je odšla tudi Gizela; nobeno prigovarjanje je ni moglo pridržati. Svoji k svojimi Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENL wis 1849 Wert Cermak Road, Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois < < 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre- < jel(a) v času med 1. februarjem 1941 pa do 12. maja 1541 najvišje število glasov, bo izvoljen^): ^ Ce mcški: ZjA ČASTNEGA-JUBILEJNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO JUBILANT-ND KRALJICO vseh naročnikov "Amer. Slovenca" » 2. Oni tekmec, ali tekmovalka, ki bo * prejel(a) v omenjenem času drugo najviše število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA ČASTNEGA JUBI-LANTNEGA PODMARŠALA, v pomoč častnemu jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. Če ženska: ZA PRVO ČASTNO JUBI-LANTNO PRINCEZINJO v pomoč jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. 3. . Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre-jel(a) v omenjenem času iretje najvišje število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA DRUGEGA ČASTNE- ^ GA PODMARŠALA v pomoč jubilantnemu j maršalu ali jubilantni kraljici. Če ženska: ZA DRUGO ČASTNO JU-BILANTNp PRINCEZINJO v pomoč jubilantnemu maršalu, ali jubilantni kraljici. POLEGCASTNIH TITELNOV DOBIJO IZVOLJENI ŠE SLEDEČE NAGRADE: Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme-častno jubilejno nagrado: KRASNO ZMAGOSLAVNO JUBILEJNO POZLAČENO TROFEJO. Drugi glavni zmagovalec (ka) prejme kot častno jubilej LEPO ZLATO URO. Tretji glavni zmagovalec(ka) prejme kot častno jubilejno nagrado: KRASEN ZLAT PRSTAN. Poleg glavnih treh zmagovalcev, bodo izvoljeni TRIJE, ki bodo prejeli za prvimi tremi najvišjimi zmagovalci najvišje število glasov za JUBILEJNE SVETOVALCE. h Oni TRIJE, ki bodo izvoljeni za JUBILEJNE SVETOVALCE, > bo prejel vsan izmed njih KRASNO SPOMINSKO ZLATO JUBI-| LEJNO MEDALJO. Tako bo v tej kampanji šest glavnih jubilejnih zmagovalcev. Nagrade se bodo razdelile po končani kampanji in končanih volitvah. PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO: a 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali žen-| ska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od te pravice so izključeni samo oni, ki so vposleni v Upravi, uredništvu ali tiskarni Amer. Slovenca. ........2. Pogoji za nominacijo ali priglašen je kandidatov so: (a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom naročnine ; b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu. , POSEBNOST V LETOŠNJIH JUBILEJNIH VOLITVAH SO IMENOVALNI (NOMINACIJSKI) GLASOVI: TO JE: da vsak,-ki pošlje Upravi lista novo naročnino in nominira kandidata ima poleg tega, kolikor glasov je deležen vsak za naročnino plačan dolar, še sam takozvani imenovalni ali (nominacijski) glas, ki šte 20,000 GLASOV DO DNEVA 31. MARCA 1941. — Po tem dnevu OD 1. APRILA PA DO 12. MAJA 1941, to je do zaključka kampanje, pa imenovalni (nominacijski) glas pade za polovico v številu in šteje samo 10,000 GLASOV. To je zelo važno in naj tega določila noben ne prezre. OSTALO GLASOVANJE PA SE VRŠI PO SLEDEČEM REDU: a) Glasovanje se vrši od 1. FEBRUARJA 1941 PA DO 12. MAJA 1941. Veljavnost in število glasov je razdeljena v DVE DOBI, kakor sledi: b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem denarju za naročnine za list in sicer:- c) V dobi od 1. febr. 1941 do 31. marca 1941 šteje vsak dolar, ki plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 1000 (tisoč) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNIKE, šteje 10,000 (deset tisoč) glasov. d) V drug?i dobi začenši 1. aprila 1941, pa do konca kampanje 12. maja 1941, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za polovico manj od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 500 (pet sto) glasov. Vsak I dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE šteje 5,000 (pet tisoč) glasov. ! 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) | mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naroč-i niki na list. | 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se • listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se | enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je. če se želi 1 naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto ! velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu. | 6. Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu naklanja i svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. | 7. Glasove se objavlja r listu. 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, spreje-I ma list le to odgovornost, dn objavi pravilno popravo. 1 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli I drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. 10. Glasov, Id so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v ko-! ni s t drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli [ dokler niso objavljeni. » 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej ! kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. 1 13...Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita . oba enake nagrade in titelne. J. M. Trunk.