82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 NOVO MESTO KOT ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE Raziskovanja — dognanja — problemi TONE KNEZ Obsežna in intenzivna arheološka razisko- valna dejavnost v Novem mestu v minulih dvajsetih letih 1959—1979 s številnimi in dra- gocenimi najdbami ter historično pomembni- mi izsledki je bila spodbuda za strnjen oris arheološke preteklosti Novega mesta. Čeprav v času, ko to poročamo, še ni objavljeno ce- lotno gradivo iz dveh velikih novomeških ne- kropol: halštatske v Kandiji in keltsko-rim- ske ob Ljubljanski cesti in čeprav se raziska- ve na gradišču še niso pričele, bomo v tem prispevku skušali orisati pomen predhistorič- nega Novega mesta na podlagi dognanj ob izkopanem gradivu zadnjih let, ki sega od ob- dobja kulture žamih grobišč pa do pozne an- tike.' Popolnoma se zavedamo, da je treba najdbe in podatke iz starejše in mlajše želez- ne dobe v Novem mestu razumeti v širšem okviru halštatske in latenske kulture v Slo- veniji oz. v jugovzhodnem alpskem prostoru. Prav tako so najdbe iz rimskega časa umljive le v zgodovinskem okviru Avgustove »vzhod- ne politike« in v vojaško-gospodarskih razme- rah rimske države in njenih interesov v Iliri- ku in v Panoniji. Današnja Slovenija, še posebej njen jugoza- hodni del (Dolenjska, Bela krajina. Notranj- ska) je bila v halštatski dobi pomembna samo- svoja ustvarjalna kulturna pokrajina, ki tudi v evropskem okviru zavzema visoko mesto in sodi k vodilnim pokrajinam starejše železne dobe.2 Desetine halštatskih gradišč in stotine gomil so sestavni del naše pokrajine in dokazi intenzivne naselitve v starejši železni dobi. To arheološko zelo bogato deželo so od leta 1878 naprej do izbruha prve svetovne vojne vsako leto obiskovali, raziskovali in ropali ta- ko poklicani strokovnjaki-starinoslovci kot tudi različni zbiralci starin in roparski kopa- či. Med njimi velja posebej omeniti prvega poklicnega izkopavalca starin, poslovnega spretneža in odličnega poznavalca arheološ- kih terenov na Kranjskem Jerneja Pečnika (1835—1914), ki je skoraj četrt stoletja na ve- liko zalagal z izkopaninami najprej deželni muzej v Ljubljani, kasneje pa Prirodoslovni muzej na Dunaju. Njemu je sledila strastna arheološka amaterka vojvodin j a Meklenbur- ška, roj. kneginja Windischgraetz (1856— 1929). Njena velika zbirka halštatskih izkopa- nin iz Slovenije je bila leta 1934 v New Yorku prodana na dražbi,^ medtem ko je nekaj iz- branih predmetov še pred prvo svetovno voj- no podarila nemškemu cesarju Viljemu II., ki je njeno kopaško dejavnost tudi finančno pod- piral."* Poleg teh dveh najuspešnejših so na terenu delovali še: Kari Deschmann, Ferdi- nand Hochstetter, Ferdinand Schulz, Josef Szombathy, Simon Rutar, Alfonz Müllner, Walter Šmid, Ignac Kušljan in drugi. Najdi- šča kot Vače, Magdalenska gora. Stična, Sveta Lucija (danes Most na Soči), Libna, Mokro- nog, Smarjeta-Vinji vrh, Kučar-Podzemelj, Novo mesto so že skoraj celo stoletje dobro znani pojmi kot predstavniki cvetoče halštat- ske kulture v jugovzhodnih Alpah. Zavoljo svojega ugodnega prometno-geo- grafskega in strateškega položaja na skalna- tem pomolu nad vijugavo Krko je bil novo- meški prostor že zelo zgodaj naseljen, vseka- kor že v mlajši fazi kulture žarnih grobišč okrog leta 1000 pred n. št, kar dokazujejo štirje grobovi iz Bršljina.^ Veliki vzpon Nove- ga mesta v prazgodovini pa se začenja z nase- litvijo Ilirov ali vsaj Ilirom sorodnih plemen iz severozahodnega Balkana in južnihPanon- cev na Dolenjskem v 8. stoletju pred n. št. Hkratna izgradnja mnogih utrjenih naselbin na višinah — gradišč govori za intenzivno po- selitev tega področja in obenem za močan do- tok novega prebivalstva.* V procesu oblikova- nja halštatske kulture prevzame Dolenjska vodilno vlogo v Sloveniji. Iz tega časa pozna- mo v Novem mestu obsežno, še ne do kraja raziskano žarno nekropolo na Mestnih njivah.' Značilne za grobišča iz tega časa so zelo velike trebušaste žare s plastičnim nazobčanim reb- rom na trebuhu, medtem ko so lončeni in ko- vinski pridatki v grobovih precej redki. Gab- rovec* je označil to časovno stopnjo žarnih grobov z redkimi pridatki kot »obubožani hal- štat B«, kar hkrati pomeni konec žamega po- kopa v južni Sloveniji. Namesto sežiganja se odslej uveljavi skeletni pokop pod gomilo, za- čenja se veliki razvoj halštatske civilizacije in njene kulture. Odslej naprej doživlja Novo mesto stalen gospodarski in politični vzpon, ki traja od razvite železne dobe v 7. stoletju do konca 4. stoletja pred n. št. Številne drago- cene najdbe dokazujejo, da je Novo mesto bi- le v starejši železni dobi sedež premožnih in vplivnih halštatskih aristokrate v, katere bi smeli označiti kot ilirske kneze. Pridobivanje železa iz domačih rudišč, predelava in obdela- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 83 va kovin (livarji brona, kovači železa, torevti), izdelovanje živobarvnih biserov iz steklene paste ter živinoreja so bili podlaga in vir nji- hovega bogastva. Dolenjska zemlja v prazgo- dovini ni bila primerna za donosnejše polje- deljstvo, pač pa zelo ugodna za pašništvo. Daljnosežne trgovske zveze in izmenjava dob- rin z etruščansko-venetskim zahodom (Este, BolognaX s solnimi rudniki na severu (Hall- statt, Dürmberg) in s Tračani ter Sk-ti na vzhodu (Vekerzug skupina) so prav gotovo tu- di pripomogli k njihovi blaginii. Velike koli- čine baltiškega jantarja v halštatskih grobo- vih v Sloveniji, Istri in v Liki so priče inten- zivne