MOŠČANSKA IT TOM® GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE LETO III. JANUAR 1962 ST. 1 Pomoč občanu Od 1. februarja letos bo pri ob-Onskem ljudskem odboru naše komune poslovala pravna pisarna, ki bo kot samostojen zavod nudila našim občanom vsestransko P°moč. Koristna novost, katere organizacija v naši komuni je ena ■zmed začrtanih poti v smeri konkretne in nadvse koristne pomoči bašemu delovnemu človeku. Os-bova vsega kolektivnega hotenja Pri nas je namreč nudenje po-■boči slehernemu državljanu na vseh področjih. Tako je prišla na vrsto tudi ustanovitev pravne pisarne. Pisarna bo dajala pravno po-b>oč vsem fizičnim osebam, zavodom, gospodarskim in družbenim organizacijam, hišnim svetom, sta-bovanjskim in krajevnim skupno-stim ter drugim družbenim in Pravnim osebam. Kot je videti, bo Pisarna ugotavljala in varovala zakonite pravice vseh naštetih. kakšen bo obseg pravne podleči? Začnimo kar s pravnimi basveti, ki jih potrebuje skoraj vsak občan. Nato sledi sestavlja-bje raznih vlog: prošenj, predlo-kdv, pritožb in drugih zahtev. Na Področju tožb in listin so razne P°godbe, oporoke, številne izjave d različni drugi zahtevki. Pravna Pisarna bo lahko zastopala in za-g°varjala stranke pred sodišči in rdgimi državnimi organi ter pred avodi in organizacijami, kajti v P|sarni bodo zaposleni odvetniki, ■sama bo zastopala svoje stranke bjihovih pravnih poslih z dru-“dbi strankami in sicer: pri skle-Pbbju pogodb in poravnav, pri Prejemanju in izplačevanju de-arja iz raznih naslovov pravne-, a Posla, pri dajanju izjav na žejo stranke in drugo. Samostojni zavod — pisarna za p ?yn° pomoč Ljubljana-Moste-~-1Je bo posloval v poslopju uradne ure sicer še niso Poone, vendar bo pričel z de- za kosilo go ko 1, kuhano goveje meso, o tak,, i rn,pir- solato in kruh, 0 kosilo stane le 100 dinat tople malice tudi mrzlo, suho ter mimo rednih zaposlenih so tu še številni gostje, ki prihajajo le na poslovne obiske. Promet v teh obratih družbene prehrane, ki je organizirana v skrbi delovnega človeka, je razmeroma visok, vendar v ceni niso vračunani vsi izdatki - a pripravljanje malic in ostalih obrokov. V internih menzah krije razliko podjetje, v Javnih skladi- ščih, kjer imajo menzo odprtega tipa, pa je cena polna in kljub temu še vedno primerna in dostopna zaposlenim delavcem. Promet v Javnih skladiščih in v Sa- turnusu presega milijon dinarjev mesečno, najmanjši pa je v Kemični tovarni, kjer imajo najmanj abonentov. Težave pri nakupu Pri nakupu materiala za pripravo hrane se pojavljajo iz dneva v dan številne težave, kajti cene živilom naraščajo. Zato se postavlja vprašanje, kako bo s ceno za posamezni obrok oz. ali je v tem primeru podjetje dolžno kriti razliko. Tudi glede mesta nakupa — v trgovini na debelo ali na drobno — je cena zelo različna in negativno vpliva na dokončno izoblikovanje cene za posamezni obrok. Tovariš Anton Vučko, ki nadzoruje poslovanje obrata prehrane v Kemični tovarni, mi je nanizal nekaj zanimivih podatkov. Ce n. pr. zmanjka krompirja v trgovini na debelo, ga morajo nabaviti v trgovini na drobno. Razlika pa je v tem, da plačujejo krompir v trgovini na debelo po 27 dinarjev za kilogram, v trgovini na drobno pa po 36 dinarjev. Zakaj taka razlika? Kilogram fižola je stal v decembru 130 dinarjev, januarja pa je že 190! Tudi pri nakupu mesa je precej težav, saj se še vedno ne dobi vsega tistega, kar je predvideno v jedilniku in nastajajo zato številne neprijetnosti. Seveda je teh manj pri večjih obratih, ki imajo več abonentov in nabavljajo večje količine za naprej. Za pripravljanje jedi imajo podjetja v svojih obratih nastavljeno osebje, ki skrbi za kakovost in okusnost jedil. V Saturnusu imajo 14 zaposlenih (vštete so tudi strežnice),v Izolirki 3, v Kemični tovarni ena kuharica itd. Tovarišica Albina Lunder, ki dela v menzi Saturnusa, mi je povedala, da dela 8 ur, da je zadovoljna z delom in da jo abonenti pri postrežbi ne motijo, ker je čas kratek in želijo biti čimprej postreženi. Kuharica pri Izolirki, tovarišica Agata Režek, je povedala, da je prej delala štiri leta v istem obratu kot pomočnica, v minulem letu pa je bila na kuharskem tečaju in je sedaj nastavljena kot kuharica. Na vprašanje, ali so njeni abonenti zadovoljni s hrano, je predlagala, naj povprašam kar njih same. Medtem pa, ko sem jo to vprašal, so se številni delavci, ki so pri okencu čakali na malico, dobrohotno smejali, češ: kaj pa dru- gega, kot popolnoma zadovoljni! Tovarišica Režkova je pristavila, da je eventuelno godrnjanje abonentov posledica slabe volje posameznikov in ne neokusne hrane. Kaj pravijo Seveda sem povprašal številne abonente iz vseh podjetij, ki sem jih obiskal. Tovarišica Štefka Vizjak kot izkušena gospodinja dobro ve, kaj se da skuhati za 40 dinarjev, kolikor stane malica. Pravi, da je hrana izredno dobra in da je vsaj za polovico cenejša, kot je v resnici vredna (razliko namreč krije podjetje). Tovarišica Cilka Kmetič pripominja, da je v poletnih mesecih premalo zelenjave, Peter Šalehar pa, da je hrana poceni in "brez heca« izredno dobra. Tovariš Jernej Kralj izSa- abonenti? turnusa je poudaril, da je zelo zadovoljen s hrano. Aboniran je kot številni drugi delavci v tem podjetju na malico in na kosilo. Glede kosila je pohvalil prav dejstvo, da so dali možnost delavcu dobiti dobro, okusno ter poceni kosilo takoj po končanem delu. Vprašali smo še številne druge, vendar vseh izjav ne kaže objavljati, ker so v bistvu enake: hrana je dobra in poceni, dobiš jo ob pravem času. Po opravljenem delu v tovarni dobiš dobro kosilo, nato pa greš po svojih opravkih! BILANCA ZA LETO 1960 Gostilna »STUDENEC« na Studencu v 000 Sklad osnovnih sredstev 237 Osnovna sredstva 237 Drugi skladi 39 Gotovina 163 Dobavitelji 324 Dolžniki 1.194 — Blago 288 600 1.882 Dohodek 1.282 Podjetje je doseglo realizacijo Zaposlen je bil 1 delavec. 