©MBSSaS^EI GLAS
Kranj, torek, 27. oktobra 1992
Glasova preja: Gospodarstvo - sedanjost in prihodnost
Pri lastninskem zakonu smo se strokovno izčrpali
Bled, 23. oktobra - Voditelj Glasovih prej Viktor Žakelj je tokrat na pogovor povabil Hermana Rigelnika, podpredsednika slovenske vlade in beseda je seveda tekla o sedanjosti in prihodnosti slovenskega gospodarstva. V središču pozornosti je bilo lastninjenje, saj bo slovenski parlament v sredo, 28. oktobra, odločal o predlogu zakona, ki so ga pripravili poslanci.
Lastninski zakon je kompromis, kaj je v tej ponudbi parlamentu dobrega, kaj kaže še izpiliti, kjer pričakuješ ključna vprašanja, ki se bodo poskušala politizirati in zaostrovati, je svojega kolega v vladi vprašal Viktor Žakelj. Sam veš, da smo na začetku ocenjevali, kateri predlog ima največ možnosti, da ga  parlament  sprejme, in ugotovili, da je to pobuda treh poslancev, ker so iz različnih strank, smo pričakovali, da jih bodo v parlamentu podprle, kar se žal ni zgodilo.   Poskus ponavljamo, vlada je dala le manjše, lepotne popravke. Ne bi se opredeljeval do tega zakona, ker me je strah kakršnekoli opredelitve, morda smo zakon spravili v stisko tudi zato, ker smo jih jemali preveč osebno in rekli Mencingerjev zakon, Ribnikarjev zakon itd. Sicer pa mislim, da smo se pri lastninski zakonodaji strokovno izčrpali do konca, kaj novega ni več moč naštu-dirati, zato gre zgolj za poli-"tiino vprašanje, ki ga prepuščam parlamentu v želji, da bi kakršenkoli zakon naposled sprejel. Zavzel bi se le za pravičnost, saj ne želim, da bi kdorkoli prevladal, ne skladi in ne insiderji, vse ostalo bi prepustil parlamen-
tu, je dejal Herman Rigelnik. V nadaljevanju pa je še dodal, da je ocenjevanje družbenega premoženja grda farsa, saj se bo na koncu pokazalo, da je od vsega ostalo bore malo, zato je potrebno lastninsko zakonodajo sprejeti povsem formalno, da bi lahko začeli razreševati druga, bolj nevralgična vpraša-
nja. Delavci bodo v nekaterih podjetjih že nekaj dobili, za državo pa bo bo celoten proces privatizacije neto strošek. Viktor Žakelj pa je pristavil, da se noben privatizacijske projekt še ni končal pozitivno, tudi nemški se ni. (več o Glasovi preji v prihodnji številki) • M. Volč-jak, foto: G. Sinik
UD5K\
(vec krtpbana&ola)
tudi v Škof ji Loki vpisuje nove člane Tal.: 064/620-268
BORZNI POSREDNIKI |kL; 064/217*271}
*axt 212*422
/O    ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
Zlitovi delavci zahtevajo plače
Tržič, 26. oktobra - Sredi petkovega dopoldneva so stroji v ZLIT Tržič obstali. Nezadovoljnim delavcem je prekipelo zaradi neizplačanih osebnih dohodkov za september. Na sestanku ob koncu izmene tudi vprašanja vodstvu o nadaljnji usodi podjetja, ki ga je ta mesec prevzel kot večinski lastnik Sklad za razvoj Republike Slovenije.
V petek ob 10. uri je prišlo do spontane zaustavitve proizvodnje v ZLIT Tržič. Za to je kriva, kot je med drugim povedal predsednik Svobodnega sindikata v tovarni Franc Štu-lar, zamuda pri izplačilu plač. Na sestanku z vodstvom ob poldrugi uri popoldne pa se je izkazalo, da delavci močno dvomijo tudi o pravilnosti vodenja podjetja v zadnjem času. Zdi se jim namreč čudno, da bolj kot delajo, manj denarja imajo. Razen tega so vodstvu očitali tudi razprodajo vsega imetja izven tovarne.
Direktor Franc Dobida je delavcem pojasnil, da je ZLIT v težavah zaradi več kot dveh milijonov DEM posojil iz preteklosti, za katere komaj uspevajo odplačati le obresti. Zato so morali z okrog 70 odstotki kupnine za trgovino na Deteljici poplačati zapadle obveznosti do Ljubljanske banke. Ob tem
so si s prodajo izdelkov na tuje v prvem polletju nabrali 27 milijonov tolarjev izgube. Kot je opozoril vodja proizvodnje pohištva Franc Košnjek, bi zaustavitev dela za dalj časa preprečila izdelavo 500 kosov pohištva, ki jih kupec pričakuje še oktobra. Če tega ne bodo naredili
in prodali, denarja še za plače ne bo.
Danes, 26. oktobra, je dopoldne delalo le nekaj delavcev. Proizvodnja je normalno stekla šele ob 12. uri, ko je bil dosežen dogovor med vodstvom, sindikatom in delavci. Zaposlenim so obljubili, da bodo plače dobili do konca dopoldanske izmene 28. oktobra. Da bi nadomestili izpad v proizvodnji, bodo tam pomagali nekaj ur tudi pisarniški delavci. • S. Saje
CIM0S - CITROEN
Gregorčičeva 8. Kranj telefon: 064/211-380
SALON VOZIL
PREIZKUSNA VOŽNJA
vsako sredo od 12. do 18. ure z vozili CITROEN AX in CITROEN ZX.
Denacionalizacija v Triglavskem narodnem parku
Različne razlage ministrstva za kulturo
Ali je ves Triglavski narodni park naravna znamenitost oz. kulturno zgodovinski sPomenik ali so to le posamezni, z odloki določeni deli parka?
j^ojstrana, 24. oktobra - Republiško ministrstvo za kulturo je v el ™esecin spremenilo svoje stališče do denacionalizacije v Tri-*'»vskem narodnem parku.
Voljč v klubu Dvor
Lesce, 22. oktobra - Gost v klubu gorenjskih direktorjev Dvor je bil tokrat Marko Voljč, novi direktor Ljubljanske banke d.d.. Njena sanacija z njegovim prihodom doživlja notranji zagon, z ukinitvijo referentov so število vodilnih zmanjšali za 203, z 284 na 81, kar naj bi spremenilo odnos do klien-tov. Klub Dvor postaja mikaven tudi za mlade mened-žerje, z njimi dobivajo pogovori več optimizma, ki ga tokrat tudi gostu ni manjkalo, (več na 9. strani)
Dijaki imajo neveljavna spričevala
Jesenice, 26. oktobra - V Centru srednjega izobraževanja na Jesenicah so zadnja tri leta kar pozabili na sociologijo, zato ima okoli 180 naravoslovnih in matematičnih tehnikov neveljavna spričevala. Ne zmenijo se za pozive ministrstva za šolstvo in šport.
Po veljavnem predmetniku Zavoda za šolstvo je v štiriletni na-ravoslovno-matematični dejavnosti tudi predmet sociologija. Sociologija je »vstopila« namesto predmeta STM že leta 1989 in tako postala tudi obvezni predmet za naravoslovno-matematične tehnike.
Julija je občinam I območja gre za stvari, ki so z akti nedvo Parka pojasnilo, da je pristojno   umno razglašene za kulturno
lc *a reševanje tistih denacio-nal'zacijskih vlog, pri katerih
Zgodovinski spomenik ali za naravno znamenitost. Na mini
bo volitev je še 40 dni
Odločali se bomo na 4000 voliščih
V volilne komisije in odbore bo imenovanih blUu 30.000 Mudi in njihova denarna nadomestila »o tudi najvišja postavka v predračunu volitev.
[Junija,,,, 22. oktobra - Volitve teta 1990 ao »tale bH/u 5 mili-J*»«ov mark, tokratne, ko nc bo tudi lokalnih volitev, pa ne »t hiti bistveno dražje. Cc ne bo drugega kroga predan -**«h volitev, bodo volitve stale tudi okrog 5. drugi krog predsednikih volitev pa bo glasovanje podraf 11 z« 110 milijonov tolar £» »H blizu dva milijona mark. V tej **>ti so upoštevani stroški f*"»rnih nadomestil članom volilnih odborov (ena dnevnica, do-"ocena /« državno upravo), ttroftkl tlakanja 145 vrat glasovnic in yolilnega materiala /a volišča, najem prostorov za volišča, tikanje >„|i|„ih imenikov, tiskanje in raznašanje vabil, stroški K'aMJvanja po pošti in ureditev tiskovnega središča v ( ankarje-v*w donm. Seveda pa bodo volitve v celoti veliko dražje, saj s,r»nke ne bodo skoparile /. denarjem za propagando, prav tako P« tudi Še ni rešeno financiranje bivanja mednarodnih opazoval-•JJ, če bodo prišli v Slovenijo. Natiskati bo treba še obrazce za Prija¥0 kandidatur, kjer je nekaj nejasnosti, aaj zakon o politI-c»>lh strankah še ni bil sprejet in velja zakon o političnih organi-*»<ljah O volitvah več na 2. strani. • J. Košnjek
,>>„----
strstvu so tedaj še posebej poudarili, da posameznih stvari ni mogoče šteti za kulturno-zgo-dovinski spomenik ali naravno znamenitost samo zato, ker so znotraj krajinskega, spominskega ali naravnega parka. Ko so v jeseniški občini že izdali nekaj odločb o vračanju kmetijskih zemljišč in gozdov v parku, je ministrstvo za kulturo "reagiralo" in pojasnilo, da je ves Triglavski narodni park opredeljen kot naravna znamenitost o/, kulturno-zgodovinski spomenik in da je zato tudi pristojno za odločanje o vseh de-nacinnalizacijskih zahtevah v parku.
V zavodu Triglavskega narodnega parka se ne počutijo knve, s;i| menijo, da je to, kako nekdanjim lastnikom vračati premoženje v parku, naloga dr-tftve; zato pa so toliko bolj
"občutljive" opozicijske sti.m ke. Na sobotnem sestanku v Mojstrani so med drugim zahtevale, da naj država in njeni upravni organi zakon o denacionalizaciji dosledno uresničujejo in da naj nejasnosti zakonskih določb pojasnjuje zakonodajalec, IN pa posamezna ministrstva / različnimi dopisi, s katerimi poskušajo onemogočiti i/vajanje /.ikona V konkre triih primerih zavlačevanja bodo postavile tudi vprašanje zaupnice odgovornega ministra. • ( . /aplotnik
© Predvolilni živ žav
Kljub temu da se volilna kampanja formalno po zakonu niti še ni začela, pa strankarske prireditve na Gorenjskem ob koncu preteklega tedna kažejo, da je kampanja v polnem razmahu. Stranke na najrazličnejših prireditvah - naslov smo si izposodili pri gorenjskih Socialdemokratih, ki so v soboto popoldne pripravili predvolini Živ-žav za otroke pred Prešernovim gledališčem - "obelodanjajo" sezname svojih kandidatov, jih predstavljajo in razlagajo svoje postopke kandidiranja. Odločitev Slovenskih krščanskih demokratov, da v naš prostor prenesejo sicer ameriško prakso volilnih konvencij, na katerih se kandidati po svojih na/boljših močeh predstavijo in nato na tak ali drugačen rmem i.vohio oz. nominira jo, je očitno vplival tudi na druge stranke, ki s podobnimi prireditvami želijo čim glasneje uveljaviti svoje kandidate, pa naj se to imenuje konvecija. konferenca, shod ali le javna predstavitev. Organizacija prireditev je seveda odvisna od finančne moči stranke, organizacijskih sposobnosti vodstev in nenavsezadnje od pričakovane udeležbe članstva, odvisna od števila pripadnikov stranke. Opazovalca teh prireditev presenetijo nastale razlike, ko nekatere prireditve zaradi skromne udeležbe komaj izpeljejo, druge pa je ob velikem interesu Članstva kar težko zaključiti. Enim je bližja kultura, drugim folkloro tretjim zabava Želo vidne so tudi razlike v kvaliteti predvolilnih priprav: pri nekaterih imajo že natančno preračunano, koliko gUUOV mora zagotoviti posamezni član. kje so pasti volilni- :<ikonod(iie, ki /<• menda unikum v Evropi, in kako naj pote ka ter kdaj prcrnišl/cnu propaganda, medtem ko drugi delajo elementarne napake že pri obveščanju. Čas za ocene je še veliko prezgodnji, vendar, če drži, kar je dejal eden od dobrih poznavalcev takusUsja, da se v orodju dogajajo stvari vredne prestopnega roka v italijanskem nogometu z znano vlogo mafije pri tem. potem nas pravi živ žav šele Čaka. Prve posledice pa so že vidne. • S. £argi
V jeseniškem Centru srednjega usmerjenega izobraževanja je v teh treh letih, odkar je sociologija obvezen predmet, zaključilo šolanje približno 180 dijakov. Iz neugotovljenih vzrokov pa te tri generacije nikoli niso bile deležne pouka sociologije! Šola je enostavno predmetnik, ki je seveda zakon, sociologijo kar ignorirala in je sploh ni uvedla.
Kaj to zdaj pomeni? To pomeni, da nekatere fakultete dandanes že zahtevajo potrdila o »fondu« opravljenih ur iz posameznega učnega predmeta, ti dijaki pa potrdila o sociologiji nimajo. Njihova spričevala so neveljavna!
Ministrstvo za šolstvo in šport se je ob koncu septembra že odzvalo. Prosilo je. šola učencem omogoči pouk sociologije v letošnjem letu vsaj v obsegu, ki je določen za predmet po izbiri šole. A še potem ni bilo nič. zato je ministrstvo ponovno interveniralo in zahtevalo od šole pisno pojasnilo, kako je ukrepala.
• D. Sedej
J
Premiki v Ameriki
Še vedno smo v Ameriki. Zadnjič smo pisali o strašnih posledicah, do katerih je prišlo po odkritju, ob soočenju obeh celin in njunih povsem različnih kultur. Za prenapeto Evropo je bilo odkritje kot nekakšen sprostitveni ventil, za manj razvite domorodce pa prava kuga. Govorili smo tedaj o tem. kako je bilo. Zdaj pa zapišimo še katero o tem. kar je. Zadnje čase se je namreč v obeh Amerikah, ob preštevilnih proslavah Kolumbovega dejanja zgodilo še marsikaj pomembnega in pomenljivega: brazilski predsednik Eemando Collor de Metlo je moral odstopiti, prijeli so Abi-maela Guzmana. vodjo zloglasnega gverilskega gibanja Sendero Luminoso. Kanada. ZDA in Mehika so podpisale sporazum o svobodni trgovini, ki naj bi povezal severnoameriške trge. da bi bili bolj konkurenčni evropskim in japonskim. Nobelovo nagrado za mir je dobila Rigoberta Menchu iz Gvatemale, borka za pravice še živečih domorodcev... Da o tem. kakšen bo prihodnji teden izid predsedniških volitev v ZDA. niti ne ugibamo.