transkontinentalne trgovine v halštat- skem času vzdolž tako imenovane jantarne poti med Baltikom na severu in zaledjem se- vernega Jadrana (caput Adriae) na jugu. Prazgodovinska naselbina v Novem mestu je bila v gradišču na Marofu, severozahodno nad današnjim mestnim središčem. Z nasipom utrjeni naselbinski prostor — približno 2,5 hektarja velik — je še danes dobro viden, ar- heološko pa to področje še ni bilo raziskano. Na severni strani je bil rob gradišča na nekaj mestih že pred desetletji načet, da so iz njega pridobili kamenje za zidavo. Ti posegi nam omogočajo vpogled v notranjo zgradbo obzid- ja. Fortifikacija gradišča je zgrajena iz debe- lega zloženega zidu brez malte, ki je na zu- nanji strani še dodatno zavarovan s strmim, močnim zemeljskim nasipom. Sporadične najdbe črepinj glmastih posod v notranjosti seliščnega prostora izvirajo tako iz halštatske- ga kakor tudi iz latenskega časa, iz česar sme- mo sklepati, da je bilo gradišče neprekinjeno naseljeno v starejši in mlajši železni dobi. Najdbe iz rimskega časa v gradišču še niso bi- le odkrite, zato lahko domnevamo, da gradi- šče pod Rimljani ni bilo (ali pa ni smelo biti!) več nasejeno. Halštatski prebivalci na Dolenjskem so svoje mrtve pokopavali v velikih zemljenih gomilah. Najštevilnejše med njimi so značil- ne družinske gomile s povprečno okoli 20 po- kopi v eni gomili.' Zelo velike gomile z nad sto grobovi so na Dolenjskem zelo redke in so izjema. V Novem mestu je bilo doslej ugotov- ljenih deset družinskih gomil, ki so bile že vse prekopane v preteklih devetdesetih letih. Zgodovina raziskav halštatskih gomil in uso- de njihovih najdb so zelo razgibane, zato jih bomo na kratko orisali. Prvo gomilo je leta 1890 prekopal ali vsaj načel preparator F. Schulz v mestnem gozdu. Naslednji dve gomili sta na Marofu izkopala leta 1894 prof. Rudolf Hoernes (brat slavnega prazgodovinarja Moritza Hoernesa) in Jernej Pečnik. Najdbe sta poslala v Prirodoslovni muzej na Dunaj. Leta 1905 je Walter Smid rešil pred popolnim uničenjem dve že načeti gomili: Malenškovo gomilo in gomilo v Smo- lovi hosti." Najdbe so prišle v deželni muzej v Ljubljano. Pri ravnanju zemljišča za uredi- tev športnega stadiona v Kandiji leta 1939 in 1941 je bila prekopana in le delno strokovno raziskana (Rajko Ložar) knežja gomila, ki je vsebovala znani prsni bronasti oklep" in bro- nasti trinožnik.*2 Najdbe so v Narodnem mu- zeju v Ljubljani. Nadaljnje štiri gomile na grobišču v Kandiji so bile načrtno raziskane v letih 1967—1969 (Tone Knez)." Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. S temi deli so bile raziskane vse vidne gomile v No- vem mestu. Nadaljnje gomile, ki v pokrajini niso več onazne je pričakovati še v Kandiii (parcela Vandot in sosednja zemljišča), na juž- ni strani Zagrebške ceste, na Marofu in v me- stnem gozdu. Iz upravnopolitičnih razlogov v preteklosti hranijo danes arheološke najdbe iz Novega mes+a v treh muzejih: v Prahistorič- nem oddelku Prirodoslovnega muzeja na Du- naiu, v Narodnem muzeju v Ljubljani in v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V bližnji preteklosti je novomeški muzej dožđvel hudo nesrečo in pri tem utrpel nepo- pravljivo škodo. V noči od 20. na 21. julij 1975 ie bilo vlomljeno v razstavni prostor Do- lenjskega muzeja, pri čemer sta dva najeta tatova ukradla najdragocenejše novo izkopa- ne halštatske najdbe iz razstavnega prostora. S skrbno preiskavo doma in v tujini ob sode- lovanju Interpola je bil večji del ukradenih predmetov oktobra 1975 najden in zasežen v Ravenni ter januarja 1976 prepeljan spet nazaj v muzej v Novo mesto.*^ Se vedno pa manjka osemnajst nakitnih predmetov iz brona, jan- tarja in steklene paste (zapestnice in ogrlice). Rop arheoloških predmetov v Dolenjskem muzeju je bil skrbno načrtovan v Italiji in iz- peljala sta ga dva italijanska državljana. Predmeti so bili najbrž namenjeni mednarod- nemu zbiralskemu trgu, naročnik kraje je os- tal prizadetim neznan, ker je šlo baje za boga- to in vplivno osebo. Zakoni mafije so onemo- gočili podrobno preiskavo in natančno rekon- strukcijo tega kriminalnega dejanja, ki v slo- venskem muzejstvu nima primere. Vse v Novem mestu izkopane halštatske go- mile so bile značilne družinske gomile s ske- letnimi pokopi, vse kostno gradivo v grobo- vih pa je popolnoma propadlo. Temu so krivi razkroj evalni oksidi v težki rumenorjavi ilo- 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA V NOVEM MESTU: 1. Dve halštatski gomUi in keltski grobovi nad MaroLom — 2. Zarni grobovi iz najstarejše železne dobe na Mestnih njivah — 3. Prazgodovinska utrjena naselbina — gra- dišče na Marofu — 4. Keltsko-rimsko grobišče ob Ljubljanski cesti (okrajno glavarstvo, Beletov vrt) — 5. Domnevno območje rimske naselbine na Kapitlju — 6. Halštatske gomile in keltsko grobišče v Kandiji (Znan- čeve njive) — 7. Halštatski grob iz gomile (?) ob Zagrebški cesti kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 i980 85 vici, ki prevladuje v večjem delu Dolenjske. Ta sestava tal je s svojimi kemičnimi procesi grobne pridatke hudo poškodovala, mnoge med njimi je celo popolnoma razkrojila. V Novem mestu kakor tudi na mnogih drugih dolenjskih najdiščih so zato odpadle antropo- loške in osteološke raziskave. Tudi restavra- torska dela na težko poškodovanih grobnih pridatkih so izredno zahtevna in dolgotrajna. Grobovi v posameznih gomilah so bili krožno razporejeni na obrobju gomile, tangencialno na središče gomile. V vseh raziskanih gomilah v Novem mestu, z izjemo