4,739.326 din Osebni dohodki so bili izplačani v višini 879.326 din Dne 19. januarja 1962 je bila v sejni dvorani ObLO Moste-Polje prva letošnja skupna seja obeh zborov ObLO Moste-Polje. Udeležili so sc je skoraj vsi ljudski odborniki, med gosti pa je bil predsednik mestnega sveta inž. Marjan Tepina. Na dnevnem redu je bilo kar 11 točk: poročilo sveta za stanovanjske zadeve, poročilo sveta za komunalne zadeve, poročilo o ustanovitvi posloval. DOZ in izvolitev njenih organov, sedem raznih odlokov ter personalne in gospodarske zadeve. Prva seja v novem letu 2e na začetku novega leta se je ObLO lotil reševanja in obravnavanja številnih perečih problemov. Zato je bil dnevni red izredno bogat. Svet za stanovanjske zadeve je podal izčrpno poročilo o stanovanjskem fondu v naši občini. (Obširneje o tem vprašanju pišemo na prvi in drugi strani). Mimo tega je podal tudi svet za komunalne zadeve vsebinsko bogato in dokumentarno poro iilo, ki nazorno prikazuje stanje ha področju komunale, dosedanje investicije in potrebe za bodoče obdobje. O tem pomembnem prave ter odlok o povečanju prispevka od osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev od dosedanjih 10 na 15 dostotkov. Tudi ostali odloki in odločbe so pomembni za urejevanje posameznih področij življenja v občini. Čeprav razprava o posameznih vprašanjih dnevnega reda ni bila tako množična in vsebinsko bogata, lahko rečemo, da je prva seja v novem letu uspešno rešila številna doslej nerešena vprašanja. Da je seja potekala brez burnih razprav, imajo največ zaslug posamezni sveti, ki so pripravili Predsednik občine tov. Ciril Fain je vodil prvo letošnjo sejo ObLO poročilu bomo več pisali v naši naslednji številki. V zvezi s personalnimi zadevami je ljudski odbor razrešil dosedanjega direktorja Minerala, na njegovo mesto pa je imenoval začasnega v. d. direktorja. Imenovana sta bila tudi direktor Graditelja in upravnik veterinarske postaje Posavja s sedežem v Polju. Da bi izboljšali poslovanje na posameznih področjih, so na tej seji sprejeli še sedem različnih odlokov in odločb. Med najpomembnejše štejemo odlok o ustanovitvi samostojnega zavoda — pisarne za pravno pomoč občanom, odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na naročnino za telefonske in telegrafske na- in pravočasno dostavili vsem odbornikom svoja izčrpna poročila, enako tudi posamezne komisije, ki so pripravile prepotrebne odloke ter jih povsem izoblikovane predložile v razpravo na skupno sejo obeh zborov. Zato so prisotni odborniki prišli na sejo povsem pripravljeni ter z razumevanjem sprejemali sklepe. Ker sta obe predloženi poročili — sveta za stanovanjske in sveta za komunalne zadeve — izredno pomembni, je ljudski odbor sprejel sklep, da se od 10. do 28. februarja skličejo zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o teh poročilih ter predlagali ustrezne predloge za morebitno izboljšanje na obeh področjih. DELEŽ NAŠIU OBČANOV V AKCIJI ZA POMOČ PONESREČENCEM Potres v južni Dalmaciji in Hercegovini je močno prizadel tamkajšnje prebivalstvo, globoko pa je odjeknil tudi med delovnimi ljudmi vse naše domovine. Takoj so začeli z akcijo za pomoč ponesrečencem. Na poziv občinskih odborov SZDL, RK in sindikalnega sveta občine Moste-Polje so takoj začeli z zbiranjem prispevkov tudi delovni ljudje naše občine. Po zadnjih podatkih je bilo do sedaj zbranih okrog 6.500.000 dinarjev — papirnica v Vevčah je sama prispevala 2 milijona dinarjev. Kemična tovarna (sindikat in uprava) 553.000. Pionir (sindikat in uprava) 550.000, kolektiv v podjetju Slovenija ceste 1,500.000, sindikat in uprava Kolinske tovarne 240.000 itn. itn.; člani sindikalnih podružnic po podjetjih v naši občini so tako zbrali skupaj 5,830.000 dinarjev, šole so zbrale do sedaj 485.229, osnovne organizacije SZDL in RK pa 180.164 dinarjev. V zgornji vsoti pa niso všteti posebni prispevki: Saturnus je prispeval 3 opremljene vvekend hišice v vrednosti okrog 5.400.000 dinarjev, SAP je opravil več prevozov v vrednosti pol milijona dinarjev, Ellux Moste pa je daroval 50 lestencev v vrednosti 150.000 dinarjev. Akcija za pomoč ponesrečencem v Dalmaciji še ni končana, toda že do zdaj zbrani prispevki, oprema in opravljene usluge dokazujejo ne samo solidarnost in tovarištvo naših delovnih ljudi temveč tudi moč in enotnost našega delovnega ljudstva vse Jugoslavije. Za povečanje sklada za šolstvo gre ... Že dalj časa se vodi širša razprava o nagrajevanju v javnih službah, zlasti še v prosveti. Dosedanji način nagrajevanja po plačilnih razredih je imel številne pomanjkljivosti, ki so destimulativno vplivale na storilnost, zlasti pa na fluktuacijo prosvetnih kadrov v druge službe, kjer so se jim nudile možnosti večjega zaslužka. Zdi se, da je tudi na tem področju prišlo do korenitih sprememb, ki bodo odpravile nekatere dosedanje pomanjkljivosti. Toda suhoparni predpis na področju nagrajevanja v prosveti ne more delati čudežev, če nima svoje materialne osnove, če nima finančnega fonda — in prav o tem vprašanju so razpravljali in sklepali za zadnji seji ljudskega odbora naše občine. (Enako tudi na višjih pristojnih mestih). Najprej je mestni svet sprejel sklep o višini povečanja prejemkov prosvetnih delavcev, ki bo veljal za vse ljubljanske občine, nato pa je bilo treba poiskati ustrezna sredstva za kritje izdatkov med drugin) tudi v naši komuni. Ne glede na to, da so v drugih občinah vprašanje viška izdatkov za sklad za šolstvo reševali različno za posamezne stroke, je naš ljudski odbor zavzel stališče, da so vsi zaposleni občani dolžni prispevati v ta sklad enakomerne deleže glede na svoje mesečne prejemke. Koliko pa bo zato posameznik ali organizacija ogrožen v svojih prejemkih je bilo sklenjeno, da so le-ti v izjemnih primerih lahko oproščeni plačevanja. Za kakšno plačevanje gre? Od dosedanje bruto plače zaposlenega občana so odtegnjeni naslednji prispevki: proračunski prispevek in prispevek za socialno zavaro- vanje, stanovanjski prispevek, dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje, povračilo za prevoze v času letnega dopusta ter 10 ODSTOTKOV DOPOLNIL. PRORAC. PRISPEVKA IZ OSEBNEGA DOHODKA delavcev in uslužbencev. Zadnji prispevek so doslej plačevali le delavci, zaposleni v gospodarskih organizacijah. Po sklepu ljudskega odbora pa ga bodo v bodoče plačevali tudi ostali zaposleni občani ne glede na vrsto zaposlenosti. Ker pa gre za dodatna sredstva za sklad za šolstvo ali bolje rečeno za razliko med starimi in novimi prejemki prosvetnih delavcev v naši občini, je sklenjeno, da se poveča tudi odstotek prispevka od dosedanjih 10 na 15 odstotkov. Ta višina prispevka je 'v mejah, ki jih dovoljuje zakon. Kot rečeno pa bo ljudski odbor lahko oprostil plačevanje tega prispevka, kolikor bi bili ogroženi prejemki zaposlenih delavcev v posameznih strokah. Grobi račun nam pokaže, da bomo zbrali iz tega naslova zaradi povečanja prispevka od dosedanjih 10 na 15 odstotkov skupaj okoli 30 milijonov dinarjev, kar znaša v povprečju nekaj nad 3.000 dinarjev letno na zaposlenega državljana v naši občini. To je vsekakor majhen prispevek, ki pa bo v občinskem merilu precej pomagal našim prosvetnim delavcem do znosnejših prejemkov, kajti njihovi dosedanji prejemki so močno zastareli za porastom življenjskih stroškov in za porastom prejemkov v gospodarstvu. Prav zato, pa tudi zaradi izredno skromnega povprečnega prispevka posameznika to zvišanje ne bo povzročilo nobenih problemov. Kaj je krajevna skupnost? V zadnjem času med družbenopolitičnimi delavci v naši občini čestokrat slišimo številne nazive, kot n. pr. krajevna organizacija SZDL, krajevna skupnost, stanovanjska skupnost itd. Človek se kar težko znajde med temi številnimi