Kaj vse to pomeni ? Pomagajmo si z razlago, s kakršno je nedavno v pogovoru za nemško revijo Der Spiegel postregel sloviti mehiški pisatelj Carlos Fuentes (63). Latinskoameriške družbe so po njegovem že od nekdaj obvladovale tri sile: vojska, stranke in Cerkev. Oblast je bila v rokah prve ali drugih in pod nadzorom tretje. Krhki poskusi demokracije so bili vedno obvladovani od zgoraj in iz centra. V zadnjem času pa postaja očitno, da se začenja tudi v tem delu sveta utrjevati t.i. civilna družba: državljani se povezujejo v najrazličnejše asociacije in jemljejo pobudo v svoje roke. Tako nastajajo poljedelske zadruge, sindikati, organizacije študentov, intelektualcev, malih trgovcev in žensk. Prvič se je zgodilo, da so v neki državi /Brazilija) javno obsodili korupcijo in da je moral zaradi tega odstopiti sam predsednik. Komunistično navdahnjeni poskusi so tudi na oni strani oceana pred zatonom: prej omenjena Svetla steza je že potemnela. drži se le še neverjetni Fidel Castro. Je tako močan, ali pa je za svoje državljane nemara napravil tudi kaj dobrega0
Posebno obravnavo bi si zaslužil zapleteni odnos med Latini in Gringi. med Američani hispanskega in anglosaksonskega kulturnega porekla, med rasno neverjetno pomešanimi prebivalci Latinske Amerike in med belci iz ZDA in Kanade, katere prvi zanič-Ijivo poimenujejo "gringos". Fuentes napoveduje, da se bo mešanje ras in kultur, ki je tako značilno za latinskoameriški svet. še nadaljevalo in da bo v svoj mlin slej ali prej potegnilo tudi gringe. Mestici. mešanci Indijancev in njihovih belih zavojevalcev, mulati mešanci belcev in črncev, "zambos ". mešanci Indijancev in črncev - sama mešanica, ki se še naprej veselo razmnožuje in znižuje število "čistokrvnih " rdeče-, belo- in čmokožcev. Zdi se, da vse to seže le do meje med Mehiko in ZDA. Vendar temu ni tako. Brezdomci, narkomani in reveži so preplavili tudi ulice Los Angelesa in drugih severnoameriških mest. Konec hladne vojne je ZDA spravil ob zunanjega sovražnika, zdaj pa se kar naenkrat sooča z dejstvom, da je njihov pravi sovražnik doma. v lastni deželi: droge, recesija, brezposelnost, rasizem, sovraštvo do tujcev... Sicer pa Fuentes stavi na Billa Clintona, ki na nova dejstva gleda bolj sodobno kot sedanji predsednik.
Navedimo za konec še njegovo oceno 5(H)-letnice: "Če je jubilej spodbudil premišljevanje o tem, kaj smo v zadnjih petsto letih počeli, potem je bil koristen. Nasprotujem golemu slavljenju ali pa samo uničujoči kritiki Morda je bila konkvista katastrofa, a iz teh katastrofalnih dogodkov smo se rodili. Če je ne bi bilo, ne bi mogel pripovedovati svojih zgodb ali sanjati v španskem jeziku. Vse razloge imamo za to. da premišljujemo o kulturi, ki smo jo skupaj ustvarili kot potomci Evropejcev, Indijancev in črncev. Ta zahteva nenehno naprezanje naših predstavnih moči Kajti zgodovino je mogoče ohranjati le s spominom in domišljijo. Brez domišljije je zgodovina le mrtev les.
Predlog zakona o družinskih prejemkih
Novi otroški dodatki le postopoma
Ljubljana, 26. oktobra - Konce preteklega tedna je slovenska vlada določila predlog dolgo in težko pričakovanega zakona o družinskih prejemkih, ki pa naj bi novosti na tem področju uvedel postopoma. Najbolj pričakovana novost - univerzalni otroški dodatek naj bi bil uveden sele v začetku leta 1995.
Predlog /akona o družinskih prejemkih (prvotno se je imenoval zakon o družinskih dajatvah) ureja v bistvu štiri vrste prejemkov: denarno nadomestilo /a čas porodniškega dopusta, starševski doda tek. pomoč /a opremo novorojenca in otroške dodatke. Za nado mestila za čas porodniškega dopusta (ta naj bi imel enako dolžino kot doslej) je predvidena nova osnova, ki naj bi bila prejeta plača V zadnjih 12 mesecih preračunana na zadnji mesec pred nastopom dopusta, višina pa naj bi bila tudi poslej 100-odstotna glede na tako določeno osnovo z uskaljevanjem zneskov, kot to velja za druga nadomestila plač Starševski dodatek je novost, s katero se uvaja denarna pomoč staršem, ki nimajo pravice do nadomestila za čas porodniškega dopusta (npr. pri nezaposlenih), znašal pa naj bi 52 odstotkov zajamčene plače. Pomoč za opremo novorojenca naj bi poslej dobivali starši praviloma v obliki Zavitka, lahko pa bi se odločili (če temu v korist otroka ne bo nasprotovala pristojna socialna služba)tudi za denarno obliko v vrednosti izdelkov v zavitku Otroški dodatki se bodo od sedanjih družbenih pomoči otrokom spreminjali postopoma: do začetka leta 1995 naj bi ostale tako imenovane družbene pomoči otrokom, ki so v bistvu selektivni otroški dodatki (torej dodatki otrokom, ki so pomoči glede na dohodkov m položaj v družini najbolj potrebni). Pri novi odmeri v maju prihodnje leto naj bi se uveljavil sistem petih razredov (glede na dohodek v družini) družbenih pomoči otrokom, ki bodo določene poslej v odstotku od zajamčene plače S tem se poenostavlja sistem spreminjanja višine pomoči, saj bodo te pomoči odslej odvisne od valorizacij zajamčenih plač Univerzalni otroški dodatki - dodatki za vse otroke, bi zahtevali po oceni 225 odstotkov več sredstev kot doslej - naj bi Hi I i uvedeni v letu 1995 in bi znašali od 7 do 19 odstotkov zajamčene plače glede na starost otrok. • S. ž.
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Lastninski zakon spet na dnevnem redu skupščine
Privatizacijski zakon za slovo tega parlamenta
Slovenska skupščina bo dober mesec pred iztekom mandata poskušala vnovič sprejeti predlog o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma privatizacijski zakon. V poldrugem letu je propadlo kar nekaj poskusov, tokrat pa je doseženo vsaj načelno soglasje o bistvenih zakonskih rešitveh.
Ljubljana, 27. oktobra - Kar
nekaj osnutkov privatizacijskih zakonov je bilo že v skupščini. Najprej tako imenovani Mencingerjev zakon, ki je bil zavrnjen, njegov glavni avtor, takratni podpredsednik Peterletove vlade, pa je odstopil ali pa je bil odstopljen. Vladna skupina pod vodstvom takratnega ministra za planiranje Igorja l meka je pripravila nov osnutek, ki je bil tudi zavrnjen, prav tako pa osnutki, ki so jih pripravljali posamezni poslanci. Liberalna stranka je ponudila v sprejem zakon o privatizaciji malih podjetij, ki je prav tako obtičal v proceduri, sedaj pa prihaja na dnevni red zakon, ki so ga pripravili strankarsko različno "obarvani" poslanci Janko Deželak, Emil Milan Pintar, Mile Šetinc in Angelca Zirovnik. Predlog zakona je skrajni možni kompromis. Če bo tudi ta padel, bo breme privatizacije moral sprejeti decembra izvoljeni novi državni zbor.
Stranke načeloma za zakon
Pred jutrišnjo razpravo o predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij smo za mnenje povprašali predstavnike nekaterih strank oziroma njihovih poslanskih klubov.
Nace POLAJNAR, vodja poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov: "Načelno mi ta zakon podpiramo. Uporabil bom prispodobo. Vlak z istim tovorom je ponovno pripeljal na postajo, kjer pa bo vlak čakal drug kretničar. razen tega pa je na postaji še skupina drugih ljudi, ki so pa isti. to je parlament, in zato mislim, da bi se morali sedaj vendarle odločiti. Da gre za zakon, ki je v mnogočem enak. kaže tudi prvi odziv Svobodnega sindikata, ki je nasprotoval že prejšnjemu, kar kaže. da smo se vendarle vrnili na isto postajo in / istim tovorom, kar se mi zdi zelo pomembno. Naša stranka je
prek Janka Deželaka sodelovala pri nastajanju tega zakona in mislimo, da smo lahko vplivali na izdelavo tega zakona. Mislimo pa. da je treba v sankcijah, določenih zoper tiste, ki so se privati-zirali po svoje, stvari še bolj natančno opredeliti. Pričakujemo, da bomo hkrati dobili tudi vso spremljajočo zakonodajo, ker je samo tako mogoče začeti celovito lastninsko preoblikovanje. Kdaj pa ti zakoni bodo. pa je drugo vprašanje. Upoštevajoč sedanje delovanje parlamenta pa ocenjujem, da tega zakona ne bo mogoče sprejeti takoj, ker bodo interesi in računice zelo različne. Računam pa tudi na veliko v loženih dopolnil. Pričakujem, da bo tudi naš gospodarski svet dal še kakšen amandma glede podjetij, ki so se divje privatizirala, na temeljno rešitev pa kakšnih posebnih dopolnil ne bo. Lahko pa tudi bodo, ker o tem še nismo podrobneje razpravljali. Bil bi pravi čudež, glede na pomanjkanje časa, da bi zakon že sedaj sprejeli, ker ni vse vzporedne lastninske zakonodaje, to lastninjenje pa je povezano tudi s sanacijo bančnega sistema."
Marjan PODOBNIK, predsednik  Slovenske  ljudske stranke:
"Mi smo se že od začetka delovanja tega parlamenta zelo zavzemali, da bi čimprej prišli do lastninske zakonodaje in smo podpirali tudi prvotne predloge. Dejstvo je. da je prišlo V zadnjih usklajevanjih do precejšnjega približanja prvotnim predlogom, dejstvo pa je tudi. da nekatere rešitve za delavstvo niso dobre in se upravičeno bojijo tega zakona. Dodelati pa je treba ukrepe pri revizijah postopkov tako imenovanih divjih privatizacij. Za nas je nesprejemljiv vsak zakon, kjer ni povsem jasno, da bo vsak. ki je na črno. divje privatiziral, kazensko in materialno odgovarjal. Za zakon bomo glasovali, ko bomo prepričani, da simulacija tega /akona jasno kaže odgovornost tistih, ki so zakonsko nedoreče-
nost zlorabili. Ob tem zakonu je treba sprejeti še zakone o družbah, o odškodninskem skladu in drugih, ki so s tem povezani. Kljub enotni podpori temu zakonu se pa bojim, da bo posebej menedžerski in direktorski del v skupščini glasoval v nasprotju s stališčem strank zaradi strahu pred revizijo že opravljenih privatizacij. Na splošno pa mislim, da je parlament še sposoben sprejeti, vendar se bojim, da gre pri mnogih pri tem zakonu za figo v žepu. Ocenjujemo, da imajo nekatere vodstvene strukture toliko odgovornosti pri teh zadevah, in je vprašanje, ali imamo V tem trenutku dovolj sodišč in preiskovalnih zaporov, da bi ob sprejetju tega zakona začeli vse hkrati obravnavati. Mislim, da bo pomemben del poslancev v parlamentu oblila rdečica, ko bo znano, kdo vse se je s tem okoriščal."
Dušan SEMOLlC, vodja poslanskega kluba Socialistične stranke Slovenije: "Stališče stranke je kritično zato. ker v nekaterih členih predlagatelji niso upoštevali stališč stranke v prvi fazi tega zakona. Sedaj so predlagatelji vendarle prepustili podjetjem možnost izbire. Vendar je delež, ki naj bi ostal v podjetju, premajhen. Tudi drugod po svetu, kjer poznajo te insajderje, lastnike znotraj podjetja, ki imajo interes dobrega gospodarja, so ti deleži neprimerno večji. Zato bi moralo v podjetjih ostati več sredstev tistim, ki so ta podjetja soustvarjali. V dilemi, ali dati več sredstev
V sklade ali jih več prepustiti gospodarstvu, smo za drugo tudi zato, ker država praviloma ni dober gospodar. Država naj poseže
V gospodarstvo samo tam, kjer mora, in to je predvsem javni sektor, drugod pa /na narediti več škode kot koristi V tej točki bi moral zakon do sprejetja doživeti pomembno spremembo lastninski certifikati, ki se ponujajo v tej obliki, res poenostavljajo nekatere dileme, vendar jih ne odpravljajo. Ti certifikati se veže-
Skladi, zadruge.,.
Skupščinski zbori imajo jutri in v četrtek na dnevnem redu s privatizacijo povezana zakona o skladu Republike Slovenije za razvoj in o Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje gospodarstva, razen tega pa naj bi, če bo sprejet predlagani dnevni red obravnavali še zakon o slovenskem odškodninskem skladu, spremenjen zakon o zadrugah, zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, spremembe zakona o prekrških, o denarnih kaznih za kazniva dejanje in gospodarske prestopke itd. Vključno s starimi zadevami je dnevni red tokratnih sej spet obsežen.
jo na državljanstvo in na starost 18 let. Vendar so v podjetju tudi mlajši delavci, pa niso soudeleže; ni. Mislimo torej, da bi moral' biti ta poslanska skupina in vlada do sprejemanja v parlamentu p°" zorni na naše in druge pripomb« in priti s temi popravki v parlament."
Andrej MUREN, vodja poslanskega kluba Socialdemokratske stranke Slovenije: "Naša strank3, ta zakon podpira in mora biti čimprej sprejet, saj z njim že zelo kasnimo in se dela zaradi tega g°" spodarska škoda. Nasprotujemo stališču, da naj bi tak pomemben sistemski zakon sprejel šele novi parlament, kar naj bi zakon odmaknilo spet za najmanj pol leta-
Imamo dve pripombi. Prva se "3-naša na velikost pokojninskega sklada. Predlagamo povečanje 1 10 na 20 odstotkov, ker je to enkratna priložnost, da se kapi'3'' sko okrepi osnova za izplačevanje pokojnin in prehod na zava* rovalniški princip pokojninskega zavarovanja. Druga pripomba Pa se nanaša na samo delitev. kjef bi bilo treba upoštevati tudi dolžino delovne dobe. Kn del je "r'. žavljanski del, kjer naj bi dobi" vsi državljani enako vredno*'-drugi del pa naj bi bil odvisen dolžine delovne dobe Upamo, da bo zakon sprejet Računamo 113 nekatere odpore s strani nOv* opozicije, ki bodo bolj političn narave kot strokovne, saj ne Hjjjj da bi ta /akon sprejela Driu>v' škova vlada in bi s tem dobila lilnc točke. Socialdemokrati mislimo tako. Narodna k(,rJJ| mora biti pred strankarsko ^ bomo glasovali z.i ta zakon J. Košnjek
Marko GOLOBIC, tajnik republiške volilne komisije pojasnjuje način decembrskih volitev
Volilni odbori so državni organi
/,*!'
vati po posti ali doma, saj so -radi stalnega prebivališča Prl A., še vedno vpisani v volilni '
i/selK"
"/.»upniki posameznih strank ali kandidatov bodo lahko na voliščih, vendar bodo smeli kontaktirati samo s predsednikom volilnega odbora, ne pa s člani ali celo volivci, saj niso nikakršen "odbor za sprejem" ali svetovalno telo," poudarja Marko Golobic.