Malenškove gomile, je bilo njihovo središče prazno, nobena dru- žinska gomila ni imela centralnega groba. Pri dveh gomilah v Kandiji smo lahko ugoto- vili skromne ostanke kamnitega venca (cre- pis) na njihovem obrobju. Prvotno so gotovo bile vse večje gomile obkrožene s kamnitim vencem, ki je vidno ograjeval posvečeni po- kopališki prostor. Družinske oz. rodovne go- mile s krožno razporejenimi grobovi so bist- vena značilnost dolenjske skupine halštatske kulture v Sloveniji. Ni znano in doslej ni do- kazano, da bi bile gomile v Sloveniji prvotno na temenu obeležene s kamnito soho ali s ka- kim drugim znakom kot na primer gomila v Hlrschlandenu" in v Kilchbergu*' na Würt- temberškem. Iz inventarjev grobov v novomeških gomi- lah je razvidna močno izoblikovana družbena razslojenost halštatskega časa." Nekateri ma- loštevilni grobovi so bili zelo bogato oprem- ljeni, iz česar smemo sklepati, da so v teh grobovih bili pokopani halštatski aristokrati, najbogatejše med njimi štejemo med knežje grobove. O tem pričajo posebno dragocene najdbe v grobovih kot na primer: bronasti prsni oklep, bronasti trinožni kotliček, pet figuralno okrašenih situl, dve narebreni cisti, tri bronaste čelade (ena sestavljena, ena dvo- grebenasta, ena negovska), skromen zlat na- kit, bogato okrašena konjska oprema, števil- ni nakitni predmeti, izdelani iz brona, stekla in jantarja, ter tehnično zahtevno oblikovano lončeno posodje. Sledijo grobovi bojevnikov, ki jih spoznamo po njihovi značilni oborožit- vi: dve železni sulici in železna bojna sekira. Tem sledi najštevilnejša skupina grobov, ki jih na podlagi grobnih pridatkov socialno ne moremo natančneje opredeliti; včasih jih lah- ko ločimo le na moške ali ženske grobove. Ker je vse kostno gradivo popolnoma pro- padlo, temelji naša presoia seveda samo na bolj ali manj značilnih pridatkih. Mnogi gro- bovi med njimi so popolnoma anonimni, ker so vsi grobni pridatki un'čeni ali pa so se oh- ranili le borni ostanki. Hkrati pa lahko ugo- tavljamo, da so v halštatski dobi tudi ženske bile na visokih družbenih položajih in da so v družbenem ustroju bile popolnoma emanci- pirane. Kot primere bogatih ženskih grobov lahko navedemo: Iz Novega mesta grob rV/20 in III/33, grob kneginje iz Stične in prince- sinjo iz Atenice v Srbiji. V mlajšem halštat- skem obdobju je bilo Novo mesto nedvomno pomembno središče te civilizacije v območiu jugovzhodnih Alp, zelo verjetno tudi sedež področnega poglavarja-kneza. Domnevamo, da je v najmlajši halštatski fazi v Novem me- stu bila delavnica, kjer so izdelovali s figura- mi okrašene situle. Novo mesto - Kandija: Na- merno poškodovana brona- sta čelada iz groba ilirske- ga kneza (5. stol. pred n. št.) 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Pri raziskovanju halštatskiii gomil v Novem mestu v letih 1967—1969 je bilo odkritih pet s figurami okrašenih bronastih situl.** S te- mi novimi najdbami se je fond spomenikov . situlske umetnosti v Sloveniji oz. v vzhodno- alpskem prostoru bistveno obogatil, število figuralnih situl v Sloveniji se je povzpelo na 16 primerkov. Magdalenska gora in Novo me- sto sta sedaj najbogatejši najdišči okrašenih vedric, vsako najdišče s po pet figuralno okra- šenimi situlami. V Novem mestu sta bili v dveh grobovih najdeni po dve figuralni ved- rici: prvi (grob IV/3) je bil znani knežji grob moža-konjenika." drugi (grob III/33) pa je bil s številnim nakitom opremljen grob ugledne žene. Raziskave v Novem mestu so pokazale, da k vsaki si tuli sodi značilna zajemalka-gli- nasta ročka, s katero so zajemali pijačo iz bronastih vedric in jo ponudili gostom. Vsi spomeniki situlske umetnosti, ki sodijo v »slovensko« skupino, vključno znamenita s^- tula z Vač, so bili izdelani v domačih delavni- cah. Naročniki in uporabniki teh bronastih predmetov s figuralnim okrasom so bili doma- či aristokrati, na njihovem vplivnem območju so ustvarjali tudi mojstri teh privlačnih umet- noobrtnih izdelkov. Domnevamo, da sta v hal- štatskem času v Sloveniji delovali naimaj dve delavnici teh umetniških spomenikov iz bronaste pločevine: ena starejša v 6. in v za- četku 5. stoletja pred n. št. na Magdalenski gori in druga mlajša v 5. stoletju zelo verjet- no v Novem mestu. Na prelomu iz 6. v 5. sto- letje je delovala morda še ena torevtična de- lavnica na Vačah. Situlska umetnost halštat- skega časa v Sloveniji je b'stveni sestavni del halštatske kulture v Vzhodnih Alpah in po- m.eni vrh v likovnem izražanju tedanjega ča- sa. Približno sredi 3. stoletja pred n. št. so Do- lenjsko zavzeli in naselili Kelti iz plemena Tavriskov, čeprav poprejšnjih keltskih napa- dov in plenilnih pohodov ne gre izključiti.^" Sodeč po količini grobne zapuščine, najbrž ni- so bili zelo številni, vendar so postali politič- no in gospodarsko vodilna etnična skupina v teh krajih do rimske okupac-^je Dolenjske proti koncu 1. stoletja pred n. št. Keltski vdor je zlomil politično in vojaško moč halštatskih aristokratov in nasilno prekinil bogato tradi- cijo halštatske kulture na Dolenjskem. Staro- selskim prebivalcem so vsilili novo civilizaci- jo in kulturo, ki so jo prinesli s sabo — laten- sko kulturo. Kelti so v deželi uveljavili nov običaj pokopavanja, ki je zamenjal pokop v gomili: sežiganje mrličev in zakop pepela v plitve grobne jame. Vpeljali so tudi nov na- čin bojevanja, ki je terjal drugačno oboroži- tev. Medtem ko je bil halštatski bojevnik obo- rožen z bojno sekiro in z dvema sulicama, je bil keltski vojak oborožen s ščitom, sulico in z bojnim nožem. Za razl'ko v načinu bojeva- nja od halštatskega časa so pri Keltih imeli konjeniški oddelki bistveno vlogo. Halštatski bojevnik se je boril peš, samo njegov povelj- nik se je boril na konju. Kelti so tudi vpeljali in pospeševali nekatere gospodarske panoge, kot na primer bolj intenzivno poljedelsko proizvodnjo, kar izpričujejo najdbe motik, ra- la za plug, srpov in kos ter umetno obrt, še posebej pri obdelavi kovin.Uvedli so tudi nove tehnološke postopke in dosežke kot na primer hitro vrtljivo lončarsko vreteno, izde- lovanje jekla, tehniko emajliranja in visoko razvito železarstvo, ki se najočitneje kaže v iz- redni kakovosti njihovega orožja. Keltski prebivalci so v Novem mestu zapu- stili številne sledove v grobovih od 3. do 1. stoletja pred n. št.