------ 394 ------ Politični pregled. Mac Nevin in — naša imena. — Mac Nevin, nepremagljivi paša celovški, spravil se je bil nad brata „Sabla-čana" in z njima vred hotel je „posabljati" ves slov. koroški rod. Pod kaznijo jima je zapovedal, da imata svoje slovensko ime „Zablačan" ali „SablaČana pisati po nemškem pravopisju — tedaj „Sablatschan". Naši poslanci opozorili so ministerstvo na delovanje g Mac Nevina, vsled priziva bratov Zablačanov pa se je pečala s to zadevo visoka c. kr. deželna vlada koroška ter jo z odlokom z dne 3. julija t. L, št. 3355, rešila tako, da smemo biti zadovoljni. Odlok slove tako-le: „Št. 17763. Gospodu Mihi Sablačan-u v Grlinjah, obč Medborovnica. Visoka c. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 3. julija 1896, št. 3355, vsled priziva Lovrencija Zablačan-a in Mihe Sa-blačan-a, posestnikov v Glinjah, tuuradni ukaz z dne 13 prosinca 1896, št. 30 045 1 1895, s kojim se jima je v smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96 pod kaznijo napovedalo, da imata svoja družinska imena pisati v smislu pisave, katera se nahaja v krstnih matrikah glinj-skega župnega urada, „Sablatschan" in ne kakor doslej „Za-blačan" oziroma „Sablačantt — razveljaviti izvolila. C. kr. okrajno glavarstvo. V Celovcu, dne 7. julija 1896. C. kr. dež. vlade svetnik Mac Nevin 1. r.u Vsled tega odloka smeta se brata Zablačana pisati kakor doslej za „ Zablačana" oziroma za „Sablačanau. A ta odlok je hkrati prevelike važnosti za koroške Slovence sploh, kajti konsekvence, katere smejo izvajati iz njega so našleinje: Vsak Slovenec sme svoje slovensko ime pisati tako, kakor se njegovo ime piše v pravilni slovenščini. Kdor se je pisal z „tsch", „schu, „ggu itd., sme se od zdaj naprej pisati s slovenskim „č", „šu, ,,k", itd. Nikdo mu tega braniti ne more Tudi se sme zahtevati, da se krstne matrike popravijo v tem smislu ter da se slovenska pisava družinskih imen spoštuje tudi v uradih. Vzdramite se torej, Slovenci in Slovenke koroške, ki imate spačena in po nemško prikrojena imena, in pišite jih zanaprej tako, kakor so jih pisali vaši pradedje pred stoletji, t. j. z domačimi slovenskimi črkami! Mac Nevin in volitve. — V celovškem okraju so volitve za Slovence neugodno izpadle in v krajih, v katerih bi smeli pričakovati zmage. Morda je to marsikomu bolj umljivo, če povemo, da tu glavari Mac Nevin V več občinah, zlasti v Slov. Plajbergu in Podgoro je g Mac Nevin kot komisar odpravljal volilce iz volilne dvorane, češ, da tam nimajo ve$ opravka, ko so oddali svoj glas. To se nam hkrati čudno in nepostavno zdi. Da hočejo slovenski možje pri celi volitvi biti navzoči, za to imajo uzrokov dosti. Navadno sedijo v volilnih komisijah, in tako je bilo tudi v imenovanih krajih, sami nasprotniki. Slovenski volilni možje imajo zato vendar dolžnost in pravico, da sami pazijo ali se vse v redu vrši. Pravijo sicer vsaj so navzoči politični komisarji, ki morajo gledati, da se postopa po postavi. Znani so slučaji ravno iz Rožne doline, da so bile volitve zavolj nepostavnosti ovHtene, dasiravno je bil vladni komisar navzoč. Morda ve o tem tudi žlahtni g. baron Mac Nevin? — V onih krajih torej je spravil vladni komisar iz sobe vse slov. volilce, ko so šteli glasove. To je pa naravnost zoper § 36 dežel, volilnega reda, ki pravi, da smejo voiilci biti v volilni sobi. Volitev je vendar javna, zakaj hoče le g. baron Mac Nevin vse opraviti tako tajno-skrivnostno, v krogu svojih ožjih somišljenikov? In nobenega drugega okraja v tem oziru ni došla nobena pritožba, samo iz celovškega. Vidi se, da tu v vsakem oziru vlada drug duh, kakor po ostalem Koroškem. Državni zbor. — Vlada misli takoj državni zbor razpustiti, ako bi jej začel delati kake ovire. Novi volilni red se je že razglasil, in so torej nove volitve vsak čas lahko razpišejo. Razglasilo se je že tudi navodilo glede volitve v peti kuriji. Ko se državni zbor razpusti, imajo županstva razglasiti, da se poživljajo vsi, ki imajo pravico voliti v novi kuriji, a ne občinske. Nadalje imajo vsi delodajalci naznanili