Dnigi krog volitev še bi določen oziroma še ni rečeno, da bo Za razpis drugega kroga je pristojna republiška volilna komisij ja, ki ga mora razpisali V 21 dneh, se pravi 13., 20. ali 27. decembra Mora biti pa na nedeljo ali praznik Soglasja za kandidaturo so v primeru državnega /bora in državnega sveta nepreklicna, kandidat /a predsednika republike pa lahko odstopi 20 dni pred dnevom glasovania, to je do l(> novembra. Izidi volitev šo  neuradni in
uradni, poudarja Marko Golobic Do uradnega izida lahko pridemo šele takrat, ko je vse koma no, ko so končani pritožbeni roki in možne ponovitve glasovania I ahko se n.i dan glasovanja utrga pla/ in ljud)C ne morejo na volišča. Volilna komisija mora ra/pi-sati naknadne volitve Teoretično so možne tudi ra/vel|.iv it ve voli lev in jih je treba ponoviti Ko so vse te možnosti izčrpane so lah ko objavljeni uradni izidi voh te v.
Volilni odbori bodo državni oi
Volitve so velik strošek
Denar za volitve je namenil državni proračun, vendar premalo, zato je volilna komisija že zahtevala višji znesek Stroški volitev leta 1990 so dosegli 8 milijonov mark. tokrat pa bodo nekoliko nižji, saj ni lokalnih volitev. Za dva kroga bi potrebovali okrog t milijonov mark. 5 za prvi krog in enega za drugega leiošn/e vo litve bodo podražile različne glasovnice za volitve v dr ovni -lun, k/er bo v vsakem od 88 okrajev različna glasovnica Se na/cene/ še bodo volitve za predsednika, k/er bo glasovnico :o vso državo enaka.
gani, ki bodo na voliščih skrbeli za zakonito izvedbo volitev Se stavljeni so pluralno, vendar je nad vsakim državnim organom dovoljena kontrola javnosti, zato ima vsak k.irulidat oziroma lisia pravico do zaupnikov na voh ščih Vendar |C zaupnikom pre povedano kontaktiranje z volivci ah člani volilnih odborov, ampak samo s predsednikom Morebitne pripombe se vpišejo v zapisnik, o ii 11 ti pa odloča volilni odbor, ki pa ni nobena medstrankarska ko ordinacija, ampak organ, v kale rega je lahko izbran vsak diža \ l|.m ra/en če ni kandidat
Na decembrskih volitvah bodo lahko glasovali tudi naši državljani na tujem. Povsod po svetu lahko na državnih volitvah glasti|e samo državljan V nekaterih pri merih (I insk.t, nekatere nemške pokrapne) so izjema le lokalne volitve lok rat ne volitve poznajo kategorijo zdomcev, ki imajo še vedno stalno pichtv altsčc v Slo vcniji, /iv ijo pa na tujem /dom ci, torej naši državljani, ki so na tujem nad 3 mesece motajo do 6 novembra sporočiti republiški volilni komisiji, ah želi|o glaso
n i k Druga kategorija so      - f(.
ci, ki pri nas nimajo stalnega P . bivališča in morajo volilni k<" si|i sporočiti, da se jih vpiše v i sebni volilni imenik. Cc bo J**^ tovljeno, da je z državljanstv
vse v redu, bodo prejeli p*' glasovnico oziroma volil"" ^j. to Zakonodajalec namreč Pr^, videva, da jih 6 decembra "e lukai, če pa bodo, mora|0 s^,. ročiti volilni komisiji, volil"'1 .|fl( misija pa bo obvestila tisti v"|jan
|*r*'
pisu m bi glasoval vsak, ^°!ff hotel Slovenija je nekateie ^
odbor, kjer bo ta naš drž volil Ker so volitve javni osebne volje, je treba ug1'1" |„ identiteto posamc/mka, sK\.so lahko glasovnice objavili .Vj^jj
dV
ve ze zaprosila, da določi)0 - jf. organe, ki bodo te kaiM'1' ,M(/||i vali Nekatere države so 1"^^. v no i nlgovorilc, druge pa sl) m>. vedeti, da / našimi volitva"1 kj če jo ničesar imeti V dtžava^-^, so ptistale na sodelov a"|e. Mi to loditta, advokati ali not." * v (sjei"cu-
vendar proti plačilu * ^ ., 00 je /a lo treba plačali od '-i, mark. kai m nič nenavat ^ saj se lake stoi it ve tudi "•' '' p.i
lodiJčih plačajo Volili*'»{JJJjfil
bodo pol i jevali tudi naši    ^ J-lat i   k|ci |ih pač imam" Košnjek
GLAS
Uta— vtirijhitaaajatrij:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
l r*4aiaka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik \ poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem    Praatodalk Caaoa4aawga rmm Ivan Majal    IMrrktor U glaraJ araatalk: Marko (Mgovorma arealaiea: 1 eopoldina Bogataj / No»laarjl ta arvdaikl: Helena JelovCan, JoJr Kotniek, I r.i Meiu-ingei Si,.|aii Sair Darinka Srdrj. Vilma Si.in,.v mk, Manja Volciak ( \rm Zaptotnik, Kanua Z> Andrej /*alar. Štefan žargi / OMIkoraatc: Igor Pokorn   Tafcatcao arejaaj*  U.i Sekne, Mirana Draksler. Nada Prevc ' la-ktoriraa)*: Marjeta Vo/hc. hotograflja (lora/d Sini'k    I kak: Podiet|e Dl I <> ., Časopisov in revij. Ljubljana r llfaatakltvo: Mose Pijadeja I, telefon 21 I 460. 211435, teleta,  113-143 , Naročala«, aprata, »roaagaaaV oglaal: Hleiweisova lf>. telefon    IN 4<>l, lelefa« (064) 21 s le*   M* ,.„ii
telefon 217-960    sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivmku. uradne ure vsak dan 7    17,00    ( laOpil i/hai« OS loikih in |>eikih NaioOnina trimesečni
naroCniki imajo 20% popusta Za tujino letna naroCnina 140 1)1 M Oglavne storitve po ceniku Prometni davek po Mopnp s BJggtkov, tmurnu- K Ml {J j | ■>.')
Pred jutrišnjim zasedanjem radovljiške skupščine
Bo parlament obravnaval tudi sporno predsednikovo izjavo?
Predsednik poudarja, da je njegov odnos do nemške okupatorske vojske enak odnosu poštenega in zavednega Slovenca, ki v vsakem okupatorju vidi sovražnika in povzročitelja narodove nesreče.
Radovljica - Stranka socialdemokratske prenove in Socialistična stranka sta predlagali predsedstvu občinske skupščine, da bi na jutrišnjem zasedanju občinske skupščine obravnavali tudi izjavo predsednika občinske skupščine Vladimirja Černeta ob odprtju obnovljene vojašnice na Bohinjski Beli. Predsednik je namreč tedaj, ko je govoril o odnosu nekdanje JLA do kraja in do spoštovanja lastnine krajanov, med drugim dejal, da je bila samo nemška vojska med vojno normalna in se je z njo dalo živeti. Predsedstvo občinske skupščine je sklenilo le to, da se v skupščinskem Obzorniku v celoti objavijo vsi novinarski prispevki o sporni izjavi, odgovor predsednika skupščine in pisna stališča političnih strank.
Kot je znano, so na predsednikovo izjavo reagirali borci, socialisti in prenovitelji. Borci so v odprtem pismu vprašali predsednika občinske skupščine, ali je res tako zastrašujoče pozabljiv, da daje mladim slovenskim vojakom za zgled najbolj zločinsko soldatesko na svetu, ki je imela za cilj zbrisati slovenski narod z obličja zemlje in pokoriti ves svet. "Te vojske, ki je prizadela ves svet z milijonskimi žrtvami, danes ne
čisla nihče na svetu. Celo večina nemškega naroda se je upravičeno sramuje. Hvalijo jo lahko le tisti, ki so bili njeni plačanci in sodelavci," so še zapisali borci.
Predsedstvo Socialno demokratske prenove Radovljica je naslovilo na predsedstvo občinske skupščine zahtevo, da razpravo o predsednikovi izjavi uvrsti na dnevni red prvega zasedanja. Na zasedanju naj bi stranke in poslanci dobili mož-
nost, da povedo, kaj mislijo o predsednikovem javnem nastopanju, o okupatorski nemški vojski, narodnoosvobodilnem boju in slovenski vojski; predsednik Čeme pa bi lahko pojasnil, ali je izjava o nemški vojski njegovo osebno stališče, stališče krščanskih demokratov, ki jim pripada, ali stališče občinske skupščine.
Občinski odbor socialistične stranke ugotavlja, da odnos do novinarjev, uveljavljanje ozkih strankarskih interesov v izvršnih organih občinske skupščine in neprimerni nastopi v javnosti mečejo slabo luč na občino in na njene oblastne organe. Predsednik občinske skupščine Vladimir Čeme je s primerjavo okupatorske vojske in naše slovenske teritorialne obrambe ali partizanske vojske lahko izrazil samo svoje mnenje ali mnenje
stranke, ki ji pripada, nikakor pa ne mnenje večine občanov ali občinske skupščine, ki ji predseduje, menijo socialisti. Predlagajo, da skupščina obravnava nastop predsednika na Bohinjski Beli in njegovo odgovornost, pa tudi to, da naj funkcionarji in strokovne službe v prihodnje posvetijo večjo pozornost celovitemu obveščanju novinarjev in da spoštujejo njihovo samostojnost pri delu.
Predsednik občinske skupščine Vladimir Čeme je za vse skupaj obdolžil novinarje, ki naj bi iz celotnega govora iztrgali le nekatere besede; vse to kajpak z edinim namenom, da bi mu vzeli dobro ime. V odgovoru na novinarske prispevke je pojasnil, da je v nagovoru le ponovil misel, ki se mu je vtisnila na enem od sestankov v pisarni krajevne skupnosti Bohinjska Bela. Tedaj je bilo namreč izrečeno veliko kritičnega o odnosu JLA do krajanov in do njihove lastnine. V pojasnjevanju, kako slabe izkušnje imajo z južnimi vojskami, je bilo tudi izrečeno, da je bila še celo nemška vojska (glede spoštovanja lastnine prebivalcev) boljša od nje. • C. Zaplotnik
Skupščinska komisija ocenjuje
Razrešitev načelnika je bila upravičena
Izvršni svet bi z odločnejšim ukrepanjem lahko preprečil vrsto zapletov.
Radovljica, 22. oktobra - Ko je občinska skupščina na julijskem zasedanju razrešila Janez Urbanca dolžnosti načelnika uprave za urbanizem, je hkrati imenovala posebno komisijo, ki naj bi proučila v skupščinski razpravi izrečene navedbe, predvsem tiste, ki jih je izrekel Urbane. Petčlanska komisija, ki jo je vodil Jože Dežman (LDS), je za jutrišnje skupščinsko zasedanje pripravila poročilo, v katerem ocenjuje, da je bila razrešitev načelnika upravičena. Meni tudi, da bi izvršni svet, predvsem pa njegov član, odgovoren za prostorsko urejanje, lahko preprečil vrsto zapletov, če bi ukrepal odločneje.
Kar zadeva občinske obveznice, o katerih je Urbane precej govoril poslancem, komisija ocenjuje, da nepravilnosti, ki so razvidne tudi iz zapisnika službe družbenega knjigovodstva, niso take, da bi bil projekt zakonsko vprašljiv. O tem, kako učinkovito so bila sredstva, zbrana s prodajo obveznic, porabljena, komisija ni izrekla dokončnega mnenja. Vsi sprejeti cilji niso bili doseženi, vendar so sredstva imela tudi pomembne pozitivne učinke: preprečila so stečaje, prispevala k ^hranitvi delovnih mest, spodbudila lastninsko preoblikovanje...
Komisija je ugotovila, da so v občini kupnino od solidar-n°stnih in vzajemnih stanovanj mcd drugim namenili tudi za
odplačilo najetih posojil za nakup stanovanj. Čeprav so bila ta sredstva po oceni komisije ekonomsko pametno porabljena, pa so bila porabljena v nasprotju z določili stanovanjskega zakona in jih bo zato treba vrniti stanovanjskemu skladu. Razlog, da je do tega prišlo, je po mnenju komisije v tem, ker v času sklenitve posla ni bilo navodila ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora in ker občina še vedno nima celovitega programa stanovanjske politike. Komisija predlaga izvršnemu svetu, al tak program čimprej pripravi in ga predloži skupščini.
Kdo je kriv za zastoj pri ob jiovi lipni.ške ceste? Kot navaja poročilo, je občinski minister
za prostorsko urejanje Janko Jan pred komisijo utemeljil svojo trditev, da je postopke zavlačevala uprava za urbanizem. Komisija tudi meni, da je načelnik onemogočil sprejetje kakovostnih prostorsko ureditvenih pogojev za območje Bleda, saj naj bi po zatrjevanju Janka Jana samovoljno predlagal sprejetje odloka po skrajšanem postopku, medtem ko je odbor za prostor zahteval dvostopenjski postopek. Ohlapna določba v odloku naj bi tudi bila kriva, da za sporno grad-
njo na Mlinem (primer Mušič) ne velja prvi varstveni režim. Ta velja le za jezero z otokom in za obrežna zemljišča med obalo in prvo javno prometnico.
Komisija je proučila tudi navedbe, izrečene o gradnji recepcije turističnega društva Ribno, o reorganizaciji občinske uprave in o odnosih med najemnikom Suknove skladiščne hale, Suknom, občino in Ljubljansko banko.* C. Zaplotnik
Zasedanje radovljiške skupščine
Radovljica - Zbori občinske skupščine bodo na jutrišnjem zasedanju obravnavali poročilo o delu izvršnega sveta med zadnjima skupščinskima sejama, osnutek sprememb in dopolnitev družbenega načrta občine, načrt uresničevanja okoljevar-stvenega dela programskih izhodišč razvoja turizma, predlog dopolnitev razvojnega programa demografsko ogroženih naselij, osnutek odloka o razglasitvi Riklijeve vile na Bledu za zgodovinski in kulturni spomenik, imenovanje novega naselja Laški Rovt (pri Brodu v Bohinju), razmere in usmeritve v kulturi, spremembe v organizaciji in delu upravnih organov ter v komunalnem nadzorništu in številna delegatska vprašanja in pobude. • C. Z.