^^ mestnega področja po- znamo dve nekropoli iz srednjelatenskega ča- sa, obe sta z žganim pokopom. Ena je bila v Kandiji, druga na Marofu, obe pa v neposred- ni bližini halštatskih gomil. Nekaj keltskih grobov na Marofu je bilo vkopanih tudi v go- mile kot poznejši pokopi. Med keltskimi grob- nimi najdbami je treba posebej omeniti okra- šeni keramični kantharos^s J2 grobišča v Kan- diji. Ta široka trebušasta posoda je plastično okrašena z dvema obraznima maskama, na obeh ročajih pa so oblikovane zelo stilizirane rogate kačje glave — kača z ovnovimi rogovi — motiv, kakršnega srečamo na primer na kotlu iz Gundestrupa. Ta keltska posoda —• — doslej edinstvena v keltskem oblikovnem zakladu'Jugoslavije — s svojim antropomorf- nim in zoomorfnim plastičnim okrasom ima najožje primerjave v podobno oblikovanih po- sodah na Madžarskem, ki so nastale na začet- ku tako imenovanega keltskega plastičnega stila v Transdanubiji v 3. stoletju pred n. št. V številnih grobovih v Kandiji so bili pokopa- ni keltski vojaki, kar je razvidno iz pridatkov orožja (meči, sulice, noži, ščitni okovi) v gro- bovih. Samo manjši del glinastih posod v teh grobovih je izdelan na lončarskem vretenu. Le-te so boljše kvalitete in v keltskem stilu oblikovane. Večji del posod pa je izdelan pro- storočno, je slabše kakovosti in po oblikovni plati kaže nesporno domačo halštatsko tradi- cijo. Zaradi pomanjkanja neposrednih, primar- nih pisanih virov domnevamo, da je Dolenj- ska prišla pod oblast rimske države že leta 33 pred n. št. po zmagovitem Oktavijanovem voj- nem pohodu zoper Japode in osvojitvi Siscije, najpomembnejšega trgovskega oporišča za- hodnih Panoncev in Kolapijanov ob izlivu Kolpe v Savo. Dolenjska je bdla sprva vklju- čena v upravno enoto Ilirik, kasneje za cesarja Trajana pa v provinco Zgornja Panonija kate- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 87 re skrajni zahodni del je sestavljala. Po dose- danjih najdbah sodeč, prevladuje mnenje, da se prebivalci Dolenjske niso udeležili velikega upora Panoncev in Delmatov proti rimski okupacijski oblasti v letih 6.—9. n. št. V letih 1973 do 1977 je bila v Novem mestu na jugovzhodnem vznožju Marofa ob Ljub- ljanski cesti raziskana keltsko-rimska nekro- pola, pri čemer je bilo odkritih 222 žganih grobov.^"* Prvi grobovi s te nekropole so bili odkriti že leta 1890 ob gradnji tedanje Kolo- dvorske (sedaj Ljubljanske) ceste in nato še leta 1902 pri kopanju temeljev za stavbo okrajnega glavarstva. Leta 1890 je izkop nad- zoroval preparator F. Schulz, medtem ko leta 1902 nihče ni zabeležil grobnih celot in najdi- ščnih okoliščin. Najdbe izpred prve svetovne vojne so v Narodnem muzeju, najdbe zadnjih let pa v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. To grobišče, znano pod imenom Novo mesto- Beletov vrt, je prvotno obsegalo področje stavbe občinske skupščine (prej: okrajno gla- varstvo), del Ljubljanske ceste in bivši Bele- tov vrt (sedaj stavba Ljubljanske banke). Ta nekropola je za zgodovino Novega mesta in Dolenjske zelo važna, ker grobni inventar ne- sporno dokazuje neprekinjen prehod od za- četka poznega latena, torej okrog leta 100 pred n. št., v čas zgodnjega cesarstva, kar bi govorilo v prid mirni priključitvi južne Slove- nije v rimski imperij. Grobišče je bilo nepre- kinjeno v uporabi že od konca srednjelaten- skega časa ob koncu 2. stoletja pred n. št. pa vsaj do začetka 3. stoletja n. št. Najstarejši keltski grobovi so bili v zahodnem delu nekro- pole, medtem ko so bili najmlajši rimski gro- bovi vkopani na jugovzhodnem robu grobi- šča. Časovno zaporedje pokopavanja od zaho- da proti vzhodu je iz horizontalne stratigra- fije grobišča jasno razvidno. Grobna arhitektura v tej nekropoli je za- stopana samo z dvema oblikama. Vsi keltski in zgodnjerimski grobovi do sredine 1. stolet- ja n. št. so preproste grobne jame z žganino. Pepel sežgane osebe so stresli na dno plitve jame in nanj postavili grobne pridatke. Tlori- si teh grobov so lahko pravokotni pa tudi krožno-ovalni. Skoraj vsi rimski grobovi od sredine 1. stoletja n. št. naprej pa so obdani in pokriti z neobdelanimi kamnitimi ploščami, tako da sestavljajo neke vrste kamnite zaboje ali skrinje. To je grobna oblika, ki je v rim- skem času na Dolenjskem najbolj pogosta. Klesanih kamnitih grobnih spomenikov kot na primer: pepelnice, sarkofagi, reliefni kam- ni in podobno na tej nekropoli ni bilo odkri- tih. Grobni inventar keltsko-rimske nekropole v Novem mestu kaže po eni strani na močno, tradicionalno domačo lončarsko proizvodnjo, ki je tipološko jasno opredeljiva, po drugi strani pa kaže na precejšen uvoz lončenine in stekla iz severne Italije, predvsem iz Akvile- je. Med importiranimi predmeti so: pečatna posoda (terra