nazivi. Čestokrat ne ve, kaj je neka organizacija, kakšne so njene naloge in kako služi svojemu namenu oz. kako pomaga našemu delovnemu občanu. O stanovanjski skupnosti verjetno v naši občini že dobro vedo, kaj ta pomeni v sklopu našega komunalnega sistema in kako pomaga njim samim. O tem smo tudi že pisali v eni izmed prejšnjih številk. Enako je tudi s krajevno organizacijo SZDL. Krajevna skupnost pa je naziv, ki se šele v zadnjem času vse pogosteje omenja med delovnimi ljudmi. Kaj je pravzaprav krajevna skupnost? Na to vprašanje sicer ni težko odgovoriti, vendar je bolje, da jo opišemo in bo odgovor razumljivejši. S splošnim zakonom o ureditvi okrajev in občin iz leta 1955 smo dobili tudi novo institucijo: krajevni odbor. Krajevni odbor naj bi opravljal posamezne naloge iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora in sicer naloge iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora in sicer naloge, ki po svoji naravi niso upravnooblast-nega značaja in na katerih so pre- bivavci nekega okoliša najbolj zainteresirani. Ta odbor — krajevni odbor — je živel in deloval na določenem ozemlju ter reševal nekatere naloge iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, izhajajoč iz načela, da je treba občanom nekega kraja kar najbolj teritorialno približati ljudsko oblast, še posebej na tistih področjih ki so najbolj koristna. Krajevni odbor je torej deloval na določenem ozemlju, kjer prebivajo občani; to pa je skupina ljudi, ki jih vežejo enaki enaki problemi in od tod ime krajevna skupnost, skupnost prebivavcev tega kraja-Na čelu te krajevne skupnosti ob-članov pa je odbor — krajevni odbor. In kakšne naloge ima krajevno skupnost oziroma njen krajevni odbor? Odbori se morajo razvijati v organe družbenega samoupravljanja v tem kraju. V svojem delovanju ne bi smeli postati po" možni organi ljudskega odbora, marveč samostojni organi, hi opravljajo tiste naloge s področj0 komunalne in socialnega skrbstva, ki so neposredno koristne za stalen in viden napredek naselja oziroma krajevne skupnosti. Na pod' ročju socialnega varstva bodo pre' nesene sledeče pristojnosti na krajevne skupnosti oziroma njihove odbore: stalne, splošne, enkratne (Nadaljevanje na 5. strani) Kaj je krajevna skupnost? (Nadaljevanje s 4. strani) socialne podpore ter podpore v naturalijah; zbiranje sredstev za kolonije, taborjenja in letovanja; Krajevni odbori naj bi izdajali (udi bolniške liste, s katerimi so občani upravičeni do brezplačne-Sa zdravljenja itd. Na področju komunale naj bi krajevni odbor skrbel za popravilo cest nižjega reda. vzdrževanje vodovoda in električne napeljave, ter za števil-na druga, manjša in splošna popravila na področju skupnosti itd. vse te probleme — popravila in ostalo — bodo občani lažje reše-vali v sklopu skupnosti, kajti Hi1/11 so vidnejši, bližji in krajevni odbori bodo lahko hitreje reagirali ter jih hitreje reševali. Krajevni odbori bi morali razvijati primerno skrb utdi za razne šolske, zdravstvene in druge probleme na področju svojega delovanja. Skratka — mnogo manjših problemov, ki naj bi jih ne reševali upravni organi ljudskega odbora. Doslej je na ozemlju naše komune delovalo 20 krajevnih odborov, ki so izhajali iz ozemlja dvajsetih krajevnih skupnosti. Glede na nove pogoje dela in številne skupne interese posameznih skupin prebivavcev pa je bilo sklenjeno na nedavnem posvete- • vanju predsednikov krajevnih odborov, predsednikov krajevnih organizacij SZDL ter predstavnikov občinskega odbora SZDL, da se dosedanji krajevni odbori oziroma stanovanjske skupnosti na Stanovanja včeraj in danes (Nadaljevanje z 2. strani) Mimo tega zneska pa je še ©rešena obveznost občine v zne-? j milijonov za finansiranje adružne gradnje stanovanj čla-om ZB. Za reševanje stanovanj-Kega problema bivših borcev v estnem merilu prispeva naša ob-*na vsako leto 38 milijonov. Ta-Je bdo v zadnjih treh letih re-biv£ stanovanjsko vprašanje 124 vsim zaposlenim in nezaposle-im borcem NOB. Ce k temu pri-eJemo še odobreni kredit posa-uznikom — graditeljem, s kate- rim so člani ZB zgradili 55 stanovanj, je bilo s tem rešeno stanovanjsko vprašanje 179 članom ZB. Toda 67 bivših borcev je še vedno brez stanovanja. Njihove stanovanjske težave bodo rešene v doglednem času, toda ne tako hitro, ker primanjkuje finančnih sredstev. Treba je namreč že vračati del najetega kredita za dograjena stanovanja, na drugi strani pa poiskati nova sredstva za gradnjo stanovanj preostalim upravičencem. Mo na^ naPiSemo za zaključek? stan a nekaj več o delu sveta za 0r novanjske zadeve in njegovih ^sanov? od začetka minulega le-devSe Je svet za stanovanjske zalih 6 ?esta^ kar osemkrat. Na svo-šaniSeja'1 re*eval številna vpra-^adp S Področja stanovanjskih na rezultat tega je bilo tudi katpp^ku omenjeno poročilo, iz nih tRa srno povzeli nekaj značil-del agotOTHev. Mimo sveta pa sta na 1 Se dve komisiji: prioritet-‘n Komisija za pritožbe, p ‘oritetna komisija je reševala tako i6 za dodelitev stanovanj in delu svetu pri njegovem jiipj' “.kupaj s svetom je s svo-ravni loCitvan,i obvezovala up-hn L?r8an občine. ki je bil dolble tau Va^ stanovanjske proble-kornjjj ?' jih je predlagala ta velik^ija za Pritožbe ni imela Prit04h dola, saj je bilo le malo be komi^r0ti odločbam prioritet-^ Žari«-i.Je oz- upravnega organa. Ženih ) * dveh letih je bilo vlo-& Mevii^ 5 Pritožb — v primerjavi delitev01? vi°ženih prošenj za do-stanovanj zelo malo. bripriv,?;iPlenjenega dela je svet 80 se na « 10 raznih odlokov, ki tov sta«953** na dokončno uredi-Ijuricu'90^5*4'*1 razmerij in jih pekočem k,1 t°dbor tudi sprejel. V 5tiri aa, , tu bo svet pripravil še vZdrževa. ° Potrebi po rednem bresežv,v iU stanovanjskih hiš, o 0 kHa?lnovaniskefia prostora, n0Van’iskih Se šte;ie oddajanje sta-Cerh za 10 Prostorov podstanoval-a^stano^118 ter odlok, koliko ^iemnn0kVd Cev sme največ imeti novan/'K stanovanja glede na sta- itanovanicurostor’ Pr°d svetom za je torei J( k?. zadeve naše občine Ole0ga dela. et°S ŠE PreCej te' L<5* družbenega upravljanja In zaključek in vzdrževanja stanovanjskega fonda v naši občini je razvidno iz poročila, da je v naši občini skupaj 114 hiš, ki jih upravljajo hišni sveti. Ti upravljajo tudi 54 poslovnih prostorov (lokalov), ki se nahajajo v že omenjenih hišah. Poleg hiš in poslovnih prostorov upravlja občina še z 71 hišami, ki so last splošnega ljudskega premoženja. V vseh teh 185 hišah je skupaj 1.680 stanovanj in 108 lokalov. Predpisana je najemnina za vse te prostore znašala v letu 1961 skupaj 57 milijonov dinarjev. Pri pregledu poslovanja hišnih svetov je bilo ugotovljeno, da so le-ti v glavnem dobro poslovali, da ni bilo malverzacij in da je bila zbrana najemnina odvedena na tekoči račun v banko. Le v devetih primerih je bilo ugotovljeno malomarno