Zasebnik Bratko Košir pravi, da ne daje izjav
Za jeseniške čistilke ni regresa
•les.
tatu
*nice, 26. oktobra - V firmi Inteks d.o.o. je 26 čistilk jeseniške
»Udi
rne, zasebnik pa jim še do danes ni izplačal regresa in jim ga "«če izplačati. V železarni pravijo, da bodo v primeru kritik
P°godbo a njim prekinili in poiskali drugega zasebnika.
rudi v jeseniški Železarni so s')Vcti'1 reorganizacijo tako, da S HC dejavnosti, ki niso u<>po ' c"n° vezane na metalurški ru< »oddale« Iako so nastale 'rne kot 11 KAS I m druge, '-ikih pa je tudi zasebna lir
PO .1 U"kS /asebmk I'' s
?H     ° P°8odbo, sklenjeno z.
Čisra"00' ',,rv/H «'elavl 10 Ion l° P°Kot,bt naj bi Čistile
.    "> kvadratnih metrov nio
nT le,CMrne- usebnik P*
V.J 1,1 za vsak mete. prejel Od
|.„.'./'"'" '.....i il i marki v to
jc ku prot,v'fdnosti I elo dni Da   ° Vsc lcPo 'n prav. potem
Sri£hJe /iHVI° k
več t    SVo,c plaćll° ,u m»>° Kot nio marko, za zasebni
ka pa je ta tena menda postala prenizka m baje ni pokril vseh stroškov ("istilke so v prvem plačilnem razredu, kar pomeni, da so najslabše plačane V vsej Železarni, vse do danes pa tudi niso prejele regresa. Zasebnik BrttkO Košir jim zatrjuje, da jim regresa, ki znaša približno toliko kot ena plača in ki bi bil čistilkam več kot dobrodošel, da mu Železarna plača premalo.
Pri tem je zanimivo, da je zasebnik, ki jc začel s svojo firmo, za vsa nova delovna mesta prejel od države kar precej dc-nai |.i za odpiranje novih delov nih mest! In če smo odkriti -Železarna jc tudi lahko prika-
zala, za koliko je zman|š:ila svoje presežke!
Žrtve so delavke, za katere se zavzema le svobodni sindikat v Železarni. Ko smo se z delavkami pogovarjali, so dejale, da tudi sicer na nekaterih delovnih mestih postaja nev/ drzno, saj jim zasebnik daje premalo čistilnih sredstev - nekaterim za majhen jogurtov lonček čistilnega praška. Zagrozil jim je celo, da bodo morale same poravnati stroške popravila za sesalce, ki se jim bodo pokvarili - in tako nekatere čistijo »kar na roko«.
Zasebnik Bralko Košir pravi: »Ne dajem nobenih izjav!«
Pravnik jeseniške železarne Ivo Voh pa pravi: »Ko smo se kasneje od 2 mark zmenili za 1,3 nemške marke, se je Košir s tem popolnoma strinjal. V začetku je nameraval firmo celo
razširiti, a ideje so do zdaj padle v vodo. Precej smo mu ustregli, saj prostora za garderobe sploh ne plača, razen tega ima na razpolago vse pripomočke, ki so last železarne, saj je obljubil, da bo kmalu nabavil svoje. Če prostori ne bodo dobro očiščeni, bomo z njim pogodbo pač prekinili. V pogodbi piše, da šest mesecev ne sme odpustiti nobene delavke. Naša moralna obveznost je, da bomo poskrbeli za te delavke in mu v primeru, d* *e z njim nikakor ne bo dalo sodelovati, odpovedali pogodbo in poiskali drugega...«
In tako smo spet tam, kjer smo že tolikokrat bili: odpreti firmo, »pokasirati« državna sredstva, »kalkulirati« pa kakor pač že znese. In če ne znese, se delavcev pač znebiš in nihče ti nič ne more! Kakšna pravna država? Popolna pravna anarhija, v kateri je še najmanj vreden prav delavec... • D. Sedej
Predvolilne prireditve strank
Kandidati se predstavljajo
Na Gorenjskem in v Ljubljani je bila ob koncu preteklega tedna vrsta predvolilnih shodov, članskih sestankov, konferenc in volilnih konvencij, na katerih so politične stranke predstavile svoje kandidate za prihodnje volitve. Množica omenjenih prireditev ne omogoča podrobnejšega poročanja, zato objavljamo le pregled prireditev in izbranih kandidatov.
Območni odbor Socialistične stranke Slovenije Kranj je v četrtek zvečer organiziral predstavitev kadidatov te stranke za volitve v državni zbor. V treh volilnih okrajih v občini Kranj bodo kandidirali: Franc Benedik, profesor zgodovine, kustos v Gorenjskem muzeju, iz Kranja, Janez Žaklej, inž. varnosti in organ, dela, zaposlen v Iskra TEC, iz Predoselj ter Viktor Jesenik, profesor tujih jezikov, prevajalec, nosilec plakete občine Kranj in najvišjega francoskega odlikovanja za tujce (vitez Ordena akademskih palm), iz Podbre-zij. Vsi trije so občinski odborniki, zelo aktivni v krajevnih skupnostih in prepričani so, da bodo volivci to delo, zavzetost in doslednost znali ceniti. Za državni svet ne nameravajo kandidirati svojega kandidata, pač pa podprli kandidata gorenjskih socialdemokratov.
Občinska organizacija SDP Kranj je v imenu Združene liste Delavske stranke, Demokratične stranke upokojencev, Socialdemokratske unije in SDP v petek popoldne pri Lovskem domu Pangerščica pri Tenetišah organizirala več prireditev. Začeli so z okroglo mizo o ekologiji, nadaljevali s kostanjevim piknikom ter zaključili z volilno konvencijo. Na okrogli mizi je največ pozornosti vzbudila zelo dobra predstavitev problematike Triglavskega narodnega parka, predvolilnemu srečanju v izredno prijetnem razpoloženju pa sta se pridružila tudi predsednik in podpredsednik SDP dr. Ciril Ribičič in Borut Pahor. Predstavili so se vsi trije kandidati SDP za kranjske volilne okraje: Jožica Puhar, sicer ministrica za delo v sloveski vladi, Borut Petrič, kranjski podjetnik ter dr. Dušan Baudek, v.d. direktorja Osnovnega zdravstva Gorenjske. Za volilno konvencijo volilne enote Gorenjske, ki bo 29. oktobra, so soglasno izvolili tudi 24 elektorjev.
Občinska organizacija SDP Škofje Loke je istega dne zvečer organizirala 3. sejo občinske konference, ki je opravila funkcijo volilne konvencije za oba škofjeloška volilna okraja. Po uvodnem kulturnem programu so osrednjo pozornost pa so namenili programski pobudi SDP Slovenija zdaj in programski izjavi Združene delavske liste. Tudi v Škofji Loki sta se predstavila kandidata SDP za oba volilna okraja: Mirjam Jan Blažič. dipl. inž. metalurgije, generalna direktorica LTH - OL Škofja Loka, predsednica SDP Škof-ja Loka in Sandi Bartol, organ, dela, predsednik območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Gorenjske. Izvolili so tudi 16 elektorjev za območno konvencijo.
Območni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije za Gorenjsko pa je predvolilni shod organiziral v soboto popoldne pred Prešernovim gledališčem in v njem Kranju. Prireditve so so začele z otroškim živ-žavom na trgu pred gledališčem, ob 17. uri pa je bila v gledališču predstavitev kandidatov. V uvodu k zelo slabo obiskani predstavitvi so spregovorili predsednik stranke dr. Jože Pučnik, podpredsednik Janez Janša ter predsedniški kandidat SDSS inž. France Tomšič in predstavili osnovne programske naloge, cilje in opredelitve SDSS do posameznih perečih vprašanj. Temu pa so sledile predstavitve in programske izjave posameznih kandidatov te stranke na Gorenjskem: dr. Božidarja Brudarja, dr. elektroteh. znanosti, župana Jesenic iz Žirovnice, Branka Grimsa, dipl. inž. geologije, poslanca v republiški skupščini iz Kranja, Nikolaja Bevka, elektro inž., direktorje Iskra Števci iz Kranja, Bogomirja Ličo-fa, ekonomista, predsednika Konfederacije novih sindikatov Neodvisnost z Jesenic, Irene Seifert, krojačice iz Tržiča, Bojana Starmana, dipl. ekonomista, direktorja Alpine iz Žirov. V 1. volilni enoti sta imenovana kot kandidata še Marija Lončar, dipl. ekonomistka, poslanka v republiški skupščini iz Kranja ter Igor Podbrež-nik, dipl. inž. strojništva, podpredsednik občine Kamnik, vendar na tej prireditvi nista bila navzoča.
Za volitve v državni svet so socialdemokrati predstavili kot svoje kandidate Petra Čolnarja za območje Kranja, Škofje Loke in Tržiča ter Zvoneta Prezlja za območje Radovljice in Jesenic.
Na ravni republike sta bili ob koncu preteklega tedna dve volilni konveciji oz. predstavitvi kandidatov na prihodnjih volitvah. V petek je Socialdemokratska stranka Slovenije predstavila v ljubljanskem Lutkovnem gledališču Franceta Tomšiča za kandidata na volitvah za predsednika Republike Slovenije, z glasovanjem pa* so sestavili tudi državno kandidatno listo SDSS. Največ glasov je pri tem dobil Janez Janša, drugi je dr. Jože Pučnik, na sedmem mestu pa je tudi kandidat iz Gorenjske Branko Grims.
V soboto dopoldne pa je javno predstavitev kandidatov organizirala Socialistična stranka Slovenije, ki je predstavila poleg volilnega programa in razglasa socialistov tudi 80 kandidatov za volitve v državni zbor ter 10 kandidatov za volitve v državni svet. Iz Gorenjske so med kandidati za državni zbor: Franc Benedik iz Kranja, Zvonimir Blenkuš z Jesenic, Janez Jazbec iz Tržiča, Viktor Jesenik iz Kranja, Tone Kapus iz Radovljice, Janez Žakelj iz Kranja in mag. Viktor Žakelj iz Škofje Loke. Na volitvah za državni svet bo na "zgornji" Gorenjski nastopil med socialisti Marko Bezjak iz Radovljice. Državne liste te stranke še niso sestavih, znano j^e le, da naj
1.
bi jo vodil predsednik stranke mag. Viktor Žakelj. Narodni demokrati Tržič
Jože Kalan predsednik - Tržič, 23. oktobra - Tržiški Narodni demokrati so izvolili svoj upravni in izvršni odbor ter oblikovali volilni štab stranke. Za predsednika izvršnega odbora je bil izvoljen Jože Kalan, za podpredsednika in vodjo volilnega štaba pa Eda Polajnarja. Evidentirali so kandidata za poslanca v državnem zboru, obravnavali pa so tudi najaktualnejša vprašanja tržiške občine. • J.K.
Konvencija SDP Jesenice - Jesenice, 26. oktobra - V torek, 27. oktobra, bo ob 17. uri v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah konvencija SDP Jesenice za izvolitev poslancev v državni zbor v 1. volilnem okrožju. Predstavili bodo volilni razglas SDP in programsko izjavo združene liste, listo kandidatov za državni zbor, kandidati se bodo predstavili, izvolili pa bodo tudi elektorje za konvencijo volilne enote.• D. S.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp Besnica 81
OKTOBER
mesec vašega nakupa ugodni krediti
Informacije
<2» 064-403-871
PO GORENJSKEM
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Figa v žepu
Mislim, da je bil predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine Demšar, ki je na nedavni okrogli mizi o cestah na Gorenjskem rekel nekako takole, da bo to samo prijeten pogovor, če se bomo pogovarjali s figo v žepu, če bomo pritrjevali mnenjem soseda, ob tem pa mislili zgolj na svoj vrtiček. Tudi poslanec Feltrin je bil nekako takšnega mnenja, da bi se morali Gorenjci resno dogovoriti predvsem o tem. In nista bila edina, ki sta menila, da so Gorenjce, kar zadeva ceste, letos nekateri "povozili".
Pa nenazadnje ne gre samo za ceste. Če pogledam od krajevne skupnost do krajevne skupnosti se je tudi zdaj vse prevečkrat dogajalo, da so se za skupno mizo obnašali, kot da so vsi za to in ono rešitev, ki bo na nekem območju pomenila korak naprej v razvoju. V isti sapi pa so govorniki v mislih že kovali načrte, kako bodo naslednji dan pri katerih vratih prehiteli soseda, da ne bo bolje uspel kot njegova krajevna skupnost. Danes temu pravimo nabiranje točk v kraju, včasih so bile to veze, kar pa so nenazadnje tudi zdaj.
Bojim se, da bodo zdaj spet nekateri potegnili ta kratko. In to predvsem tisti, ki zdaj poslušajo takšne in drugačne obljube, načrte in pri tem celo računajo, da bo končno prišel čas, ko bodo lahko v kraju postavili kramp in lopato v kot, saj prihaja, če bomo prav izbrali, vodstvo, ki bo, sodeč po obljubah, poskrbelo, da ne bo za vsak pridobljen tolar treba primakniti dva in še delo povrh.
Tokrat bodo pač spet potegnili daljši konec tisti, ki že zdaj ob poslušanju obljub (s figo v žepu) delajo načrte za recimo prihodnje leto in ob tem vedo ter zato tudi razmišljajo, kako bodo zagotovili v kraju potreben delež, da bodo potem morda uspeli na takšnem ali drugačnem natečaju ali pri izpolnjevanju takšnih ali drugačnih meril. # A. Žalar
Izbrali bodo najtežje kmečke pridelke - Cerklje v Turističnem
društvu v Cerkljah pod Krvavcem so že sredi priprav na letos-« njo že četrto prireditev Izbiramo najtežje kmečke pridelke v Sloveniji. Prireditev bo v Cerkljah v soboto, 7. novembra, ob 19. uri v kinodvorani zadružnega doma. Sedem najtežjih pridelkov bo nagrajenih in sicer krompir, repa, zelje, rdeče in krmilno korenje, rdeča in krmilna pesa. "V vsaki skupini bodo podelili po tri nagrade. Prireditelj pa prosi sodelujoče s pridelki, naj le-te stehtajo doma, da bodo tako olajšali delo strokovni komisiji. Sicer pa bo prireditev polna glasbe, petja, humorja in tudi vstopnice bodo žrebali.
Turizem v Vogljah - Voglje - Podjetništvo in turistično usmerjanje bi lahko poimenovali sobotno otvoritev gostinskega lokala Zeleni šum v Vogljah v Krakovski ulici 30. Za lokal, v katerem bodo poleg domače hrane specialiteta pizze, špageti in različne testenine, se je odločil Lojze Bobnar, doma z Brega ob Kokri, ki je najprej v Vogljah zgradil hišo, zdaj pa odprl še lokal s 65 sedeži (tudi za zaključene družbe), ki bo odprt vsak dan od 9. ure do polnoči. Pravi, da namerava ponudbo razširiti čez čas tudi s sobami, teraso, prireditvami in nenazadnje tudi s trgovino. Poleg precejšnjega števila povabljenih gostov se je otvoritve v soboto udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Stane Vreček. • A. 2.