sigillata), enoročajni vrči, oljen- ke in steklene posode, največ za dišave — balzamariji. Značilne oblike domačih posod pa so rdečerjave in svetlosive bikonične ste- kleničaste posode ozkih vratov, široko izviha- nih ustij in z narebrenimi rameni ter sivočmi kroglasti lonci z narebrenim valjastim vratom. Te lonce najdemo skoraj vedno v družbi gli- naste čaše — največkrat je bila ta položena v lonec — kar kaže na priljubljeno garnituro dveh posod za pijačo. Zelo značilne posode na nekaterih dolenjskih najdiščih (Novo mesto, Bela cerkev, Mihovo) so tudi razmeroma pro- storni keramični pokali s širokim narebrenim zgornjim delom in konično uleknjenim spod- njim delom. Pogosti so tudi zelo grobo, na ro- ke izdelani manjši lonci, katerih površina je okrašena s pokončnim metličastim okrasom. Poznolatenski grobni inventar dopolnjujejo še značilne zaponke tega časa (fibule tipa Nauheim, Jezerine, Ornavasso, fibula na šar- nir, itd.), okrašena železna pašna plošča tipa Laminci — prva svoje vrste v Sloveniji — in grob keltskega vojaka z železno čelado, kate- re naličnici krasi težko določljiva živalska po- doba.^' Na tem grobišču sta bila najdena tudi dva keltska novca, ki sodita v vrsto vzhodno- noriških velikih srebrnikov samoborskoga ti- pa.2« Poudariti velja dejstvo, da med inventar- jem rimskih grobov niso našli niti enega od- lomka kakršnegakoli napisanega ali reliefne- ga kamna. Iz tega smemo sklepati, da so bili na tem grobišču pokopani nepismeni avtohto- ni prebivalci ali pa ti domorodci niso prevzeli italske oblike grobne arhitekture z napisi in reliefnim okrasom. Določen konservatizem v pogrebnem obredu je očiten: keltski način po- kopavanja pepela v plitve jame se ohrani še desetletja v zgodnjem cesarstvu, šele v drugi polovici 1. stoletja n. št. začno oblagati grob- ne jame s kamnitimi ploščami. Tudi določene posode tradicionalnih oblik polagajo umrlim v grob skozi več desetletij v nespremenjeni obliki, zato so le-te kot kronološka opora pri določanju starosti groba neuporabne. Morda bi iz tega smeli sklepati, da si je romanizacija pri prebivalcih z močno zakoreninjeno lastno tradicijo vsaj v pogrebnem obredu le počasi in razmeroma pozno utirala pot med prebival- ce antične Dolenjske. Precej redke so najdbe novcev v rimskih grobovih na Beletovem vrtu, čeprav moramo upoštevati dejstvo, da je bila polovica rimskih grobov že v antičnem času oplenjena in tako nam njihov grobni inventar ni znan. Na Bel?- 88 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Novo mesto - Kandija, Trojna posoda iz žgane gline v grobu iz halštat- skega časa (okoli 500 let pred n. št.) tovem vrtu smo našli 12 bronast'h novcev- asov naslednjih cesarjev: Vespazijana (1), Ti- ta (1), Nerve (3), Hadrijana (2) in pet novcev pobliže nedoločljivih cesarjev iz 1.—2. stoletja Ob najdbah prvih grobov s te nekropole le- ta 1890 pri gradnji Kolodvorske (sedaj Ljub- ljanske) ceste je S. Rutar" navedel, da so te- daj našli nekaj kovancev, »ki segajo od Nero- na do Dioklecijana, ali v žarah se je našel samojeden novec od c. Kara. Najbolje ohra- njen je bil novec Tac.ta Augusta«. Rutarjeve- ga podatka o navedenih novčnih najdbah nis- mo mogli preveriti, našteti kovanci pa govore za to, da so na tej nekropoli pokopavali do za- četka 4. stoletja n. št. Prav posebno mesto v inventarju zgodnje- rimskih grobišč v jugovzhodni Sloveniji (Po- savje, vzhodni del Dolenjske, Bela krajina) zavzemajo lončene hišaste žare ki so služile kot posode za shranjevanje pepela oz. kosti sežganih pokojnikov.^^ Te največkrat rdeče pobarvane posode v obliki okroglih hiš s ši- roko izrezanimi odprtinami, ki predstavljajo vrata, in ozkimi režami, ki ponazarjajo oken- ske odprtine, imajo na vrhu strehe največkrat gumbast zaključek, včasih pa tudi plastično oblikovanega sedečega petelina kot simbol zlo odvračajoče (apotropeične) čuječnosti. Iz vzor- cev rdeče poslikave na hišastih žarah lahko spoznamo tehniko gradnje, ki jo nakazuje: tip predalčne stene (Fachwerkbau). Na grobišču v Novem mestu je bilo doslej odkritih že 14 primerkov teh hišastih žar. Te svojevrstne grobne posode — v celotnem rimskem imperi- ju edinstvena oblika — za shranjevanje pe- pela pripisujemo keltskim Latotaikom, ki so se sredi 1. stoletja pred n. št. priselili v jugo- vzhodno Slovenijo. Latobiki so na rimskih na- pisnih kamnih večkrat omenjeni, tudi obe največji rimski naselbini na Dolenjskem no- sita njihovo ime: beneficiarska postaja Prae- torium Latohicorum (Trebnje) in Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum (Drnovo). Rimska državna cesta Emona —¦ Siscia je tekla čez Dolenjsko približno 3 km severno od Novega mesta. Zanimivo je dejstvo, da je bila sedanja avtomobilska cesta Ljubljana—Zag- reb speljana in zgrajena večji del skoraj po isti trasi kot nekdanja rimska cesta. Na potek rimske ceste pri Novem mestu spominja milj- nik, ki je prvotno stal ob »stari cesti« na paš- niku vasi Mačkovec pod Trško goro. Kasneje so miljnik prepeljali v Bučno vas, kjer je v nekem hlevu služil kot opornik. Jeseni leta 1958 je uprava Dolenjskega muzeja dala milj- nik prepeljati v Novo mesto, kjer je odtlej postavljen na muzejskem vrtu. Ker je ta milj- nik edini rimski napisni kamen iz najožje no- vomeške okolice (Novo mesto ne premore no- benega rimskega napisa), naj ga na kratko opišemo. Gornja tretjina miljnika je bila že v preteklosti odbita, tako da meri njegov valja- sti nadzemski del 125 cm v višino in 56 cm v premeru, kvadratno podnožje pa je 35 cm vi- soko. Nekoč