poslovanje, kar pa je tudi že odpravljeno. Za lažje finančno poslovanje hišnih svetov je ustanovljen finančni servis pri stanovanjskih skupnostih Moste, Zelena jama in Jarše; ta pomaga 52 hišnim svetom. Toliko za zdaj o delu sveta za stanovanjske zadeve. Seveda smo izpustili marsikak zanimiv podatek, s katerim bi se naši bravci še radi seznanili, vendar nam prostor ne dovoljuje, da bi poročilo sveta objavili v celoti. Kljub temu pa se bodo vsi volivci lahko seznanili tudi z neobjavljenimi podatki, kajti v času od 10. do 28. februarja bo celotno poročilo sveta za stanovanj, zadeve predloženo zborom volivcev v temeljito razpravo. Na osnovi razprave in dodatnih predlogov pa bo občinski ljudski odbor sprejel ustrezne sklepe in tako pospešil rešitev Številnih zamotanih stanovanjskih vprašanj, področju naše občine preformira-jo ter ustanovi le 12 krajevnih skupnosti. Predlog je sledeč: 1. Kodeljevo in Stepanja vas, 2. Hrušica, Bizovik, Fužine, 3. Polje, Studence, Vevče, Zg. Kašelj, Slape, 4. Zalog, Sp. Kašelj, Podgrad, 5. Dolsko, Laze, Senožeti, Kamnica, Petelinje, Vinje, Osredki, Klopci, Vrh, Zagorica, Križevska vas, Gradišče, Zaboršt, Žabja vas, 6. Zadvor, Dobrunje, Sostro, Za-vogle, Češnjica, Zagradišče, Sadi-nja vas, Podlipoglav, Sentpavel, Podmolnik, Rezori, Lenart, 7. Sp. in Zg. Besnica, Gaberje, Janče, Tuji grm, Dolgo brdo, Volavlje, Najnarje, Prežganje, Malo in Veliko Trebeljevo, Mali vrh. Javor, Ravno brdo, 8. Lipoglav, Brezje, Repče, Pance, Sela pri Pancah, 9. Moste, 10. Zelenja jama, 11. Nove Jarše, Obrije, Šmartno, 12. Sp. in Zg. Zadobrova, Sne-berje in Hrastje. To je torej predlog za reorganizacijo dosedanjih 20 krajevnih skupnosti. O njem bodo razpravljale krajevne organizacije in zbori volivcev. Kot je videti iz predloga, se ta reorganizacija pojavlja kot posledica potrebe na terenu oziroma kot posledica istovetnih interesov posameznih naselij glede na določene probleme. Načelno bi se morale krajevne skupnosti ujemati z ozemljem krajevnih organizacij SZDL, s katerimi se v glavnem ujemajo tudi obstoječe stanovanjske skupnosti. Ni pa izključeno, da bi se morale tudi krajevne organizacije SZDL prilagoditi ozemlju krajevnih skupnosti. Na ta način bi se v naši občini formiralo 12 enotnih ozemelj na katerih bi obstojale krajevne organizacije SZDL (doslej jih je bilo 17) ter stanovanjske skupnosti (delovale so samo tri). To je v glavnem vse o krajevni skupnosti in njenem krajevnem odboru, skoraj vse tudi o nalogah teh skupnosti, med katere bi še pristavili: izdajanje potrdil, dovoljenj, pojasnil itd. Obisk pri pionirskem odredu Pred nedavnim smo obiskali pionirski odred »Franc Mojškerc-Frenk«. Zanimali smo se za to in ono iz življenja odreda. Dobili smo zares izčrpne podatke. Z velikim navdušenjem so nam pripovedovali o tesnem sodelovanju tega odreda s tovarno Totra ter o nesebični pomoči vodstva tega podjetja pionirskemu odredu. Pa začnimo kar po vrsti. Naš pionirski odred je razmeroma zelo mlad. V prvi polovici minulega leta so na pionirski konferenci sklenili, da se odred poveže s podjetjem Totra. Vodstvo podjetja so zaprosili, naj prevza- me patronat nad odredom, ki je štel 180 članov: vsi učenci osnovne šole iz Hrušice so včlanjeni vanj. Prošnjo za prevzem patronata so spisali pionirji sami, posebna delegacija pa jo je nesla na delavski svet. Na slavnostni konferenci pionirjev maja 1961 je tovarna svečano prevzela patronat. Pionirji so poročali o svojem delu, predstavniki podjetja pa so povedali svoje. Obljubili so materialno pomoč, ki jo nudijo tudi šolskemu vodstvu. In začelo s« ja tovariško sodelovanje ... Pionirji so obiskali Totro in se seznanili z delom v tovarni. Spoznali so tudi delavce, ki v njej delajo. V minulem letu so v sklopu jugoslovan. pionirskih iger tekmovali V učenju, disciplini in čistoči, pripravljali pa so tudi akademijo. Čutiti je bilo veliko živahnost, čutila se je povezanost med odredom in delavci iz tovarne. Mimo rednih »opravil-« v zvezi z učenjem, disciplino itd. so člani pionirskega odreda sodelovali tudi v raznih krožkih: dramatskem in pevskem krožku, v krožku za ročno delo in v pravljičnem krožku. Mimo tega so organizirali tudi akcijo za nakup prapora. Ponovno so potrkali pri Totri in obljubili so jim pomoč. Kaj pa delavci podjetja? Pomagali so učiteljskemu zboru pri organizaciji poučne ekskurzije v Logarsko dolino (nudili so brezplačen prevoz), poslali so odredu darilno pismo — sto tisoč dinarjev, obljubili so, da bodo brezplačno vodili tehnični krožek na šoli (ki pa žal zaradi pomanjkanja prostora ne deluje), obljubili so tudi pomagati pri nakupu prapora. In svoje obljube so tudi izpolnili. Pionirji in delavci so se ponovno srečali 27. novembra minulega leta na slavnostni prireditvi. Pionirji so pripravili lep program, izročili so predstavnikom podjetja spominski album in šopke cvetja, predstavniki podjetja pa so pionirjem izročili prapor. Pionirji so obljubili, da se bodo še bolj povezali s tovarno, da se bodo potrudili pri učenju in da bodo sploh pridni na vseh področjih. Še enkrat bodo obiskali tovarno ter aktivneje sodelovali v sklopu jugoslovanskih pionirskih iger. Tako so delavci iz tovarne na slavnostni konferenci, ko so pionirji izbrali ime svojemu odredu, pripovedovali o doživetjih borca iz njihovega kraja, po katerem so pionirji imenovali svoj odred. In še vrsta drugih vtisov se nam je vrezala v spomin; vsi pa so opozorili na to, da opravlja pionir, odred »Franc Majškerc-Frenk« hvaležno poslanstvo med našimi najmlajšimi, da jih vzgaja v dobre državljane in da jim tudi drugače pomaga. Saj je tako tudi pri drugih pionirskih odredih, mar ne? — IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL — Pogoj za uspešno delo: kulturni dom! Nismo še naredili obračuna o tem, katere izmed sedemnajstih krajevnih organizacij SZDL na ozemlju naše občine še nismo obiskali ter povprašali njene odbornike o težavah pri delu in doseženih uspehih. Zdi se nam pa, da smo skoraj pri kraju. V tej številki objavljamo nekaj vrstic o delu krajevne organizacije SZDL Hrušica, v prihodnji številki se bomo oglasili o podatkih o delu naslednjih dveh organizacij, nato pa bo verjetno število sedemnajst izpopolnjeno. Kaj smo zvedeli v Hrušici? Ali tarejo tudi to krajevno organizacijo SZDL številne težave in skoraj nerešljivi problemi, kot je to primer z mnogimi doslej obiskanimi organizacijami? Vse tisto, kar nam je povedal predsednik krajevne organizacije SZDL Hrušica tov. Polde Prošek, govori v prid dobri oceni dela njihove organizacije. Včlanjenih je okoli 400 članov; takih, ki ne plačujejo članarine, je čedalje manj. Glede vključevanja v članstvo menijo, da je treba čimprej vključiti v vrste SZDL tudi doraščajočo mladino. Na čelu te krajevne organizacije je devetčlanski odbor. Izvoljeni odborniki