vse delavce in druge uslužence, ki imajo volilno pravico v novi kuriji. Na to se bode sestavil seznam volilcev, proti kateremu bode določen 8 dnevni rok za reklamacijo. Otvorjenje Železnih vrat. — Minoli teden se je otvoril nov kanal pri Železnih Vratih. Železna Vrata je imenovana ožina Donave, na ogerski meji, kjer zaradi skalovja vožnja z večjimi ladijami skoro ni bila mogoča Sedaj so pa napravili nov kanal, po katerem bodo lahko vozile največje ladije. K otvorjenju tega kanala so bili prišli avstrijski cesar, srbski in rumunski kralj, vsi avstrijski in ogerski ministri in nekaj srbskih in rumunskih ministrov, blizu 3000 raznih gostov. Otvoritev je bila jako slovesna. Po otvorjenju je avstrijski cesar oipotoval v Bukarešt, kateremu potovanju se pripisuje velik političen pomen. Moravski Čehi mislijo v posebni spomenici pojasniti grofu Badeniju svoje težnje, ko pride na Moravsko, da se vlada ne bode mogla izgovarjati, a ne pozna njih teženj. Na Moravskem vlada lahko veliko stori za Čehe. Tri četrtine dežele so Češki, v deželnem zboru je pa nemška večina po vladni milosti, če vlada porabi svoj vpliv, pa srednja stranka vele-posestva zapusti Nemce in deželni zbor ne bode več oviral čeških teženj. Sedaj deželni zbor samo pospešuje nemštvo, češke potrebe pa zanemarja. Turčija. — Zatrjuje se odločno, da je mesarsko klanje Armencev v Carigradu vodil sultan sam. Njegov ukaz je bil, da so turški vojaki in uradniki tako neusmiljeno ravnali z ubogimi Armenci. Da bi Turki Armence za tem strašneje upor-neže narisali svetu, razstavili so orožje, katero so baje našli pri Armencih. To seveda je še tem bolje razburilo Turke zoper Armence. Dvomljivo je pa prav, da bi bili razstavljeno orožje res našli pri Armencih. Najbrže je bila razstava orožja le zvijača v prilog Turkom nasproti tujim velevlastim. — V Angliji še vedno ni konca gibanja proti Turčiji. Znani Grladstone je imel v Liverpoolu strog govor proti Turčiji, češ, da se mora narediti konec Turčiji in preganjanju kristijanov, Anglija naj prepriča druge velevlasti, da je ne žene sebičnost, če hoče razmere v Turčiji urediti. S pomočjo drugih velevlastij naj sultana požene iz Evrope. Dočim so se prvotno domenile Ru- ----- 395 ----- sija, Avstrija in Nemčija, da hočejo varovati Turčijo pred morebitnim napadom Anglije in so Rusijo pooblastile, da vse potrebno v tem oziru ukrene, se zdaj nekolik*) čuje o tem, da hoče Eusija vendar v zvezi in sporazumno z Anglijo prijeti Turčijo. Pravijo da je to posledica carjevega bivanja na Angleškem. Obisku carjevemu na Angleškem so pripisovali veliko politično važnost. Sedaj sklepajo listi iz tega obiska navedeno sporazumljenje. Turški sultan se ba e že resno boji skupnega postopanja Rusije in Anglije proti njemu. Očividno je pač, da če se velevlasti zjedinijo za skupno postopanje, je turškega gospodstva v Evropi kon^c. Francija in Rusija. — Ruska carska dvojica pride na Francosko v Cherbourg dne 4. oktobra Dne 7. oktobra se o carjevi navzočnosti položi tu temeljni kamen velikemu mostu, kateri dobi ime po carjevem očetu Aleksander III. Priprave za dohod carjev so velike. Car obišče tudi francoski parlament, kjer se mu predstavita senat in zbornica. — O bližajočem posetu carja na Francoskem, pišejo listi mnogo. Poudarja se, da je prihod carja v Pariz velikega pomena in to za rusko-francosko zvfzo in za ohranienje miru sploh. Zatrjuje se tudi, da Rusija in Francija tem povodom skleneta vzajemno postopanje v Turčiji v tem smislu, da se Turčija ohrani. Karakteristično pri tem je to, da nobena velevlast brez Rusije ne upa nič proti Turčiji. Le če bi bila Rusija poleg, potem se da vse storiti. Kakor iz bivanja carjevega na Angleškem sklepajo na vzajemno postopanje Anglije in Rusije v Turčiji, tako i iz bivanja carjevega na Francoskem hočejo politiki izcimiti skupno postopanje Rusije in Francije v Turčiji. Bližnja prihod-njost bo pokazala, če bodo velevlasti res kaj ukrenile proti Turčiji, ali če ostane pri starem. Dobro bi pač bilo, če bi se tega malomarnega sultana prav pošteno prijelo.