prav monumentalni miljnik je iz- klesan iz domačega sivega apnenca. Napis ni več v celoti ohranjen, manjka mu vrhnji za- četni del s cesarjevo titulaturo. Črke so že močno izlizane in težko berljive. Napis na miljniku se glasi: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 89 /.... c/o(ii)s(ul) II pro/co(n)s(ul) p(ater) p(atriae)/ /et imp(erator) C/ae(sar) M. Aure/lius/ /Antonin/us Pius Au/g{ustus) fel(ix)/ /trib(uniiCia) po/tes(tate) III pr/oco(n)s(ul)/ /et P. Septimius Geta/ /Caesar/ vias et pon/tes/ /vetusta/te conrupt/as/ /res/tituerunt /curante Fabio/ Cilone leg(ato) Aug(usiti) /.... Miljnik je bil postavljen leta 201 n. št. za vlade cesarja Siptimija Severa. Po mnenju Premersteina in Rutarja^^ je bil ta miljnik od- daljen približno 17 rimskih milj od Neviodu- numa in 15 rimskih milj od Trebnjega-Prae- torium Latobicorum, torej nekako sredi pota med Trebnjem in Dmovim. Še vedno nimamo prepričljivih dokazov, kje naj iščemo rimsko naselbino v Novem me- stu. Ker v gradišču na Marofu še ni bilo ar- heoloških raziskovanj, je še vedno odprto vprašanje, ali je bil Marof naseljen tudi v rimskem času. Namig za možno lokalizacijo rimske naselbine je dalo manjše poskusno iz- kopavanje leta 1978 v proštijskem vrtu na te- menu Kapitlja blizu cerkve sv. Miklavža. Na podlagi skromnih glinastih črepinj in dveh bronastih novcev: sesterca cesarja Pertinaxa (vladal samo tri mesece leta 193) in asa nedo- ločljivega cesarja iz 1.—2. stoletja, smemo sklepati na obstoj naselbinskih ostankov na tem prostoru. Da bi to domnevo potrdili, bo- do potrebne obsežnejše raziskave na tem ob- močju. Aquileia je bila izhodišče za italsko trgo- vino z Norikom in Panonije. Očitno je že de- setletja prej, preden je bila sredi 1. stoletja n. št. zgrajena velika državna cesta iz Akvile- je skozi Emono v Siscijo, obstajala živahna trgovinska povezava med Novim mestom (nje- govo antično ime ni znano) in Akvilejo oz. s severovzhodnim italskim prostorom. V času izgradnje trdnejših trgovinskih povezav s Pa- nonijo je bil za vlade cesarja Vespazijana ustanovljen municipij Neviodunum s pristani- ščem ob Savi. Pod njegovo mestno upravo je sodila skoraj, cela Dolenjska. Arheološko najmlajša najdba iz Novega me- sta je še vedno visoka valjasta steklena kupa z vbrušenimi rastlinskimi okrasi in grško na- pitnico (»na mnoga leta«) pod zgornjim ro- bom. Caša je datirana v prvo polovico 4. sto- letja, izdelana pa je morda bila v neki egip- čanski delavnici.^" Cašo hrani Antični oddelek Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju, kjer je tudi stalno razstavljena kot zelo kva- liteten primerek poznoantičnega steklarstva. Čašo je že leta 1902 odkril J. Pečnik v Bršlji- nu v nekem moškem grobu z žganim pokopom ter jo takoj ponudil dunajskemu muzeju v na- kup. Približno sočasen je tudi grob z žganim pokopom iz Regrče vasi, datiran z novcem ce- sarja Licinija.^' Oba našteta žgana groba iz 4. stoletja sta v določenem nasprotju z mne- njem, da je v tistem času skeletni pokop že v splošni rabi. Zdi se, da je v Novem mestu obi- čaj sežiganja mrličev iz etnično-ritualnih raz- logov trajal dlje kot v drugih krajih Slove- nije. Začuda še vedno nimamo arheoloških do- kazov iz mestnega področja za obdobje od konca 4. stoletja pa do leta 1365, ko je avstrij- ski vojvoda Rudolf IV. ustanovil Novo mesto in ga krstil po svojem imenu — Rudolfswert. Težko si je predstavljati, da bi ta strateško iz- redno ugodni naselbinski prostor s tako dol- go naselitveno kontinuiteto bil nad 900 let ne- naseljen. Za to je možna samo ena razlaga: srednjeveško Rudolf ovo mesto je zraslo nepo- sredno na ostankih poznoantične in zgodnje- srednjeveške naselbine, pri čemer so bili sta- rejši naselbinski ostanki uničeni. Dne 7. aprila 1365 je vojvoda Rudolf IV. Habsburški podpisal na Dunaju mestni privi- legij o ustanovitvi Novega mesta ter mu pode- lil obsežne pravice in postave.^^ S tem usta- novnim aktom stopa Novo mesto kot Rudol- fova meščanska ustanova iz anonimnosti svo- Novo mesto - Bršljin. Brušena steklena čaša z grško napitnico »na mnoga leta« iz rimskega groba (prva polovica i. stol. n. št.) 90 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 je prazgodovine in odslej stoji v luči s pisani- mi viri izpričanih historičnih dogodkov v poznem srednjem veku in deli usodo svoje de- žele v naslednjih stoletjih. Ob koncu smemo zaključiti, da je Novo me- sto pomembno arheološko najdišče na ooroDju jugovzhodnih Alp, ki je bilo neprefcinjeno m intenzivno naseljeno od zadnje iaze žarnogro- biščne kulture ao pozne antiKe v 4. stoletju. Zelo ugodna prometno-geografska lega od tranzitni poti vzhod—zahod vzdolž doline Kr- ke in odličen geomorfološki obrambni položaj sta bila pogoj za nastanek in razvoj prazgodo- vinske naselbine ob Krkinem zavoju. Obširni, z divjačino bogati gozdovi na Dolenjskem so dajali prazgodovinskim naseljencem dovolj hrane, gradbenega materiala in kurjave. Naj- dišča železove rude, predvsem v zgornjem to- ku Krke in v Beli krajini so usmerila halštat- ske prebivalce k pridobivanju in predelavi železa. Pridobivanje kovin in izdelovanje ko- vinskih predmetov je te ljudi bistveno oboga- tilo, hkrati pa sta se krepili njihova gospodar- ska in politična moč. Dve obdobji iz arheološke preteklosti Nove- ga mesta sta bili posebno važni in daljnosež- ni: v mlajši halštatski dobi je bil kraj sedež ilirskih veljakov oz. lokalnih knezov, v času zgodnjega rimskega cesarstva pa je Novo me- sto bilo živahno provincialno tržišče osrednje