Drsališče V začetku novembra - Kranj - Ce bo vse po programu in brez zapletov, bo drsališče v Kranju odprto v začetku novembra. Po enajstih letih obratovanja se zdaj opravljajo temeljite meritve nosilnosti hale in naprav LTH, ki je hkrati tudi serviser. Meritve opravlja Inštitut za raziskave in varstvo pri delu. • (až)
Uspela razstava - Škofja Loka - V škofjeloškem hotelu Transtu-rist je bila prejšnji konec tedna izredno lepo urejena in dobro obiskana gobarska razstava domače gobarske družine. Razstavo, na kateri so prikazali več kot 200 vrst gob, si je v štirih dneh ogledalo več kot 2000 obiskovalcev in od tega kar blizu 800 šolarjev. Strokovno razlago po razstavi je nudil znani pre-poznavalec v gobarski družini Franc Dolenc. Da je razstava uspela, gre zahvala vodstvu hotela in pokrovitelju LTH - loške tovarne hladilnikov. • (t.K.)
Razvili SO prapor Predoslje V prvem tednu v oktobru so člani društva upokojencev Predoslje praznovali teden upokojencev. Poleg slavnostne seje, na kateri so predstavili kroniko društva v minulih 45 letih, so organizirali kolesarjenje v neznano, balinanje, gobarsko razstavo in izlet na Jakoba. Na proslavi pa
so razvili tudi nov prapor društva. Spomnili pa so se tudi vseh, ki zaradi bolezni niso mogli na srečanja. Poslali so jim vizitke, pri čemer so jim likovno pomagali učenci osnovne šole v Pre-dosljah. Člani društva se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali pri programu in jim s prostovoljnimi prispevki omogočili razvitje novega prapora.
Uredili so prostore Kranj V Društvu upokojencev v Kranju so že lep čas načrtovali, da bi uredili sanitarne prostore v društvu. Zal stroška dolgo niso zmogli. Letos pa so se prenove vendarle lotili in / deli končali ta mesec. • (ip)
Iz Zgodovine - Naši predniki v gasilstvu, čeprav so bili pravi Slovenci v slovenskih gasilskih društvih, so nemška povelja poslušali vse do leta 1879. Takrat pa je v Dolenji vasi pri Ribnici Ignac Merhar uvedel slovensko poveljevanje. Njegovo prepričanje je bilo: Čemu bi se slovenski gasilci mučili z nemščino, če imamo za to slovenski jezik. • (ip)
Poklon iz sosednjega Podkloštra
Kranjska Gora, 26. oktobra - Minuli petek so pred gasilskim domom v Kranjski Gori kranjskogorski gasilci prejeli v dar specialni gasilski avtomobil, ki so jim ga poklonili gasilci iz sosednjega Podkloštra.
Gasilci Kranjske Gore, Podkloštra in Trbiža sodelujejo že petnajst let in si pomagajo v dobrem in slabem. Letos pa so kranjskogorski gasilci praznovali 100-letnico svojega delovanja in glede na njihovo opremljenost so se gasilci iz sosednjega Podkloštra odločili, da jim poklonijo gasilski avto z visokotlačno črpalko za 1200 litrov. Tak avtomobil imajo le poklicni gasilci z Jesenic. Avto, ki so ga ob navzočnosti župana iz Podklo štra poklonili prijatelji iz Avstrije, bo služil za potrebe vseh gasilskih društev zgornjesavske doline. Tako se je še enkrat izkazalo trdno prijateljstvo na območju treh dežel, kjer vedo, da je sklenjeno prijateljstvo v dobrih časih tudi porok za prijateljstvo in pomoč v slabih časih.. • 1). Sedej
Pereče ekološke težave v Bodovljah
Loški Termo pripravlja rešitve
Škofja Loka, 23. oktobra - Vodstvo krajevne skupnosti Zminec in prebivalci Bodovelj že dalj časa zahtevajo prenehanje onesnaževanja in povzročanje hrupa v tamkajšnjem obratu Termo. Tovarna je zaenkrat z zasilnimi ukrepi zagotovila zmanjšanje hrupa, popolna rešitev težav pa je odvisna od uresničitve projekta tehnološko-eko-loške sanacije. Ce drugo leto ne bo denarja za te namene, lahko obrat v Bodovljah le zaprejo.
Prebivalci Bodovelj že nekaj let sprašujejo, kdaj bodo lahko z vrtov in sadovnjakov pobirali pridelke brez saj in delcev mineralne volne. Zanima jih tudi, kdaj bodo lahko legli k počitku, ne da bi jih motil hrup naprav in delovnih strojev v obratu loškega Terma. Naveličani čakanja, so septembra spet naslovili pošto iz KS Zminec vodstvu tovarne in od njega zahtevali takojšnje reševanje ekoloških težav. Že v preteklosti je bilo namreč dano zagotovilo, da bo v primeru ponovnega investiranja v obrat Bodovlje imela prednost postavitev čistilne naprave. Le-te še ni, v obratu pa postavljajo novo proizvodno linijo.
»Gre za izvedbo projekta proizvodnje brezvezivnih filcev za tehnološke namene,« pojasnjuje tehnični direktor TERMO Škofja Loka Bojan Miho-vec ter razlaga: »Možnosti za to smo najprej testirali s pilotno napravo, sedaj pa poteka postavitev strojev. Novembra bo stekla poskusna proizvodnja vzorčnih izdelkov, ki jih Gorenje že težko pričakuje. Upamo na dobro prodajo novih proizvodov tudi v tujini. S tem bomo ustvarili
materialno podlago za izvedbo projekta tehnološko-ekološke sanacije obrata Bodovlje, za kar smo se odločili že v letu 1990.«
Vodstvu tovarne se sicer zdi najbolj primerna varianta iz ocene projekta v strokovni skupini SEPO, ki predlaga selitev obrata v proizvodni kompleks na Trati. Tam so uspešno izvedli projekt tehnološko-ekološke sanacije, vendar okolica odklanja vsakršno širitev proizvodnje. Glede na to predvide-
vajo, da bo enak poseg potreben v bodoveljskem obratu. Doslej so z nekaterimi zasilnimi rešitvami zmanjšali hrup na silosu in presipnih mestih ter namestili zaščito na ventilatorjih. Prihodnje leto načrtujejo montažo suhega filtra, ki bi izločil vse prašne delce iz peči. Kompleksno rešitev ekoloških težav pa pomeni uresničitev projekta, ki bi omogočil proizvodnjo v zaprtem prostoru. Ker bo to stalo od 5 do 6 milijonov DEM, bo vse odvisno od materialnih zmožnosti tovarne. Onesnaženost zraka bi zmanjšala tudi napeljava plina do Bodovelj, kar ni odvisno le od tovarne.
Načrte in možnosti za reševanje ekoloških težav so nam predstavniki loškega Terma pojasnili na sestanku prejšnji mesec, vendar krajani menimo, da stvari rešujejo prepočasi,«pou-darja Stane Primožič - mlajši, predsednik KS Zminec. Obenem ugotavlja »Onesnaževanje ne prizadeva le prebivalcev v Bo-doveljski grapi, ampak tudi nižje naselje ob dolini Sore. Vztrajali bomo pri spoštovanju danih obljub na zadnjem sestanku. Sedaj je na potezi tovarna, da kaj stori za odpravljanje ekoloških problemov. Seveda bomo morali tudi krajani sami doseči soglasje glede posledic, če tovarna ne bo zbrala dovolj denarja za ekološko sanacijo. Zaenkrat med krajani ne prevladuje zah-
teva po zaprtju obrata; tudi o tem bomo morali spregovoriti na prihodnjem zasedanju sveta KS Zminec. Ne nazadnje bomo morali oceniti, ali je predvidena izgradnja plinovoda do Bodovelj v našem skupnem interesu.«
In še nekaj bo najbrž treba doreči! Sosedje obrata v Bodovljah zahtevajo odškodnine za-
radi posledic onesnaževanja' Vodstvo tovarne jim je pripravljeno prisluhniti in pomagati* vendar sprejema le utemeljene zahteve. Obenem opozarja, da se je občina odločila obdržali obrat na tamkajšnji lokaciji, vendar še kar naprej dovoljuje izgradnjo hiš v bližini proiZ' vodnih objektov. To gotovo ne gre najbolje skupaj. • S. Saje
Na Zgornjem Brniku so prvič proslavljali krajevni praznik
Živahno ob Prazničnem vikendu
Zgornji Brnik, 26. oktobra - Krajani krajevne skupnosti Zgornji Brnik v kranjski občini, ki so se konec leta 1990 odločili za samostojno krajevno skupnosti, so ob koncu tedna prvič praznovali. Zaradi pomembnih oktobrskih dni v preteklosti, so se odločili, da bodo poslej praznovali vsako leto konec oktobra, praznovanje pa so poimenovali Praznični vikend. Letošnji je bil še posebej prazničen, saj so dobili novo trgovino in prenovljeno cerkev Janeza Krstnika.
Trgovino Živil s 192 kvadratnimi metri skupne površine, založeno s prehrambenimi, delikatesnimi in tudi galanterijskimi izdelki, ki jo je podjetje Gradnje Kranj zgradilo v rekordnem času, je v petek popoldne odprl predsedujoči izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar. Odločitev za gradnjo trgovine in potek pa je pred otvoritvijo pojasnil direktor Živil Kranj Branko Remic, ki je mimogrede povedal, da bodo prostori nad trgovino lahko služili tudi krajevni skupnosti.
Praznični vikend se je potem na Zgornjem Brniku nadaljeval tudi v soboto in nedeljo. Obeležili so ga gasilci, z razstavo v prostorih nad trgovino in krajani, ko so se srečali na Vovkah
in kjer so v nogometni tekmi "oženjeni" z 12 : 2 premagali "neoženjene" in tako osvojili prehodni pokal KS. Precej "borbeno" je bilo tudi šahovsko tekmovanje, pokal pa je za leto dni odšel v Kranj.
Slovesnost pa so sklenili v nedeljo popoldne, ko je bila najprej slovesna maša v prenovljeni cerkvi na Zgornjem Brniku, po maši pa srečanje pred novo trgovino, ki so se ga udeležili tudi Ivan Oman, Peter Vencelj, Vitomir Gros, Peter Orehar in številni krajani ter gostje iz sodenjih krajevnih skunposti. Predsednik krajevne skupnosti Alojz Vidmar pa je ob tej priložnosti podelil tudi priznanja tistim, ki so največ sodelovali pri obnovi cerkve. • A. Zalar
Osrednja slovesnost na začetku Prazničnega vikenda je bila v pet^ otvoritev nove trgovine Živil iz Kranja.
MLADI MERILI ZNANJE O GASILSTVU - Občinska gasilska zveza v Kranju je 24. oktobra popoldne organizirala v domu kulture na Kokrici Gasilski kviz za podmladek. Udeleženci so odgovarjali na teoretična vprašanja o gasilski dejavnosti, zlasti o preprečevanju požarov, pokazali poznavanje gasilskega orodja in opreme ter preizkusili svoje spretnosti v spajanju spojk na trojak in spra vijanju žogice skozi cev. V pionirski konkurenci iz 19 gasilskih društev so prva tri mesta zasedli tekmovalci drugih ekip GD Predoslje. GD Zabniea in G D Žeje - Bistrica, pri mladincih pa drugi ekipi GD Predoslje in GD Naklo ter prva ekipa GD Zabniea. Zmagovalcem so izročili prehodne pokale, ekipe na prvih treh mestih so dobile pokale v trajno last, vse udeleženci pa praktične nagrade S. S. - Foto: S. Saje
Praznik v Zireh - V krajevni skupnosti Ziri v škofjeloški obJjnjf kjer so letos skupaj s PIT podjetjem uresničili program t*£r* .|„t. telefonije, povezali vas Brezovico z urejeno testo, urejali stt ^ ceste v krajevni skupnosti, se spopadali v nekaterih krajih l"^rll|ii pomanjkanjem vode ob gradnji vodovodov..., so v soboto * ^ doma Svobode slovesno proslavili krajevni praznik. Ocena. ~
letos uspeli marsikaj narediti, čeprav je lani proti komu '" 1 četku tega leta slabo kazalo, je tudi tu naprej spodbudna, "''„nii kot poudarjajo v vodstvu krajevne skupnosti, denarja v Pr°r>,^t'-občine ni na pretek, s skupnimi močmi pa se bodo stvari l**| t Jj^d vale. Sicer pa so se Ziri v zadnjem času kar precej spremeni'*^ ^ drugim tudi zaradi številnih novih lokalov in firm (na slik i)1/ jih vesnosti so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. Dob"1 -| Rafael Albreht in Janko Kupnik za sodelovanje pri godbi, • Seljak iz CD DobraČeva in Franc Vončina i/ t.D Brekovicc, ^()f Zakelj, ki je član moškega pevskega /bora Alpina in VaŠk< iY Brezovica za letošnja dela pri urejanju kraja. - A. Z.
PO GORENJSKEM
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Dr. Jelka Kadunc - Repič
Zasebna praksa je izziv
Zdravje bomo lahko prav kmalu iskali tudi pri zdravnikih v zasebnih ordinacijah. Ta čas jih je še malo, saj zakonodaja še ni do kraja razjasnila pravil v zasebni zdravstveni praksi.
Kranj, oktobra - Med zdravniki, ki med prvimi tvegajo za zdaj negotovo pot med zasebnike, je tudi dr. Jelka Kadunc - Repič, nevro-loginja iz Dispanzerja za mentalno zdravje in nevrologijo v Zdravstvenem domu Kranj. Po sprejetju nove zdravstvene zakonodaje je poslala zdravstvenemu ministrstvu vlogo za koncesijo. Ko bo odpovedala delovno razmerje v zdravstvenem domu in uredila še zadnje formalnosti, bo začela na svoje. Pravi, da s 1. januarjem 1993.
Kakšni so pogoji za pridobitev koncesije za zasebno prakso?
»Pogoji so določeni v Pravilniku o zasebni zdravstveni dejavnosti in Pravilniku o vodenju registra zasebnih zdravstvenih delavcev. Izdalo jih je Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo 21. maja letos.«
Kaj vas je spodbudilo k odločitvi?
»Nova zdravstvena zakonodaja, pobuda s strani zdravstvene zavarovalnice in zgledi, kako je specialistična ambulantna služba urejena pri naših zahodnih sosedih. Če hočemo globalno doseči evropsko kulturo, se moramo čimprej prestrukturirati in privatizirati na vseh ravneh, tako v gospodarstvu kot v negospodarskih dejavnostih, kamor sodi tudi zdravstvo. Iz mojih dolgoletnih izkušenj služenja zdravstvenemu domu in prejšnji organiziranosti sem spoznala samo delo brez nadaljnje možnosti razvoja in tako brez osebne zado-
voljitve. V sistemu, ki pozna le režimske okvire, zaspijo vsi upi. Sem za prebujenje in za evolucijo na bolje!«
Je korak v zasebno prakso veliko tveganje?
»Tvegaš v življenju že s tem, ko se rodiš. Za razliko od socialističnega obdobja prehajamo v obdobje, ko je tvegana vsaka dejavnost, ki se začenja na novo in katere perspektive niso utrjene v tradiciji. Preživi najboljši. Zato tudi tvegaš.«
Kaj se spremeni za pacienta, če se oglasi pri vas kot pri zasebnem zdravniku?