delajo — nekateri več, drugi manj. Seveda pa je njihovo delo odvisno tudi od tega, koliko opravlja posamezni odbornik še drugih funkcij v našem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju. Skratka — z delom celotnega odbora je organizacija zadovoljna, vidni pa so tudi doseženi uspehi. Ko govorimo o delu neke krajevne organizacije SZDL imamo v mi »ih predvsem delo raznih njenih sekcij. Tovariš Prošek pa nam je povedal, da njihova organizacija nima drugih sekcij razen sek- cije za kulturno-prosvetno dejavnost. Poleg te obstoja tudi komisija za socialno varstvo — in to je vse. Toda omenili smo, da so uspehi te krajevne organizacije dokaj vidni! Kako je potem prišlo do uspehov? Pravijo, da so zelo aktivne tudi ostale organizacije, in sicer ZB, društvo prijateljev mladine, rdeči križ, odbor vojaških vojnih invalidov, šolski odbor, že omenjene sekcije za kulturno-prosvetno dejavnost ter komisija za socalno varstvo. Najvažnejše pa je, da vsi člani odbora krajevne organizacije SZDL Hrušica aktivno sodelujejo v naštetih organizacijah in jim tako pomagajo pri reševanju njihovih problemov. Tako je odbor seznanjen z vso problematiko na terenu in po potrebi lahko priskoči na pomoč. Po drugi strani pa je izredno delavna sekcija za kulturno-prosvetno dejavnost, saj se v domu kar vrstijo številne prireditve, ki privabljajo številne občane. Precej manj so obiskana razna predavanja. Za to sekcijo je značilno, da ji primanjkuje kadrov, zlasti intelektualcev. Gospodarjenje z domom pa je v pravih rokah. Uprava se prizadeva redno vzdrževati dom, načrtuje pa tudi ureditev posameznih napeljav, tako centralne kurjave, ventilacije itd. Torej — odkrili smo skrivnost uspešnega delovanja krajevne organizacije SZDL Hrušica: kulturni dom! To je središče okrog katerega se vse vrti: v domu je knjiž- nica, ki je dobro obiskana, v njem imajo redne kinopredstave, nasto-vajo poklicni umetniki iz osrednjih gledališč, sem ter tja organizirajo tudi veselice, v prostorih doma deluje tudi zobna ambulanta itd. — torej vsi pogoji za pogosto srečavanje članstva te krajevne organizacije, za neposredne stike, za skupne akcije. Nehote se nam je vsilila misel: kako lepo bi bilo, če bi imele vse naše krajevne organizacije svoje prostore, svoje kulturne domove? Kakšni uspehi bi bili šele tedaj! Ne glede na uspehe pa ima ta krajevna organizacije tudi številne probleme, s katerimi se redno srečuje. Najprej naj omenimo mladino. Čeprav večina mladih ljudi sodeluje pri organizaciji raznih prireditev ter na drugih področjih, se vendar čuti potreba po samostojnem mladinskem aktivu. Vrsta težav je na področju komunale — neurejeno križišče pred šolo, ki je terjalo dve prometni nesreči, pomanjkljiva razsvetljava cest, podaljšek vodovoda, pojača-nje električnega omrežja, ureditev prostora pred domom, nasipanje ceste itd. Te naštete in nenaštele komunalne pomanjkljivosti na ozemlju naše krajevne organizacije (pa tudi drugih) precej odvračajo ljudi od dela na tem ali onem področju. Tako torej v krajevni organizaciji SZDL Hrušica. Uspehi in težave — podobno kot pri drugih organizacijah. Seveda je v Hrušici precej manj težav in več uspehov; za to pa so v prvi vrsti tamkajšnji prizadevni odborniki številnih organizacij, ki tesno sodelujejo s krajevno organizacijo SZDL. Cez čas, ko bomo ponovno obiskali Hrušico, se bomo zanimali za delo vseh organizacij ter skušali poiskati morebitno razliko med našimi objavljenimi ugotovitvami in bodočimi uspehi. Volivci predlagajo . Zdi se, da nas čas prehiteva. Komaj napišemo nekaj vrstic o predlogih zborov volivcev, že so na vrsti drugi zbori volivcev, kjer ponovno predlagajo in aktivno sodelujejo v našem družbeno-poli-tičnem življenju in tako pomagajo reševati najbolj pereča vprašanja. Priznati moramo, da smo glede objavljanja želja in predlogov volivcev precej v zaostanku. Ne moremo sproti objavljati vseh zanimivih in koristnih vprašanj in odgovorov s pristojnega mesta, kajti teh predlogov je čedalje več, naš prostor pa je omejen in izhajamo le enkrat mesečno. Zato marsikatero vprašanje, marsikateri predlog ni niti objavljen, tako pa izostane tudi odgovor s pristojnega mesta. Toda nič za to. Prizadeti volivci dobijo na svoje vprašanje odgovor. Vsi ti odgovori so izoblikovani na pristojnih mestih na občini, odborniki so seznanjeni z njimi in so jih dolžni posredovati svojim volivcem. Za to številko je ostalo še nekaj predlogov z zborov volivcev, ki so bili na koncu minulega leta. Dobili smo tudi ustrezne odgovore. Zbor volivcev Lipoglav: V šoli je treba opremiti zgornje učilnice, ker je pouk v eni učilnici otežkočen. Šolsko poslopje je potrebno popravila. Na pristojnem mestu vedo za ta problem in pravijo, da je treba čimprej urediti, trenutno pa je vprašanje finančnih sredstev. Zbor volivcev Podlipoglav: Nujna je nadzidava ali razširitev osnovne šole Sostro. Na pristojnem mestu menijo, da je treba določiti prednostno vrstni red glede urejevanja šol. Trenutno je na vrhu te prednostne lestvice gradnja šole v Jaršah; na seznamu pa je tudi nadzidava šole v Sostrem, vendar je treba tu še mnogo prej urediti sanitarne naprave — kanalizacijo in vodovod — obnoviti opremo, ki je precej zastarela in po možnosti urediti zbornico: Zbor volivcev Dolsko—Laze: Zakaj se zavlačuje z adaptacijo šole in zakaj so stalne spremembe? Zakaj v komisiji za adaptacijo niso sodelovali člani šolskega vodstva? Na to vprašanje lahko da najtočnejši odgovor prav šolski odbor in vodstvo šole. Zdi se, da tudi podjetje Stavba iz Polja ne izvršuje svojih obveznosti po sklenjeni pogodbi. Zbor volivcev Zadvor — Sostro: Volivci se ne strinjajo, da bi se 200 otrok vozilo v šolo v Polje, V Sostrem je niže organizirana šola, v Polju pa je šola opremljena z sodobnimi učnimi pripomočki, ki niso povsem izkoriščeni (samo ena izmena). Honorarna zaposlitev učnega osebja bi povzročila številne težave (prevoz, stanovanja itd.) medtem, ko redna nastavitev učnega osebja ne bi bila rentabilna. Pri honorarni zaposlitvi je še problem enotnosti učnega zbora, kar pa je pri vzgoji otrok izredno pomemben faktor. ★ S področja šolstva je še nekaj vprašanj, vendar jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Vprašanje s področja komunale in gospodarstva bodo dobila ustrezne odgovore in jih bodo volivcem posredovali odborniki. Nekatera vprašanja s tega področja pa so izredno pomembna za večje skupine volivcev in smo se zato namenili kolektivno odgovoriti vsem volivcem nanje. Najprej glede oštevilčenja hiš. Seveda je neprimerno oštevilčenje s papirnatimi številkami. Zamenjava bo izvršena v doglednem času, oštevilčenje pa bo verjetno izvršeno po principu uličnega oštevilčenja (Polje). Glede prevoza z vozili Ljublja-na-transport je več vprašanj in upravičenih kritik. O vsem tem bodo