Dolenjske ob trgovski cesti med Emono in Si- scijo. Po propadu halštatske kulture je v na- slednjih stoletjih tako v Novem mestu kot tu- di v širši Dolenjski opazen občuten padec kvalitete in ustvarjalne moči z očitnimi znaki retardacije. Pokrajma ima sedaj le obroben pomen, kajti težišča moči in politike so se s keltskimi migracijami premaknila: vzhodno- alpski prostor je izgubil svoj prevladujoči po- ložaj v korist novih sil, ki so zrasle ob Donavi in v severni Italiji. V srednjelatenskem času je pomen Novega mesta bistveno upadel. Sele v 1. stoletju pred n. št. pridobiva Novo mesto polagoma spet na pomenu. To je prav gotovo posledica razvoja živahnih in stalnih trgovskih zvez iz Akvileje na panonski vzhod. Ob trgovski magistrali Aquileia — Emona (še prej Nauportus) — Ne- viodunum — Siscia je bilo Novo mesto poči- vališče in tržišče za trgovce in potnike v deže- li Latobikov. Daleč za donavskim limesom je bilo Novo mesto v območju pred zapornimi zidovi, imenovanimi Praetentura Italiae et Al- pium ali Claustra Alpium Juliarum, ki so va- rovali strateško važne kraške prehode v Ita- lijo. Številne grobne najdbe iz 1. in 2. stoletja n. št. dokazujejo relativno blaginjo prebival- cev Novega mesta pod Rimljani. V kakšni me- ri je vdor Markomanov in Kvadov prizadel to naselbino, ne vemo, ker nam manjkajo po- datki iz naselbinskih izkopavanj. Naj übe iz 3. stoletja so vse bolj redke, iz 4. stoletja po- znamo za zdaj samo dva groba (Bršljin in Ke- gerča vas). Okoli leta 400, najkasneje v 5. sto- letju, pa Novo mesto zelo verjetno ni bUo več stalno naseljeno. V stiski teh nevarnih časov so se zadnji prebivalci, kolikor niso zbežali na zahod, umaknili iz doline na odročne vrhove okoliškega hribovja in si tam zgradili utrjene naselbine-refugije, da bi v njih z avtarkičnim gospodarstvom preživeli. Naša spoznanja in zaključki o najstarejši zgodovini Novega mesta temeljijo skoraj iz- ključno na grobnih najdbah. Zaradi različnih obsežnih gradbenih del so bile v zadnjih dvajsetih letih terenske raziskave usmerjene na reševanje ogroženih nekropol, medtem ko je raziskovanje naselbine še vedno v načrtu. Tako se je Novo mesto v zadnjih treh ti- sočletjih razvilo od halštatskega središča ilir- skih aristokratov preko provincialno-rimske- ga tržišča (vicus) do srednjeveškega habsbur- škega mesta in do današnjega industrijskega središča. PREGLED ARHEOLOŠKIH RAZISKAV V IVLESTU 1890 a) Pri gradnji Kolodvorske (sedaj Ljubljanske) ceste so odkrili rimske in keltske grobove ter en halštatski grob. Najdbe je zbral in evidentiral Ferdinand Schulz, preparator deželnega muzeja v Ljubljani. Po končanih delih je pripravil 24. 9. 1890 razstavo teh izkopanin v novomeški kazini. Najdbe so v Narodnem muzeju v Ljubljani. b) V mestnem gozdu (ali Portovadu) ob Krki je preparator Schulz izkopal ali vsaj delno raziskal eno manjšo halštatsko gomilo. Najdbe so v na- rodnem muzeju v Ljubljani. 1893 Ob gradnji črpalne postaje za vodo na železniš- ki postaji v Bršljinu so našli tri(?) prazgodovin- ske talilne peči za železo in ob njih še ostanke prazgodovinske kovačnice. Najdbe in najdiščne okoliščine si je ogledal in opisal Alfons Müllner, kustos deželnega muzeja v Ljubljani. 1894 Na pobudo poklicnega izkopavalca Jerneja Peč- nika in ob sodelovanju prof. Rudolfa Hoernesa iz Gradca ter preparator j a F. Brattine z Dunaja so na Marofu severno nad prazgodovinskim gra- diščem izkopali dve halštatski gomili. Najdbe so v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 91 1902 Pri izkopu za temelje poslopja okrajnega gla- varstva (sedaj sedež občinske skupščine, Ljub- ljanska C. 2) so odkrili večje število keltskili in rimskili grobov. Najdbe so bile pobrane brez stro- kovnega nadzora, zato niso znane niti grobne ce- lote, niti število grobov. Najdbe so v Narodnem muzeju v Ljubljani. 1902—1903 Oktobra 1902 in februarja 1903 je Jernej Pe- čnik v Bršljinu odkopal več rimskih grobov, v enem od njih je našel stekleno čašo z vgravirano grško napitnico. Caša je v Antični zbirki Umet- nostnozgodovinskega muzeja na Dunaju. 1905 Jeseni tega leta je kustos deželnega muzeja Walter Smid na njivi Petra Malenška. v Kandiji izkopal halštatsko gomilo z bogatim grobom ko- njenika. Ob isti priložnosti je W. Smid izkopal še eno manjšo halštatsko gomilo v Smolovi ho- sti. Najdbe iz teh dveh gomil so v Narodnem mu- zeju v Ljubljani. 1929 Na vrtni strani Turkove hiše (danes Kidričev trg 1) so pri kopanju temeljev za skladišče naš- li več arheoloških najdb, ki so se po odkritju iz- gubile oz. so bile zavržene. Po opisu sodeč, so bi- le to zelo verjetno halštatske grobne najdbe, po- datek o zidu pa bi govoril za ostanke kasnejše arhitekture. I 1936 Pri preurejanju starega mestnega pokopališča so na tedanjem Skabernetovem vrtu odkrili dve zidani rimski grobnici s hišastimi žarami. Najd- bo je rešil pred uničenjem prof. Janko Jarc. Najdbe so v Dolenjskem muzeju. 1939 Ob ravnanju zemljišča za ureditev športnega stadiona v Kandiji so našli bronasti oklep v gro- bu halštatskega kneza. To dragoceno najdbo je rešil in shranil prof. Janko Jarc. Najdba je v Narodnem muzeju v Ljubljani. 1941 Pod nadzorstvom dr. Rajka Ložar j a iz Narod- nega muzeja so nadaljevali z izkopavanjem na stadionu v Kandiji in pri tem našli več halštat- skih grobov, v enem od njih bronast trinožni ko- tliček. Najdbe so v Narodnem muzeju v Ljublja- ni. , 1948 • Fri kopanju temeljev za predvideni sindikalni dom v Kandiji (sedaj stanovanjska hiša Krista- nova C. 12) so našli ostanke več halštatskih in en keltski grob. Zaščitno izkopavanje oz. reševa- nje najdb je opravil arheolog France Stare iz Ljubljane. Najdbe so v Narodnem muzeju v Ljubljani. 