»Po eni strani nič. Pogodba z državno zavarovalnico omogoča, da prihajajo pacienti na pregled z napotnicami kot doslej, in storitve iz obveznega zavarovanja krije bolniška blagajna. Prednost zasebne ordinacije je tudi v tem, da se lahko posluje brez administrativnih ovir (napotnic), kjer bodo pravila plačevanja drugačna. Po drugi strani pa se
za vse nas z letom 1993 veliko spremeni. Tedaj namreč pride v veljavo nov zavarovalniški pravilnik, ki v osnovi ne bo pokrival kar vsega povprek. Luksuz bo potrebno dodatno zavarovati ali pa plačati neposredno.«
Se ne bojite, da ne bi imeli dovolj pacientov za spodobno preživljanje v zasebni praksi?
»Z novo zakonodajo, ki enači zasebne zdravnike z državnimi zdravstvenimi ustanovami in jim omogoča sklepanje pogodb in poslovanje prek državne zavarovalniške blagajne, se ni bati osipa pacientov. Večji riziko preživetja bi se kazal le pri izključnem privatizmu, ki je zadnja leta že obstajal preko podjetij, ki so nudila razne
zdravstvene storitve. Če so doslej spodobno živeli razni bioe-nergetiki in ne vem še kateri paramedicinski strokovnjaki, nisem skeptična za nas zdravnike. Konec koncev smo izšolani zato, da bi bilo bolnikov čim manj, zdravje pa naj bi bilo in ostalo najvišja vrednota življenja. Prav je, da se uredijo stvari tudi v teh dimenzijah.«
V zasebni ordinaciji je mogoče, da zdravnik sam opremi ordinacijo ali da prostore in opremo najame v javnem zavodu. Kako boste to rešili vi?
»V nevrološki ambulanti je laže izpolniti pogoje za delo, ker nisi vezan na zahtevne in drage aparature. Drugje je EEG laboratorij. Začasno imam to urejeno na Kidričevi 47. Ko bo dozorel čas in bodo sedanji prostori licitirani v najem, bom kandidatka tako za ambilanti prostor kot za EEG laboratorij, ki je tudi moja dejavnost. Saj sem zdravstvenemu domu služila več kot 20 let.«
Poznate kaj izkušnje zasebne zdravniške prakse iz tujine?
»Vzdržujem stike s kolegi v tujini in poznam prednosti in probleme, ki so povezani s poslom.«
Boste v zasebni praksi več delali kot doslej?
»Na strokovnem področju je že sedaj obremenitev maksimalno dovoljena, administrativne posle bom zaupala drugim.«
Kakšen je vaš motiv za odhod med zasebnike?
»Osebni izziv, uresničitev nekaj novega, morila tudi boljšega. V prihodnosti pa tudi edina alternativa.« • D. Z. Žle-bir, foto:G. Šinik
Zdravstvena zavarovalnica s paketi dodatnega zavarovanja
Prvi se je zavaroval minister
Ljubljana, 22. oktobra - Za Zavarovalnico Adriatic se je 21. oktobra s paketi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pojavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prvi se je pri njih zavaroval sam minister za zdravstvo, dr. Božidar Voljč, ki je poleg osnovnega paketa vplačal tudi paket »nadstandard«. Tega dne je zavod izdal tudi brošuro z naslovom »Zdravstveno zavarovanje - novost, o kateri je dobro vedeti čim več«.
varovancev (denimo upokojenci) bodo lahko vstopale v sistem pod dokaj ugodnimi pogoji, zanimiva je paleta popustov in bonusov. Paketi omogo-
čajo tudi zdravstveno zavarovanje tujcev. Kot samozavestno ocenjujejo pri zdravstveni zavarovalnici, kjer je že obvezno zavarovanih nad 2.300.000 zavarovancev, se bo prostovoljno zavarovalo okoli 200 tisoč ljudi, računajo pa tudi na 400 tisoč upokojencev. • D. Z. Žlebir
Država nam je v prejšnjem sistemu nudila udobno zdravstvo, ki se nam je za majhno ceno obveznega zavarovanja dajalo samo po sebi, zato ga tu di nismo znali ceniti. Po novem bomo zanj bolj odgovorni, je na tiskovni konferenci dejal direktor zdravstvene zavarovalnice Franc Košir. Kdor se bo hotel v prihodnje izogniti dražjim doplačilom zdravstvenih stori tev ali bo od zdravstva pričako-Va' več, se bo moral dodatno ttvarovati. O prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju m o tem, kaj z njim pridobimo, pile v brošmi, ki bo prav kmalu na V(>ljo v vseh i/postavah zavoda *a Zdravstveno zavarovanje, pa
VfOk 'lan. razen nctlcl/c, od do I,S. ure. Mu odprli vroči Uniji (061 122-2H4 in 120-014) /.uvoda za zdravstveno zavarovanje Sloveniji, komor lahko naslovite vsa vpra\(in/a in pripombe v zve-■'' •• dodatnim zavarovanjem
•njormai </<■ pa dojijo tudi
no 55 izpostavah zavoda po Vx*'j Sloveniji. No Goreti/-skem so te številke nasledek   v  K raniu  221 150, na
listnicah 81-140. v Rado
vlJid 75-.ilI, v Skotit loki *-*2-444 m v I, u u W t.Sn
tudi v čakalnicah zdravstvenih domov in na drugih mestih, kjer se ljudje srečujejo z zdravstvom. Vsebina brošure pa se tudi širše dotika novosti v zdravstveni zakonodaji, obveznega zavarovanja, denarnih pravic zavarovancev, zdravstvenega zavarovanja kmetov...
Kakšne dokumente potrebuje bolnik, ki odhaja k zdravniku, kje lahko uveljavlja svoje pravice, kako si izberemo zdravnika m kakšna ima ta pooblasti la, kako k specialistu, v bolnišnico ali uveljavljati pravico do zdraviliškega zdravljenja, kako do zdravstvene pomoči v tujini? Na ta in druga vprašanja daje odgovor brošura, zanje pa so v časih velikih sprememb v zdravstvu vsak dan na voljo tudi strokovnjaki zdravstvene zavarovalnice.
Do konca leta je še čas za sklenitev dodatnega zavarovanja, ki ga imata zaenkr.il na majhnem slovenskem tržišču le Adriatic in zdravstvena zavarovalnica. Slednja ponuja I I pa ketov prostovoljnega zavarovanja Prvih sedem je takih, da |ih /avatovanci lahko z gotovost |o sklenejo takoj, medtem ko je za ostale pametno počakati se \s,i| do novega leta Po lagoma bodo namreč znani tudi popusti  Velike skupine za-
MALA ANKETA
Dodatno zdravstveno zavarovanje bo nuja
Zgolj obvezno zdravstveno zavarovanje nam ne bo več nudilo popolne zdravstvene ponudbe. Če se ne bomo še dodatno (prostovoljno) zavarovali, bomo morali za posamezne storitve odšteti kar visoko participacijo, ljudem je to že jasno, zato jih že veliko razmišlja o doslej ponujenih zavarovalnih aranžmajih.
bo veliko bolan in bo potreboval zdravnika, zdravila in nego, se mu bo dodatno zavarovanje splačalo. Upamo, da bo zavarovalnica ponudila tudi kake družinske popuste.«
Mojca Petrič: »Ne vem veliko   o novih pogojih zdravstvenega zavarovanja, vendar mislim, da bo dodatno zavarovanje v veliki meri odvisno od finančnih sposobnosti ljudi. Težje se bo zavarovati ljudem z nizkimi zaslužki   ali   upokojencem z majhnimi pokojninami, ki so vrh vsega še veliko bolni. Tudi jaz sem zadnje čase veliko potrebovala zdravniško pomoč, upam, da je v prihodnje ne bom več toliko!» • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik
^log že za dobre štiri milijarde tolarjev
j^bljana, 19. oktobra (STA) V tretjem razpisu za posojila Sta-Sj|Vilnlskega skladi Republike Slovenije je ?46(> ptosikev zapro VC(j /a ^upno 4,7 milijarde tolarjev kiedita lo je skoraj petkrat ho .(H' ra/P'Si,ncga zneska Več kot polovica naj bi bilo namen je
siji gradnji, manjši del pa nakupu stanovanj, sporoča Stanovanj Itott ' >os'cJ so sc razpisu odzvale predvsem družine (53 od-Silc m|adih družin), le 5,5 odstotka prOfilOBV jc samskih. Pro-|jUL,Pr|ba|ajo i/ vseh slovenskih občin, največ pa iz Maribora in "'»"nskth občin Šiška in Vič
Smiljana No-vaković: »Ko
se bo dodatno zdravstveno zavarovala večina ljudi, se bom tudi jaz. Sicer pa od vsepovsod slišimo, da se ne mudi in naj počakamo. Velikokrat potrebujem zdravnika, o čemer pove že dejstvo, da sem invalidska upokojenka, torej se mi bo splačalo dodatno zavarovanje.«
Marija
UdovČ: »Seveda se bom zdravstveno zavarovala, saj  bo sicer treba drago plačati vsako zdravstveno storitev   I Iva labogu nisem velikokrat bolna, kadar pa sem, si pomagam z medom, čajem in limono.«
*mmm Marjan Fel-din: »Laže bo prenesti stroške zdravljenja tistemu, ki bo tudi dodatno zdravstveno zavarovan. Kdor pričakuje, da
TOMŠIČEVA 36. KRANJ
RADIESTEZIJSKI
PREGLEDI,
KRISTALI...
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Odprti telefon: 211-835,211-860
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (območni enoti v Kranju in njenih izpostavah v vseh gorenjskih občinah) je že od srede naprej mogoče skleniti police za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Te bodo veljale od 1. januarja novega leta naprej, ko bodo participacijo za zdravstvene storitve zamenjala doplačila, lahko pa tudi takoj. Vendar bodo morali v tem primeru zavarovanci participacijo, če bodo šli k zdravniku, ravno tako plačati, Zavod pa jim bo te stroške povrnil.
Iz prejšnjega tedna smo dolžni še nekaj odgovorov na vprašanja, zastavljena na odprti telefon Gorenjskega glasa. Naslednje odgovore bomo objavili v petek, ko bomo obširneje spregovorili tudi o skupinskem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.
Gospa Mezkova sprašuje: Imam teto, Slovenko, ki živi v Beogradu. Nima slovenskega državljanstva. Kakšno je prostovoljno zavarovanje za tujce?
Odgovor: Vsi, ki nimajo ali ne morejo pridobiti lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Sloveniji, lahko pridobijo enake pravice, kot veljajo za zavarovance v obveznem zavarovanju, s sklenitvijo posebnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Paketi, ki jim to omogočajo, so: VOZ (vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje) - CELOTA, VOZ - O S B in VOZ - ZOBOZDRAVSTVO. Z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje - celota pridobijo pravice do vseh zdravstvenih storitev, pripomočkov, zdravil na recept in reševalnih prevozov, ki jih imajo naši zavarovanci. To pomeni, da so tudi dolžni doplačevati razlike med vrednostmi storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in njihovo polno vrednostjo. Temu se lahko izognejo s sklenitvijo zavarovanja še za paket popolno zdravstveno zavarovanje. Zavarovanje za paket VOZ - O S B zagotavlja le pridobitev pravic do storitev s področja osnovne, specialistično-ambulantne in bolnišnične dejavnosti, za paket VOZ - zobozdravstvo pa le do zobozdravstvenih in zobno protetičnih storitev. Posebna pogoja pri paketih VOZ sta predložitev potrdila o zdravstvenem stanju bodočega zavarovanca in obvezno plačilo celotne premije ob sklenitvi zavarovalne police. Bralka Hadžičeva iz Škofje Loke pravi: Imam tri šoloobvezne otroke, mož je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Ali se bo mogoče prostovoljno zavarovati samo po osebi, ali tudi družinsko in koliko bo to stalo?
Odgovor: Otroci, šolarji in redni študentje (do 26. leta starosti) so oproščeni plačila razlik v vrednosti storitev. V okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja so jim namreč zagotovljene v celoti vse storitve, ki jih uveljavljajo po predpisanih postopkih in standardih. To pa ne velja za socialno šibkejše odrasle ljudi, ki so bili doslej oproščeni plačevanja participacije zaradi slabega materialnega položaja. Po novem bodo ti zavarovanci oproščeni doplačil le, če bodo prostovoljno zdravstveno zavarovani. Ker pa bo to za marsikoga med njimi pretežko breme, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavezancem, ki plačujejo prispevke za njihovo obvezno zdravstveno zavarovanje (ZPIZ, Centri za socialno delo, Zavod za zaposlovanje itd.) že posredovali pobudo, naj prevzamejo obveznosti plačila premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih občanov. Premije za posamezne pakete prostovoljnega zavarovanja so bile navedene v zadnji številki Gorenjskega glasa. Primer: premija za paket popolno zdravstveno zavarovanje znaša za posameznega sklenitelja zavarovanja 12.000 tolarjev, če pa le-ta poleg sebe zavaruje še enega od družinskih članov, ima dva odstotka popusta na določeno premijo za eno osebo (240 SIT). V primeru takojšnjega plačila premije za eno leto vnaprej, pa ima tudi en odstotek popusta na določeno premijo za vsakega (2-krat 120 SIT). Magda P. iz Gorenje vasi: Ali bo potrebno otroke dodatno zavarovati?
Odgovor: Otroci bodo tudi po novem zavarovani po starših in jih ne bo potrebno dodatno zavarovati. Mojca L. iz Žirovnice: Sem upokojena in invalidka, imam priznano 90-odstotno telesno okvaro. Pokojnine imam 22.000 tolarjev. Imam glede na to kakšne olajšave? Prosim vas, da mi svetujete, kako naj se prostovoljno zavarujem. Potrebujem precej zdravil, ortopedske čevlje, večkrat moram k zdravniku. Koristijo mi tudi toplice, vendar jih plačujem sama. Kmalu me čaka težja operacija.
Odgovor: Kot invalidni osebi z 90-odstotno (najmanj 70-od-stotno) telesno okvaro vam je v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljeno uveljavljanje pravic do neodložljivih medicinskih storitev brez doplačil. Obseg storitev, ki veljajo za neodložljive, pa je zelo ozek, zato vam priporočamo, da se prostovoljno zavarujete za paket popolno zdravstveno zavarovanje (celoletna premija je 12.000 tolarjev). S tem vam bo zagotovljeno uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja brez doplačil (npr. zdravila s pozitivne liste, zdravstvene storitve in ortopedski pripomočki, v okviru standardov, ki veljajo v obveznem zavarovanju, tudi zdravljenje v zdravilišču, če vas bo tja napotila pristojna komisija Zavoda). Z dodatnim zavarovanjem za paket nadstandard bi se izognili tudi doplačilom za zdravila z negativne liste, zagotovili pa bi si tudi pravico do višjega standarda zdravstvenih storitev in pripomočkov. Celoletna premija za ta paket je 9.600 tolarjev.