volivci lahko spregovorili s predstavniki podjetja Ljubljana-transport na posebnem sestanku, kjer bodo obravnavali varnost prometa in ureditev prometa na ozemlju naše občine — tudi glede vskladitve cen prevoza. Ugotovljeno je namreč, da stane n. pr. prevoz od stadiona do Rudnika ali na razdalji Sentvid-Vič le 20 dinarjev čeprav je oddaljenost večja kot od središča mesta do Polja — za to razdaljo pa plačujejo potniki 40 dinarjev. Pričako- vati je, da bo prav na napovedanem sestanku rešeno marsikatero vprašanje, ki je tesno povezano s prevozom naših občanov na delovna mesta in nazaj. Skoda )e le, da ni veliko več konkretnejši!1 predlogov s strani volivcev tako glede določitve posameznih postaj, uvedbe krajevne cene kakor tudi glede voznega reda, kajti * takimi konkretnimi predlogi bi pri vodstvu podjetja Ljubljana-transport laže dosegli več ugodnosti za delovne ljudi s področja oddaljenejših krajev naše občinC' Mimo napovedanega sestanka Pa bodo pristojni organi z občine iz' vedli tudi štetje potnikov na P°' sameznih relacijah ter tako ugotovili upravičenost obstoja d0'0," čenih prog oz. uvedbe dodatni11 vozil, kar naj bi razbremenilo ve' lik pritisk potnikov na osamljena vozila. Ugotovljen je namrec večji naval potnikov v smeri proti Polju in Zalogu in je treba nujno ojačati promet. Pa tudi n*1 drugih relacijah je čedalje v'e^ potnikov, ki bi se radi v kar najkrajšem času pripeljali na delo »z domov. In ker je Ljubljana-tranS' port podjetje, ki se ukvarja v P1] vi vrsti z mestnim prometom, naša občina pa spada v krog mesta Ljubljana, se mora vodstvo te^!1 podjetja ukvarjati tudi s problemom prevoza delovnih ljudi P delo in domov s področja nas1-občine. Slovanovi športniki v dvorani Gospodarskega razstavišča Svet za telesno kulturo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je za potrebe športnikov iz Ljubljane in drugih krajev vzel v zakup veliko dvorano gospodarskega razstavišča in to za celih 40 dni. V januarju, februarju in mar-eu se bodo v tej dvorani zvrstile številne športne in telesnokultur-ne prireditve, od najbolj množičnih do najbolj kakovostnih. Predvidena so razna mednarodna srečanja v številnih športnih panogah, v predtekmah pa se bodo v Medsebojnih srečanjih pomerili športniki ljubljanskih društev. Mimo tega, da bodo posamezni klubi Slovana nastopali tudi v n^nožičnem delu tekmovanja na pR. je društvena uprava sklenila ni pogodbe za nastope športnikov Slovana, ki bodo v tem času organizirali nekaj kakovostnih sre-vanj. že 11. februarja se bodo v dvorani pojavili nogometaši, ki so °rganizirali tudi letos turnir v ■^alern nogometu. Zdi se, da bo ta turnir postal tradicionalna prireditev nogometnega kluba Slovan v zimskem času: hkrati pa je ta turnir tudi velika propagandna akcija za popularizacijo nogomet-d® igre med najmlajšimi meščani M okoličani. Tudi na tej priredit-Vl bo nogometni klub razdelil dtsd najmlajše obiskovalce knjižico Pravila malega nogometa. Mi-■do propagande za popularizacijo dogometne igre pa je vsem klu-oom — udeležencem oziroma nji-dovim igralcem, ki bodo nastopili da turnirju, tako omogočeno, da ^ v zimskih mesecih izkažejo na ‘‘dogometnem igrišču« ter pokaže-1° sposobnosti pred gledavci, ki C®tjno čakajo na pričetek nogo-■detnih srečanj. Glede tehničnih Pogojev je vodstvo NK Slovan Kanilo, da postavi namesto pred-Pisanih golov manjše — rokomet- ne gole, zato pa bodo morali nastopajoči igravci pokazati mnogo več tehničnega znanja, kot je to potrebno na velikem igrišču in pri velikih golih. NK Slovan je povabil na turnir naslednja moštva: Olimpijo I. in II. (bivši Triglav), Ilirijo, O. Krim (lanskoletnega zmagovalca), Ljubljano ter Rudarja iz Trbovelj. Poleg teh moštev bosta sodelovali še dve moštvi NK Slovan. Za zmagovalce turnirja je previden lep pokal. Dne 26. januarja bodo rokometaši Slovana organizirali dve kakovostni rokometni prireditvi. Klub je povabil žensko ekipo Trešnjevke iz Zagreba (ki že vrsto let tekmuje v I. zvezni ženski rokometni ligi) ter Mladost prav tako ia Zagreba (ki tudi uspešno tekmuje v I. zvezni moški rokometni ligi). Obe prireditvi bosta nudili ljubiteljem dobrega rokometa obilo užitka, saj se tudi moštvi Slovana z vso resnostjo pripravljata na ti srečanji. Kaj pa košarkarji? Tri košarkarske vrste Slovana bodo redno sodelovale v zimski ligi, ki bo v veliki dvorani GR in sicer v dneh, določenih za košarkarska srečanja. Mimo tega pa je KK Slovan dobil prost termin — 6. marec — za lastne prireditve. Za srečanja tega dne je KK Slovan povabil člana I. zvezne košarkarske lige Železničarja iz Karlovca, poleg tega pa bo še srečanje dveh ženskih ekip. Kot je videti, bodo športniki Slovana dobro izkoristili zimski čas in izredno ugodnost glede uporabe velike dvorane na GR ter se tako temeljito pripravili na pomladanski del prvenstvenega tekmovanja, ki se bo pričel za nogometaše 25. marca, za košarkarje in rokometaše pa v aprilu. živahna razprava o vseh vprašanjih, ki zavirajo hitrejšo rast kluba. Med drugim so sklenili, da bodo formirali mladinsko in žensko kegljaško vrsto, kar bo še bolj poživilo klubsko delovanje. Na koncu so izvolili 11-članski upravni odbor, ki mu bo še naprej predsedoval tov. Zdravko Raku-šček. ® NAČRTNO DELO Z MLADINO Nogometaši so imeli svojo skupščino 30. januarja. Skupščina je bila skrbno pripravljena in dobro obiskana. Najbolj razveseljivo pa je, da so si nogometni delavci iz Most zadali številne naloge prav pri delu z mladino, saj to je naj-hvaležnejše področje delovanja v vseh telesnokulturnih organizacijah. Glede uspehov, ki so jih dosegla posamezna moštva, pa je skupščina ugotovila, da bi bili lahko še boljši. V minulem letu je NK Slovan organiziral v poletnih mesecih pionirsko nogometno šolo; vanjo je bilo vključenih 27 meščanskih pionirjev — bodočih nogometašev. Mimo tega je bil na začetku leta 1961 propagandni turnir v malem nogometu. Ta prireditev je bila namenjena prav našim najmlajšim, ki bi v tej igri spoznali mikavnost, ki vzpodbuja ter razvija številne pozitivne lastnosti mladega človeka. V redno pionirsko tekmovanje sta bili vključeni dve pionirski enajsterici, ki sta za začetek dosegli razmeroma dobre uspehe, pri mladincih pa je bilo včlanjenih 30 mladih nogometašev, ki so zastopali barve kluba v prvenstvenih tekmovanjih. Tudi mladinsko moštvo je v prvenstvenem tekmovanju doseglo lepe rezultate. Glede sodelovanja s šolskimi športnimi društvi je vodstvo kluba nastavilo dva trenerja, ki sta vodila dve šolski športni društvi. Prav to dejavnost pa želi klubska uprava še bolj razširiti. Za strokovno delo z mladino so sedaj na voljo kar štirje trerterji, ki so dovolj sposobni, da uspešno vzgajajo bodoče nogometaše. Za delo z mladino v tekočem letu je bilo sklenjeno, da v Mostah organiziramo redno pionirsko in po možnosti