1954 Sodelavec Narodnega muzeja Vinko Sribar je opravil nekaj zaščitnih posegov na ogroženih arheoloških spomenikih v mestu: na Mestnih njivah (grob iz časa KZG na Marofu (keltski grobovi), na Beletovem vrtu (rimski grobovi). Najdbe so v Dolenjskem muzeju. 1959—1960 Pričetek načrtnega raziskovanja žarnogrobi- ščne nekropole iz najstarejše železne dobe na Me- stnih njivah. Odkritih je bilo 49 planih grobov z žganim pokopom. Izkopavanje je vodil Tone Knez, arheolog Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Najdbe so v Dolenjskem muzeju. 1962 Zaščitno izkopavanje rimskih žganih grobov na območju nekdanje steklarne INIS v Bršljinu. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1963 a) Zaščitno izkopavanje prazgodovinskih žar- nih grobov na južnem pobočju Mestnih njiv ob gradnji stanovanjskih stolpnic. Odkritih je bilo sedem grobov. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. b) Zaščitno izkopavanje žganih grobov iz časa kulture žarnih grobišč na območju nekdanje ste- klarne INIS v Bršljinu. Najdbe iz štirih grobov so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1965 Na vrtu Vaneta Murna, Resi jeva 4 v Kandiji so našli grob keltskega bojevnika. Najdba sodi v sklop srednjelatenskega grobišča z žganim poko- pom v Kandiji. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1967 Zaščitno izkopavanje dveh. rimskih žganih gro- bov v Regrči vasi. Najdbe so v Dolenjskem mu- zeju v Novem mestu. 1967—1970 Načrtno raziskovanje prazgodovinske nekro- i pole v Kandiji (Znanćeve njive). Izkopane so bi- i le štiri velike halštatske rodovne gomile in ob j njih še 63 keltskih planih žganih grobov. Najpo- i 92 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 m^mbnejše najdbe: pet figuralno okrašenih si- tul, bogato opremljen knežji grob, keltski kera- mični kantharos. Raziskovanje je vodil Tone Knez, arheolog Dolenjskega muzeja. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1972 Pri kopanju temeljev za montažni otroški vrtec Ljubljanska cesta na južnem pobočju Marofa, je bilo najdeno dosti široko raztresenih črepinj pra- zgodovinske — starohalštatske — keramike, ki bi kazala na obstoj grobišča na tem mestu. Najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. 1973—1977 Načrtno raziskovanje keltsko-rimskega grobi- šča na Beletovem vrtu (danes poslopje Ljubljan- ske banke) med Ljubljansko cesto in Kettejevim drevoredom. Na preiskanem območju je bilo od- kritih 222 žganih grobov. Izkopavanje je vodil Tone Knez ob sodelovanju Danila Breščaka, oba arheologa v Dolenjskem muzeju. Najdbe so v Do- lenjskem muzeju v Novem mestu. 1978 Kratkotrajno sondažno raziskovanje na prosti j- skem vrtu v Novem mestu pod vodstvom Toneta Kneza. Odkriti so bili zelo skromni naselbinski ostanki iz rimskega časa. Najdbe so v Dolenj- skem muzeju v Novem mestu. OPOMBE I 1. T. Knez, Novo mesto v davnini (Maribor 1972). — 2. S. Gabrovec, Arheološki vestnik 15 do 16, 1964—1965, 21 ss. — 3. Treasures of Carniola (New York 1934). — 4. S. Gabrovec, Zbornik ob- čine Grosuplje 10, 1978, 127 ss. — 5. T. Knez, Ar- heološki vestnik 18, 1967, 155 ss. — 6. S. Gabro- vec, Utvrđena ilirska naselja. ANUBiHi Posebna izdanja knjiga XXIV, Centar za balkanološka is- pitivanja knjiga 6 (Sarajevo 1975), 59 ss. — 7. T. Knez, Arheološki vestnik 17, 1966, 51 ss. — 8. S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled. SAZU razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 12 (1960), 72. — 9. T. Knez, Sahranjivanje kod Ilira. SANU Balkanološki institut. Naučni skupovi knj. VII. Odeljenje istoriskih nauka, knj. 2 (Beograd 1979), 271 ss. — 10. W. Smid. Carniola 1, 1908, 202 ss. — 11. S. Gabrovec, Situla 1, 1960, 27 ss. — 12. S. Gabrovec, Arheološki vestnik 19, 1968, 157 ss. — 13. T. Knez, Kronika 18, 1970, 11 ss. — T. Knez, Prazgodovina Novega mesta (Novo mesto 1971). — 14. T. Knez, Varstvo spomenikov 21, 1977, 185 ss. — 15. H. Zürn, Hallstattforschungen in Nord- württemberg. Veröffentlichungen des staatlichen Amtes für Denkmalpflege, Stuttgart Reihe A, Heft 16 (1970), 53 ss. — 16. A. Beck, Fundbe- richte aus Baden-Württemberg 1, 1974, 251 ss. — 17. T. Knez, Jugoslovenski istorijski časopis XVII, 1978 (1979), 143 ss. — 18. T. Knez, Arheo- loški vestnik 24, 1973 (1975), 309 ss. — T. Knez, Archaeologia lugoslavica 15, 1974 (1977), 13 ss. — 19. T. Knez, Germania 56, 1978, 125 ss. — 20. S. Gabrovec, Arheološki vestnik 17, 1966, 169 ss. — O. H. Frey, Fundberichte aus Hessen-Beiheft 1 (Festschrift Dehn) 1969, 7 ss. — 21. S. Gabrovec. Slovenski etnograf 8, 1955, 9 ss. — 22. T. Knez, Keltske najdbe iz Novega mesta (Novo mesto 1977). — 23. o. c, si. 5—7. — 24. T. Knez, Novo mesto v antiki (Novo mesto 1974). — 25. U. Schaaff, Gabrovčev zbornik-Situla 20/21 (1980), v tisku. — 26. P. Kos, Keltski novci Slove- nije. Situla 18 (Ljubljana 1977), 136. — 27. S. Ru- tar, Letopis Matice slovenske za leto 1891, 192 s. — 28. P. Petru, Hišaste žare Latobikov. Situla U (Ljubljana 1970). — 29. A. Premerstein-S. Rutar, Römische Strassen und Befestigimgen in Krain (Wien 1899). — 30. R. Noll, Vom Altertum zum Mittelalter. Kunsthistorisches Museum Wien, Ka- talog der Antikensammlung 1 (1974'), 23 s. — 31. T. Knez, Razprave SAZU, razred za zgodovinske in družbene vede, VI (1969), 134. — 32. S. Vilfan Novo mesto 1365—1965 prispevki za zgodovino mesta (1969), 88 ss.