Kranj, 24. oktobra - V soboto so v Prešernovi šoli v Kranju pripravili zanimivo srečanje staršev in otrok iz kluba Modri Janez. V delavnicah (literarni, računalniški, slaščičarski) so otroci lahko sproščali svoje ustvarjalne sposobnosti. Na družabnem srečanju, kjer so najboljši predstavili svoja dela, so sprejeli tudi dva gosta, pisateljico Berto Golob in priljubljenega glasbenika Adija Smolarja. Prireditev, ki jo je pripravilo kranjsko zasebno podjetje Gregor, je spremljala prodajna razstava, še ves teden pa bo v najbližji knjigarni Državne založbe Slovenije urejen kotiček Modri Janez. - Foto: G. Šinik
Okrogla miza Gorenjskega glasa o gorenjskih cestah (2. del)
Vse se začne in konča pri denarju
Gorenjski poslanci so enotni, da so gorenjske ceste slabe in da je treba v prihodnje to odločneje povedati tudi v parlamentu.
Okrogla miza Gorenjskega glasa, ki smo jo v sodelovanju s Cestnim podjetjem Kranj pripravili prejšnji petek, 16. oktobra, v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori nad Kranjem, vodil pa jo je poslanec Emil Milan Pintar s sogovorniki iz ministrstev za promet in zveze, finance in Republiške uprave za ceste, in 1. slovenski kongres o cestah in prometu, ki je bil minuli teden na Bledu, sta izzvenela v enotni ugotovitvi : Ceste, kakršne so in kolikor jih imamo v Sloveniji, so predvsem (razen skromnih izjem - avtocest) slabe. Gorenjska je pri tem, kar zadeva slabo stanje poudarjena slika. Tako Okrogla miza kot kongres, ki sta mimogrede sovpadla v sedanje živahno predvolilno politično dogajanje, pa nista želela imeti (in tudi dejansko nista imela - čeprav so se nekateri želeli truditi za ceste tudi na takšen način) politično predvolilne intonacije. Ugotovitev, da se pri cestah vse začne in konča pri denarju, tega pa je prav za ceste že ves čas kronično premalo, je namreč težko kot razlog sprejemati s spolitizirane ocene katerekoli strani. Nenazadnje in predvsem zato, ker časa za politično kupčkanje praktično ni, saj v razvoju in stanju cestnega omrežja vsako leto, ob že sedanjem najmanj 20-letnem zaostanku glede na našo razvitost, zaostanemo za pol leta.
Ne zaradi drugačnih stališč na kongresu, marveč prav zato, ker so bile ugotovitve na kongresu podobne ugotovitvam na okrogli mizi, se najprej ozrimo na Bled, kjer je več kot 600 domačih in tujih strokovnjakov za ceste iz različnih strokovnih zornih kotov merilo slovensko cestno stanje.
Minister za promet in zveze Marjan Krajne se je na kongresu ponovno zavzel za uvedbo bencinskega tolarja, ki naj bi se strogo namensko odvajal za gradnjo in posodabljanje cest. V nacionalnem programu so potem udeleženci poudarili potrebo po regionalnih cestnih povezavah med posameznimi središči (na okrogli mizi so to izpostavili Gorenjci oziroma Škofjeločani in Primorci). Voditelj okrogle mize Emil Milan Pintar je na kongresu kot predsednik skupščinske komisije za strategijo regionalnega razvoja opozoril na potrebo po nacionalni opredelitvi prioritet pri gradnji cest in se zavzel za samostojni cestni proračun.
Očitki, da vlada ne zna izkoristiti tujega kapitala, ki nam ga ponujajo za ceste, so bili potem zanikani. Krajne je pojasnil, da prihaja v Slovenijo veliko neresnih investitorjev, ki iščejo le možnosti za lastne dobičke. Stvari okrog tega Sloveniji ne gre jemati kot poklonjene.
Slišati je bilo tudi ocene, da vlada zaradi volitev ne bo dovolila zvišanja cene bencina in zato ni vredno razmišljati o tako imenovanem bencinskem tolarju. Pri sedanjem razmerju moči v parlamentu pa je bolj ali manj jasno, da tudi ta predloga ne bo podprl. Torej ostaja na tem, da bodo cestarji živeli od proračuna, vlada pa se bo morala opredeliti, ali bomo obnavljali obstoječe ceste, za kar so se povečini zavzemali razpravljala in je bil potem tudi eden od kongresnih sklepov, ali pa bomo gradili nove ceste.
In še primerjava: vlada je poslala v skupščino predlog strategije in izgradnje cest do leta 2000 in v katerem so predvideni najnujnejši ukrepi na obstoječi cestni mreži in gradnja najbolj potrebnih cestnih odsekov. Finančna vrednost tega programa predstavlja 76 odstotkov nacionalnega programa. Program pa ima štiri variante. Najbolj optimistična predvideva njegovo uresničitev v 11 letih in bi terjal 44 milijard tolarjev na leto, najbolj črna, četrta varianta, pa predvideva uresničevanje s sedanjimi proračunskimi sredstvi in bi na ta način modernizirali do leta 2000 skoraj vse makadamske ceste, ustavili pa bi gradnjo cest. Ta varianta pa tudi za gorenjsko cestno sliko ni obetavna.
Nič več in nič manj kot potrjevanje
Razpravljala oziroma poslanci Erce, Feltrin, Thaler, Bizjak... so na Okrogli mizi v zvezi z denarjem tudi ocenjevali, da se tudi danes neracionalno troši in da, kot je poudaril predsedniški kandidat Ivan Bizjak, bi bilo treba ustanoviti obračunsko sodišče, saj bi se tudi za ceste lahko marsikaj naredilo s sprotnim nadzorom. To je (tudi zaradi kritičnih ocen na stroko - Erce, Smuk, Šter) izzvalo namestnike ministrov in predstavnika Ruca.
Metod di Batista, pomočnik direktorja Republiške uprave za
ceste: "Letošnje leto je bilo precej neregularno. Sele maja so prišla navodila o pravilih. Bolj kot to pa so se kazale tržne zakonitosti. Ko ni več dela, so se nekateri odločali za dum-pinške cene.
Direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec pa je ob tem izrazil zadovoljstvo, "ker na ta način lahko pojasnim, da imamo v Sloveniji dve vrsti izvajalcev: tiste, ki imamo vzdrževanje, kar je bil pred 15, 20 leti privilegij, in tiste, ki delajo na novogradnjah. Ob tem, ko dajemo (država) samo 5 odstotkov za obnovo, cestna podjetja kot izvajalci oziroma upravljala cest praktično že nekaj časa od začetka leta do jeseni "častimo" državo.
Ali je šlo za nesporazum ali napačno razumevanje, kar pa niti ni tako pomembno, je bilo zanimivo mnenje tržiškega župana Petra Smuka, ki je razlago Metoda di Batiste komentiral, da verjame, da je bilo včasih lažje delati (di Batista je govoril o inflaciji, ki je zdaj praktično ni), saj se "nič ni bilo treba "brihtati, kdo je cenejši ali boljši izvajalec. Firmam, ki so monopolisti, so se dela podelila, oni pa so zidali cene."
k
V pripravi cestne zakonodaje je nabolj odprto vprašanj lokalnih cest. Kar zadeva vzdrževanje le-teh, so že zdaj največkrat skrb (poleg občin) krajevnih skupnosti.
Nad gradnjo avtocest se je zamislil tudi poslanec Šter in se vprašal, "ali bomo AC zgradili iz domačih žepov ali s tujimi krediti. Pri tem je opozoril, da je tudi tujina pripravljena financirati le tiste, ki gradijo 30 in več kilometrov cest na leto, mi pa smo jih lahko komaj 10. "To je pomembno vprašanje, do katerega pa smo preveč neprizadeti, pa čeprav imamo ceste še tolikokrat na jeziku."
To pa je spodbudilo k odgovoru Milana Brečka, podsekretarja za promet in zveze, Štero-vo mnenje, da se cestni križ sestoji iz dveh delov in da gradnja samo ene črte ni križ, pa posredno potem tudi Škofjelo-Čane in Primorce. Oboji, Vin-cencij Demšar iz Škofje Loke in idrijski župan Podobnik, kot predstavnik IS iz Tolmina, so opozorili na medregijske povezave, ki so med Gorenjsko in Primorsko nemogoče, a najbrž, s turističnega in drugih gospodarskih vidikov še kako potrebne in nujne.
Predsednik radovljiškega izvršnega sveta, ki razumljivo ni bil pooblaščen, da bi predstavljal stališča Jeseničanov, čeprav jih ni bilo (ker, kot je bilo slišati pripombo, so svoje na cestah pač za zdaj dosegli), je vprašal, kaj bo z dvema mostovoma (Globoko in Bohinj), ki povezujeta lokalni cesti. Glede trase avtoceste pa je odločno poudaril, da je severna varianta v Radovljici odpisana, južna pa bo glede opredelitev vsak čas dorečena. Enako pa velja tudi za blejsko obvoznico.
Milan Brečko, podsekretar v ministrstvu za promet in zveze je najprej z zadovoljstvom pritrdil Ivanu Bizjaku, ki je opozoril na Zakon o cestah, ki naj bi uredil nepravno cestno stanje. "2e skoraj celo leto imamo pripravljena izhodišča za zakon o cestah. V njem je tudi primeril va z evropsko zakonodajo. Vendar pa je pri tem problem lokalna samouprava in predvsem lokalne oziroma občinske ceste. Gre za to, da bi na ceste morali gledati kot na integralni sistem, saj so vse namenjene javnemu prometu. Zdaj pa gre za to, kako in kam bomo lokal ke uvrstili. Ali jih bo prevzela država, ali jih bodo prevzele regionalne skupnosti. Občine, ki po novem ne bodo imele teh služb, še manj pa virov, jih ne bodo mogle, čeprav zakon o lokalni samoupravi pravi, da bodo občine imele svoje vire, vendar pa ne za razvoj in vzdrževanje cest. Te vire bi morali za gotavljati enakopravno, kot za ostalo cestno mrežo, ah i/ mi nistrstva za promet in zveze ali
pa direktno iz proračuna. To so stvari, ki niso razrešene, so pa izredno pomembne. Mi smo že hoteli posredovati zakon v proceduro, vendar brez lokalnih cest, a smo ocenili, da zaradi integralnosti sistema to ne gre. Delamo pa na tem, da bi še do konca tega meseca tudi te dileme razrešili in dali zakon v nadaljnjo proceduro."
Kar pa zadeva ponudbe iz tujine, je tudi Milan Brečko, podobno kot poslanec Šter prepričan, da danes leto ponudb, ko bomo imeli papirje in pogoje, kakršne si mi želimo, le-teh skoraj ne bo. Naše ceste so nezanimive za kakršnakoli ekonomska vlaganja z dobičkom, ker je na njih premalo prometa. Zato bo naše domače stiske s cestami treba reševati predvsem z lastnimi silami in s takšnimi ali drugačnimi aranžmaji. Rentabilnost se za vlagatelje začne pri 40 tisoč vozil v prometu na dan, tega pa ni in "pretepov" za gradnjo naših odsekov med tujci ne bo. Razen, po mnenju Emila Milana Pintarja, če bi vlagatelji lahko dobili tudi zemljišča ob cestah. To pa je zadeva, ki si je Slovenci ne moremo in ne smemo privoščiti.
Policija ima (podatke in zgolj) zvezane roke
Policijski prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar, ki je edini požel aplavz med razpravo, je tudi po mnenju izredno kritičnega vodje okrogle mize postavil piko na i. Brez njegove razprave bi bila gorenjska cestna slika preslabo "razgaljena".
"Policija je že štirikrat predlagala, da je treba denarne kazni povečati, do danes stvar ni realizirana. Imamo zvezane roke. Sicer pa vsako leto ugotavljamo slabše stanje na naših cestah tudi kar zadeva sanacijo kritičnih mest. Še vedno vso odgovornost valimo na šoferje. V tujini pa vedo, da k vsaki tretji nezgodi prispeva tudi cesta.
Na Gorenjskem se je promet v zadnjem času izredno povečal. Do lani je bilo na Gorenjskem registriranih 64.000 vozil, 104.000 voznikov in med 200.000 Gorenjci to pomeni, da je vsak drugi Gorenjec šofer in da ima vsak tretji Gorenjec avto. To nas uvršča med razvite v Evropi. Smo tudi turistično zanimivi, infarkti na cestah pa so v sezoni redno dogajanje.
V policiji razumemo, da ni denarja, ne razumemo pa, da se le enkrat na leto obnavljajo talne oznake in da do danes na Gorenjskem še ni bila potegnjena na cestah še niti ena robna črta. Ni nam razumljivo, da Slovenija in Kranj nimata denarja za ureditev semaforja pri Iskri v Kranju, kjer prihaja vsak dan do številnih kritičnih situacij. Ze dolgo nam m ta zumljivo, da imamo Gorenjci v alpskem predelu eno redkih cestnih podjetij pri nas, ki ni ma tekočega polivanja poledice, kot ga imajo Koprčani in (Vljani. Kritično Gubinovo križišče (Kranj - Brnik, Škofja Loka - Preddvor) bi lahko imelo pozlačen podvoz, kolikor nesreč in škode je bilo že tukaj. Izredno nevaren je K) kilome-trov dolg odsek od Kranja do Lahovč. V desetih letih se je na tem odseku pripetilo 436 prometnih nezgod, 161 hudih, 24 mrtvih in 165 hudo ranjenih. Mi nenehno opozarjamo in sa mo štejemo, ostaja pa pri sta rem. Tudi meni ni razumljivo, da je podaljšek avtoceste od Vrbe do Črnivca šele na 16. mestu Odseki, ko se konča av tocesta, so namreč za voznike izredno nevarni, saj še naprej vozijo kot po avtocesti.
Zaradi slabih cest smo že v vrhu evropske lestvice, s takšnim slovesom pa nas Evropa, v katero si tako želimo, ne bo ta
Vprašanja.
Zoran Thaler, poslanec in namestnik zunanjega ministra:
"Kakšna je prioriteta glede cest v Škofji Loki. Slišali smo za So-vodenj, kaj pa Podlubnik - Klančar, Zabniea - Grenc, Todraž -Prtovč, cesta v Selško dolino, odsek med Pevno in Petrolom. kaj je s poljansko obvoznico in predorom pod Stenom.
Peter Smuk, predsednik tržiške občinske skupščine: "V Tržiču imamo veliko lokalnih cest, majhen občinski proračun, največ problemov pa z magistralnimi cestami. Cestno podjetje nima niti denarja za prepleskanje ograj, tereni ob cestah pa so nepokoše-ni. Na katerem mestu je tržiška obvoznica in že pet let se borimo za cesto Križe - Tržič, ki je brez pločnika po njej pa hodijo na primer vsak dan šolarji v šolo."
Poslanec Andrej Šter: "Kako si RUCpredstavlja rešitev glavnega kranjskega cestnega problema Oldhamske ceste in Kokr-škega mostu, kjer velja 20.000 vozil dvakrat na dan in ko gre za cesto, ki je glavna povezava mesta z AC in ki dvakrat na dan doživi "infarkt?"