mladinsko prvenstvo, v katerem naj bi sodelovale vse pionirske in mladinske enajsterice ne glede na to, ali so nastopajoči kje registrirani ali ne. Prav tako tekmovanje bi močno poživilo aktivnost mladine, ki bi ji preko tekmovanj nudili še druge vrste vzgoje. Poleg mladine na skupščini niso pozabili tudi članov delovnih kolektivov, ki jim je treba v bodoče omogočiti redna srečanja na nometnem igrišču, da bi tudi tako koristno rekreirali svojo delovno zmogljivost. Velik del poročila in razprave pa je bil posvečen prav delu z mladino, ki jo je v Mostah sila veliko in ima mnogo veselja prav do nogometne igre. Zanimivo je tudi, da je krog odbornikov NK Slovan močno razširjen. To je vsekakor zaradi velikih načrtov za delo z mladino in pa obolice dela, ki je potrebno za izvrševanje številnih poslov okoli vodenja posameznih moštev v teku tekmovanja. Največji poudarek je na delu posameznih komisij v klubu, medtem ko je upravni odbor kluba številčno majhen <9 članov), zato pa zelo delaven. Vse kaže, da se pri nogometaših Slovana ubrali prave pot in je pričakovati še boljših uspehov. O teh pa bomo govorili, ko bo na vrsti naslednja redna letna skupščina tega kluba. Tudi pionirji iz Lipoglava smo prfizitooa/i Obračun dela v preteklem letu Številni klubi in društva v naši občini imajo v zimskih mesecih ^''oje redne letne skupščine. Na njih razpravljajo o delu v pretek-em letu, kritično ocenjujejo pomanjkljivosti in sprejemajo ustrezni' sklepe za organizacijo smotrnejšega delovanja v tekočem letu. vse skupščine so razmeroma dobro obiskane, kajti članstvo se zani-“hi. kaj se je vse naredilo v preteklem letu in kaj sc bo delalo v "ovi tekmovalni sezoni. Za to številko smo zabeležili nekaj ugoto-vitev s skupščin kegljaškega in nogometnega kluba Slovan. Kar po-kl®jmo, kaj sta oba kluba delala v preteklem letu in kakšno pot ta s> začrtala v novem obdobju. V«RCEJ AVTOKRITIKE skn^fi^aCi slovana so imeli s ni si0 konec decembra. Z je blli skoraj vsi. O delu k] rjočai tehnični vodja in zi Str»u?ski kegljač tovariš K manitii; Nanizal j® številne ziastmjlVosti v delovanju ki orihr«..?? v delovanju posame: na nikov. Med drugim je Preči .je kegljaški klub Slo z di-ni'Zapostavlien v Primer loža, 8lmi klubi v društvu. Ta Vsi AiJe pat treba izenačiti, V Utočnctni Posameznih klubov van \,Sni° tudi člani društva Postav?LCelota' Zato ne kaže dru^h Ja£ anega kluba na ra ‘azdon' .še posebej velja ki iih J?V?niu tmančnih sreds ,Paniu,r^di^kegljaiem močno 'iišča ^e; GI<^de vzdrževanja 1 sego hnii^K ie prvi pog°j 23 ttovanbh3 strokovnem delu zdravstvenih zavodov in poroča o tem občinskem ljudskem odboru; — predlaga pristojnim in zainteresiranim organom občinskega ljudskega odbora predlog orientacijskega programa razvoja zdravstvene mreže; predlog programa zdravstvenega varstva, ki je splošnega pomena za območje zdravstvenega centra; predlog za napredek zdravstvene službe in zdravstvenih zavodov ter po potrebi še druge predloge in strokovna mnenja za reševanje aktualnih problemov s področja zdravstva; — sodeluje z zdravstvenimi zavodi na območju občine in jim pomaga pri strokovnem delu; organizira strokovne sestanke in posvetovanja o posameznih vprašanjih zdravstvenega varstva ter organizira seminarje in tečaje za izpopolnitev zdravstvenih delavcev; — vsklajuje strokovno delo zdravstvenih zavodov v zadevah, ki imajo splošen pomen za zdravstveno službo; — organizira oziroma izvaja po določbah zakona strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih zavodov; — vodi v skladu s posebnimi predpisi evidenco zdravstvenih zavodov in zdravstvenega osebja; — opravlja druge naloge, ki so mu dane z zakonom o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe za zdravstvo pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora. 3. Stroški za opravljanje nalog iz prejšnje točke te odločbe, razen stroškov iz tretjega odstavka, se krijejo iz proračunskih sredstev občine Ljubljana Moste-Polje. 4. Zdravstveni dom Moste ima kot zdravstveni center občine poseben strokovni svet. Strokovni svet obravnava važnejša strokovna vprašanja in daje mnenja o poročilih in predlogih, ki jih daje Zdravstveni dom oziroma Center pristojnim organom in zainteresiranim zavodom ter organizacijam. Število članov strokovnega sveta in način njegovega sestava, se določi s pravili zavoda, ki opravlja naloge zdravstvenega centra. S pravili zavoda je treba določiti, da imenuje dva člana v strokovni svet Centra pristojni Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora izmed strokovnjakov iz delovnega področja zdravstvenega centra. 5. Ta odločba se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 022-2/1962. Datum: 19. I. 1962. Predsednik ObLO: Ciril Fain 1. r. Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLR3, št. 26/55 in 29/57) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. junija 1962 sprejel ODLOK o spremembi statuta občine Ljubljana-Moste-Polje 1. člen V statutu občine Ljubljana-Moste-Polje, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana- Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 10. februarja 1960 se 90. člen spremeni tako, da se glasi: »Občinski ljudski odbor ima sledeče oddelke: — oddelek za splošne in notranje zadeve; — oddelek za finance; — oddelek za gospodarstvo; — oddelek za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve; — oddelek za družbene službe; — oddelek za narodno obrambo.« 2. člen 98. člen statuta se spremeni tako, da se glasi: »Oddelek za družbene službe opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva, invalidskega varstva ter s področja prosvete, kulture in telesne vzgoje.« 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku,« uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1962. Številka: I/1-011-1/1962. Datum: 19. 1. 1962. Predsednik ObLO: Ciril Fain Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. 1. FLRJ, št. 26-282/54), v zvezi s 7. točko 43. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ, št. 52-644/57) in na podlagi 2. točke 25. člena statuta je sprejel Občinski ljudski odbor Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. 1. 1962 ODLOK o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 1. člen Zaradi bolj intenzivnega in uspešnega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rde- OBJAVE n čega pajka, češpljevega kaparja, jabolč. zavijača, škrlupa, krompirjeve plesni in ribezove rje na območju občine Ljubljana Moste-Polje se odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena odloka organizirajo in izvedejo na svojih območjih kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oz. uporabnikov (v na-daljnem besedilu lastnikov) kmetijskih zemljišč na račun lastnikov. V hribovitih predelih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, izvedejo zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev lastniki sami. Kmetijske zadruge pa so dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. 3. člen Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetjiskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo .določi za kmetijstvo pristojni organ občinskega odbora. 4. člen Za storitve, opravljene po 2. čl. tega odloka, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. člen Če lastniki, katerim je naročil upravni organ občinskega ljudskega odbora izvršitev varnostnih ukrepov, teh ne izvrše ali ne iz-vrše o pravem času, ali pa jih izvrše na nepravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun, v takem primeru lahko zaračuna kmetjiska zadruga tem lastnikom tržno ceno. 6. člen Izvrševanje varstvenih ukrepov po tem odloku nadzoruje za kmetijstvo pristojen upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco. 7. člen Za kršitve predpisov 1., 2. in 3. člena tega odloka se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodlivci. 8. člen Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 19. januarja 1962. S tem dnem neha veljati odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki jo je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana Polje dne 27. junija 1958. Številka: 2/14-320-2/1962. Datum: 19. 1. 1962. Predsednik ObLO: Ciril Fain 1. r. Na podlagi 2., 4. in 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. 1. FLRJ, št. 52/61) ter 25. člena statuta Občine Ljubljana Moste-Polje je občinski ljudski odbor Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 19. 1. 1962 sprejel ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev za leto 1962 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačujejo: 1. Gospodarske organizacije ter njih poslovne in obratne enote; 2. Zasebne obrtne delavnice in svobodni poklici; 3. Državni organi, zavodi, družbene in druge organizacije. 2. člen Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka znaša 15 % proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. Dopolnilni proračunski prispevek po gornji stopnji se plačuje ob izplačilu osebnega dohodka. 3. člen Dopolnilni proračunski prispevek po stopnji 10 % je dohodek občinskega proračuna, za 5 % povišana stopnja prispevka pa je v celoti dohodek občinskega družbenega sklada za šolstvo. 4. člen Občinski ljudski odbor lahko na predlog sveta za družbeni plan in finance v posameznih primerih, v kolikor bi bili ogroženi osebni dohodki delavcev in uslužbencev, zniža oz. oprosti gospodarsko organizacijo ali zavod plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka. 5. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1962 dalje. Številka: 1/1-420-2/1962. Datum: 19. 1. 1962. Predsednik ObLO: Ciril Fain ZAKLJUČNI RAČUN ZA L. 1960 AVTOKLEPARSKE DELAVNICE Ljubljana, Zaloška 113 Aktiva Pasiva 1. Osnovna sredstva 1,301.339 1. Sklad osnovnih sred. 1,315.439 2. Gotovina-banka 954.463 2. Drugi skladi 120.315 3. Dolžniki 4,598.205 3. Kredit pri banki 4. Dobavitelji 329.886 591.000 4. Blago (zaloge) 748.778 5. Os. doh. v zalogah na 5. Osebni doh. iz pret. koncu leta 151,421 leta 44.587 6. Dohodek 5,139.311 7,647.372 7,647.372 BILANCA Gospodarska organizacija »JAVNA SKLADIŠČA« Stranski obrat Aktiva Postavka v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 20.668 Denarna sredstva osn. sred. 3.977 B. Sredstva skupne porabe Denarna sredst. skup. por. 174 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 27.102 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rez. skl. in drugih skladov 131 Den. sredstva nerazp. sred. E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Skupaj . . . Vodja računovodstva: Petrič Franc Pasiva Postavka v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 19.185 Drugi viri osn. sredstev 5.599 B. Viri sredstev skup. por. Sklad skupne porabe 174 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 16.879 Drugi viri obratnih sredstev 6.780 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rez. skl. in drugi skladi 300 Viri nerazp. sredstev 8.873 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obv. 998 Skupaj . . . 58.788 6.735 58.788 Direktor: (Boršt n ar Jože) Predsednik upravnega odbora: Zlobko Vlado »KOMUNALA« POLJE BILANCA, INVENTAR IN RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA NA DAN 31. DECEMBRA 1960 J. STANJE PO INVENTURI A. Aktiva Osnovna sredstva 6,291.678 Gotovina — banka 2,553.174 Dolžniki 9,377.793 Blago (zaloge) Oseb. doh. v zalogah, prenesenih iz pre- 339.738 teklega leta — Vsega aktiva 18,562.383 B. Pasiva Sklad osnovnih sredstev 6,291.678 Drugi skladi 2,341.422 Kredit pri banki — Dobavitelji Oseb. doh., vsebovani 1,517.859 v zalogah na koncu leta — Vsega pasiva 10,150.959 Razlika — dohodek 8,411.424 3,416.318 3,416.318 8,411.424 330.000 330.000 II. RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA Celotni dohodek 11,827.742 Materialni in drugi stroški z amortizacijo Prometni davek Vsega stroški Dohodek Izguba Pavšalni prispevek iz dohodka, od tega: a) stanovanj, prispevek b) del za federacijo — c) del za ljudski odbor in ljudsko republiko Prispevek v rezervni sklad — Vsega 330.000 Ostanek 8,081.424 a) za os. doh. delavcev 6,966.058 b) 2%-ni dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje c) za sklade gosp. org. Od ostanka: a) za sklad b) za c) za nerazporejeno Kritje izgube: a) iz rezervnega sklada b) iz dotacij c) iz Ni krita izguba 186.002 929.364 929.364 III. PODATKI O OSEBNIH DOHODKIH Oseb. doh. v zalogah, prenesenih iz preteklega leta — Obračunani oseb. doh. 6,966.058 Vsega 6,966.058 Oseb. doh. v zalogah na koncu leta Oseb. doh. v realiziranih proizvodih 6,966.058 Knjigovodja: Franc Žužek Poslovodja: Ludvik Urbas BILANCA ZA LETO 1960 Pekarna, Polje v 000 Osnovna sredstva 783 Gotovina 343 Dolžniki 1.902 Blago 317 3.345 Sklad osnovnih sredstev 783 Drugi skladi 72 Dobavitelji 1.567 2.42? Dohodek 923 Podjetje je doseglo realizacijo 6,443.797 din Zaposlenih je 3 ljudi. Osebni dohodki so bili izplača ni v višini 770.862 din BILANCA ZA LETO 1960 »IZOLIT« — obrtno montažno po djetje, Vevče št. 8 Aktiva: Osnovna sredstva 2,579.950 Gotovina banka 1,016.106 Dolžniki 22,804.770 Blago zaloga 4,078.249 Skupaj aktiva 30,479.075 Pasiva: Sklad osn. sredstev 2.579.950 Drugi skladi 1,706.216 Krediti v banki 1,523.683 Dobavitelji 10,530.129 Razlika dohodek 14,139.099 Skupaj pasiva 30,479.075 •# 1 BILANCA ZA LETO 1960 Soboslikarstvo in pleskarstvo, Polje Osnovna sredstva Gotovina Dolžniki Blago Sklad osnovnih sredstev Kredit pri banki Dobavitelji Dohodek Podjetje je doseglo realizacij0 3,354.285 df1 Zaposlenih je bilo 7 ljudi-Osebni dohodki so bili izph1^8 ni v višini 1,403.820 dl*1 v 000 1.039 132 3.039 299 __---* 4.503 1.039 503 903 2 445 2.063