Vincencij Demšar, predsednik IS: "Ali je možno, da v občini odločamo sami, kar sami vidimo, širše pa tisti, ko gre za širše razsežnosti ?"
Peter Stare, Kranj: "Zamašek je cesta Hotemaže - Britof. In kako je z avtocesto naprej od Vrbe glede na problem Radovljice ?"
Martina Košir, KS Lučine: "Kako je z modernizacijo ceste od Todraža do Lučin ?
Niko Rant - upravljalec na Soriški planini: "Do Športnega centra na Soriški planini je še 7 kilometrov makadama. Z ureditvijo bi rešili povezavo med Gorenjsko in Primorsko."
... in odgovori
Na mnenje v razpravi, da bi Avstrijci zaprli Karavanški predor, ker je premalo prometa, sta Metod di Batista in Bogdan Drinovec odgovorila, da je bil Karavanški predor že na samem začetku politična odločitev, dejstvo pa je, da promet narašča in da pokriva polovico stroškov. Sosedje pa seveda to drugače in bolj občutijo. S tem. da je gotovo, ko bo predor povezan z Ljubljano, bo promet z Zahoda (Nurnberg, Munchen) prišel na Gorenjsko.
Metod di Batista: "Kar zadeva odseke v Škojji Loki, so vsi "v špilu " za prihodnje leto. Prioriteta je sanacija Selške doline, tej sledi Zabniea - Grenc. Med Starim dvorom in Petrolom se zadeva še vedno zapleta v prostoru. Todraž - Brebovnica bomo skušali urediti skozi naselje. Podlubnik - Klančar najbrž ne bo prišel v program prihodnje leto zaradi prioritete na selški cesti, slabo kaže tudi za Gorenjo vas - Hotavlje, ker je še dosti slabših cest v Sloveniji.
Bogdan Drinovec, direktor Cestnega podjetja Kranj: "V planu za leto 93 je 15 odstotkov vseh neustreznih magistralnih cest na Gorenjskem, kar pomeni za prihodnje leto 6,5 kilometra, in 84 ^kilometrov regionalnih cest, kar pa ob navidezno visoki številki pomeni, da bi na ta način rešili stanje s takšno dinamiko v prihodnjih 20 letih. Za vzdrževanje, kakršno je omenil gospod Smuk, bi morali imeti danes 3,8-krat več denarja, kar pa še ne bi pomenilo normalno vzdrževanje. Britof - Hotemaže je predvidena le preplastitev. Kar pa zadeva financiranje mostov (Radovljica) se na noben način ne sme spregledati pri novi zakonodaji." (Mnenje podsekretarja Brečka po razpravi pa je bilo, da je morda rešitev v elementarju).
Metod di Batista: "Tržič - Križe upam. da bo v planu prihodnje leto. Obvoznice Tržič pa ni v programu in je drugo leto zagotovo ne bo. (Kasneje se je ugotovilo, da je kot zadnja uvrščena na 89. mesto - op. p.). Vrba - Črnivec je po naših strokovnih ocenah in podatkih o prometu na 16. mestu. Kokrški most v Kranju je v prioriteti za leto 93. vendar je to tudi mestni problem in bo potreben dogovor o sofinanciranju v Kranjem. Primorska - Gorenjska je zaenkrat Sovodenj. Takšnih odsekov, kot je Petrovo brdo. pa je v Sloveniji še 465 kilometrov; je pa Petrovo brdo nekje v zgornji četrtini po prioriteti. Lučine pa skozi naselja prihodnje leto. Cesta skozi predor Bohinj - Baška grapa ni načrtovana, kar pa zadeva Soriško planino ni v prioriteti, lahko pa jo tako opredeli parlament. Radovljica AC še ni opredeljena, podvinski klanci pa so v programu in tudi blejska obvoznica naj bi se začela prostorsko urejati."
vno prijazno sprejela. Kvaliteta evropskega življenja (ne poza bimo) je tudi človek. V zadnjih 20 letih pa je na gorenjskih cestah umrlo skoraj 1300 ljudi. To pa je za eno lepo veliko gorenjsko vas "
Kadar prihaja do obratnega razmer/a, kot ve nam je zgodilo pri cestah, ko imamo vse več modernih in vse več avtomobilov nasploh, cest pa ne, pomeni to samomor naroda Enako vel/a potem za položaj gospodiirstva /al smo v preteklosti "pazili" preveč na loko imenovane vidne efekte razvoja, man/, premalo pa na infrastrukturo /ato je danes cena že strahotna Zalo /< skrajni čas, da si utrdi mo v zavesti, da je v Sloveni-ji razvo/ hre: infrastrukture milo rečeno nevarna zadeva Se loko navidezno visok standard brez infrastrukture ni standard In na tem področju Slovenija se vedno za
nuihi Ho tudi v prihodnji '
Emil Milan Pintar pa |c skic ml raapfaVO / oceno, da ji le ta pokazala, da imamo opravka s Ritimi fenomeni: Preveč se ukvarjamo s historičnimi podatki (ko gre za opredeljevanje
razvoja in sanacije cest, 08011" sto z aktualnimi. Kaj nam koristijo podatki o prometu na p0' dežel ju pred desetimi leti, k° skoraj nihče ni imel avtomobj' la. Podatek, da se cesta M Prl' mer čez Jelovico ne bo dela|a-ker se čez Jelovico nihče ne vtj zi, je absurd. Historični podatki nas delajo, še na prenekate-rem drugem področju, niste fini; posebno v politiki srn kar na prej v tej dilemi ,mafTl drage izvajalce, dragi pa so * radi lega, kei je bil cel *>'sU'| tako grajen  Vendar pa m°!*Q mo paziti, da stvari ne bon pripeljali tja, da jih hotno k m h z ohlanci, plačevali [>.i I'"' '{ lena očala Ko hodo ti i'vi"4"oi začeli propadati, potem 1° dokaz, da ne želijo biti ampak da ne morcio hiti * . cenejši  in še nekaj je /I1'K'|H. za nas Slovence. Radi sc v k.i| zaženeino, nabavimo 0pj\ mo za gradnjo 30 kilometra cest na leto, potem pa "hsl. % mo in za drago opremo p';l jemo ležarmo Morali bom«' cestah doseči redu«' VIX"*'e. nje na eni in redim M nU^0.
nejio gradnjo na drugi, ki j>
mo ritem CllO lahko poveCC li, vendar ne na način: en*^ vse. enkrat pa nič   I" lc jt. mreč tisto, kai danes dela <•_ j(1
najdražji, vse pa »en«
konča pri denarju! • A- ^ foto: D. Ca/voda
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Druga premiera jeseniškega gledališča
OŽIVELA MALA SCENA
Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja je v tej sezoni konec minulega tedna že drugič dvignilo zaveso na svoji Mali sceni. V salonu Kosove graščine je v imenitnem grajskem ambientu uprizorilo Ljubezni G. VVashingtona znanega hrvaškega avtorja Mira Gavrana v prevodu Alenke Bole Vrabec. Pod režijskim in dramaturškim vodstvom Marjana Bevka sta vdovo in ljubico nekdanjega predsednika ZDA
zaigrali Tatjana Košir in Manca Ogorevc.
Naključje je hotelo, da je režiser jeseniške predstave Marjan Bevk hkrati pripravljal dve predstavi istega avtorja. V soboto zvečer sta v subtilni ženski drami besedno obračunavali med seboj zakonita in spoštovana žena oziroma vdova po ameriškem predsedniku in pa od družbe vedno obrekova-na ljubica. Dan poprej pa je na odru Doma španskih borcev premierno zaživela predstava istega avtorja, to je Mira Gavrana komedija Mož moje žene.
Obe predstavi je režiral isti režiser, kar sicer ni nič nenavadnega, je pa vsekakor naporno hkrati delati predstavi v Ljubljani in na Jesenicah.
"Po tej plati res ni bilo najbolj udobno, je pa seveda zame to bilo gledališko zanimivo. Dopoldne vaja z Ivom Banom in Iztokom Valičem, zvečer pa na Jesenicah s Koširjevo in Ogorevčevo o povsem drugih plateh življenja. No, obe predstavi bodo Jeseničani v kratkem lahko primerjali, saj bodo v okviru abonmaja videli tudi Moža moje žene," je povedal Marjan Bevk, ki tokrat prvič režira za Gledališče Toneta Čufarja. To pa seveda ne pomeni, da se je z igralskim ansamblom šele spoznal - letos so se lahko gledališko srečali ob celovški predstavi Messnerjevega Obra-
Jesenice - Tatjana Košir in Manca Ogorevc v Ljubezni g. VVashingtona. - Foto: L. M.
čuna, kjer je Bevk sodeloval kot pomočnik režiserja Petra Militarova, v igralski ekipi pa je bil tudi dobršen del jeseniškega   igralskega ansambla.
"Razlike med predstavo na velikem odru in tako imenovano malo sceno, kamor sodi tokratna premiera, so seveda velike," je še povedal režiser. "Pri predstavi na velikem odru se da učinkovito uporabiti celo vrsto tehničnih pomagal, da je predstava učinkovitejša, mala scena, tu gre dejansko že za ambi-entalni teater, pa vse gradi le na igralcu samem. Zato je najvažnejša igra sama, ujemanje z
režiserjem na eni strani in sub-tilno vodenje igralca, da lahko nastane dobra predstava. Mislim, da se nam je vsem skupaj posrečilo predstaviti vprašanja o dveh pogledih na ljubezen, nobena od teh ni v prednosti."
V Gledališču Tone Čufar imajo z obema doslej uprizorjenima predstavama na Mali sceni že načrte o gostovanjih. V sedanjih časih, ko je potovanje velike gledališke predstave na drugi konec Slovenije zelo drago, so prav gotovo predstave z malo igralcev in z malo sceno-
SREČANJE SLOVENSKIH PESNIKOV
Kranj - Letošnje že tradicionalno srečanje slovenskih pesnikov bo jutri, v sredo, ob 16. uri potekalo v kadilnici Prešernovega gledališča Kranj na Goethejevo misel Politična pesem je grda pesem. Ob zaključku pa bodo svečano podelili tudi letošnjo Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko.
Prireditelj, Društvo slovenskih pisateljev, je tokratno srečanje nekoliko spremenil, saj ne bo dopoldanskega pogovora. Udeleženci se bodo torej pogovarjali na predlagano temo le popoldne in v tem skrajšanem času skušali najti nekaj odgovorov na vprašanja, ki zadevajo današnjo usodo poezije v post-socializmu in ne le v njem. Poezija je nedvomno zavezana jeziku, ustvarjalni domišljiji in usodnosti lirskcga subjekta, je v vabilu na srečanje zapisal organizator, vendar mora danes koeksistirati v svetu, v katerem dobiva slikovna komunikacija premoč nad verbalno, kjer se uveljavlja načelo miksa in z njim relativnost vseh meril in kjer se postavljajo tudi usodna vprašanja časa, povezana s preživetjem in ekološkimi korektivi. Tema o politični pesmi kot grdi pesmi usmerja k najsplošnejšim vprašanjem o "poeziji danes", današnjem pesnjenju in vztrajanju pri pesemski obliki.
k*^'*    y K»'eriji Kurnikove hiše je na ogled razstava Mohorjevih edurjev / naslovom Mohorjeva me ie učila brati slovensko. I rži-
ji .      j** * uasiovom iviohorjeva me je
1 '»m/ej in I ržiška knjižnica sta razstavo pripravila ob 140- letnici pred 'A1*1 dru>,M' N* °KUd *» lud' najstarejši koledarji, ki jih je „i !, **H kot slo leti "slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselova-I Izdajala takratna Družba sv. Mohorja. Družba, ki je nastala Kovoanml' *k"f" An,on" M»Hna Slomška, je s tem širila tudi nje-»mik"« v """^ b° m,lU'rtn" beseda ključ do zveličavne narodove c«*lisk tfi M-'dani*' Mohorjeve družbe, celovška, goriška in
Us,,B* '"f v današnjih razmerah nadaljujejo delo v duhu načel Pred«     il    Slo»nška, Finspielerja in Janežiča, tako so zapisali
•"»led   i   i! VSth treh dru*b v *kuPni ''i"*' JU,U» '''os. Razstava »rj«-v ho ta ogled do «. novembra vsak dan, razen ob ponedelj-
grafijo veliko bolj izvedljive. "Nismo pa sicer nameravali obe predstavi z male scene uprizoriti eno za drugo: Levstikovemu Juntezu je hitro sledila nova premiera, ampak tako je naneslo. Čez dobrih štirinajst dni pa se bo dvignila zavesa na velikem odru, premiera Pode-želanke bo zaključila tradicionalne Čufarjeve dneve," je povedala Alenka Bole - Vrabec, ravnateljica Gledališča Tone Čufar. "Po novem letu sta v načrtu še dve premieri, še prej pa lutkovna predstava, otroška predstava in pa Muklavžev mu-sical, tako da se bo v gledališki hiši nenehno kaj dogajalo. Mislimo pa, da bo kar nekaj od tega videti tudi na gostovanjih, saj sta obe predstavi z Male scene za gostovanja zelo primerni: za Levstikovo, ki se uprizarja v gostilnah, že imamo vabila, za Ljubezni G. VVashingtona pa gotovo ne manjka podobnih prostorov, kot je salon v Kosovi graščini, še kje drugod."
Tako pester gledališki program si jeseniško gledališče vsekakor lahko privošči, saj ima nenazadnje zelo številno igralsko skupino. Za gledalce pa je vsekakor taka gledališka dejavnost še kako dobrodošla. • Lea Mencinger
PREMIERA NA LOŠKEM ODRU
Škofja Loka - Na Loškem odru bodo v četrtek, 29. oktobra, ob 19.30 premierno uprizorili komedijo JMeila Simona Zares čuden par.
Novo gledališko sezono začenja •škofjeloško gledališče tako kot druga slovenska gledališča s popolnoma razprodanimi gledališkimi abonmaji. Medtem ko je prva gostujoča predstava za abonma že minila z nastopom celjskih gledališčnikov s predstavo Sherlockov zadnji primer, pa bodo ta teden postavili na oder prvo od dveh premier Loškega odra. Z gostom režiserjem Matijem Milčinskim je gledališka skupina Loški oder pripravila bulvarsko komedijo uspešnega pisca Neila Simona Zares čuden par. V prevodu Dušana Tomšeta so predstavo pripravili še lektor Ludvik Kaluža, scenografija je delo Marka Permeta, kostumografija pa Irene Pajkič. Nastopajo: Slavko Dobrajc, Janez Debeljak, Tone Oblak, Iztok Alidič, Matjaž Eržen, Jože Drabik, Tina Teržan in Ida Možina.
Na Loškem odru pa tečejo priprave tudi za naslednjo pre-miero te sezone kmalu po novem letu. To bo Cocteaujeva monodrama Človeški glas. V režiji Vesne Arhar - Štih jo pripravlja igralka Bernarda Gašperčič. Še pred tem pa bo gotovo nared tudi predstava za otroke. Igro Marjetica in zmaj avtorice Jane Milčinski pripravlja z mlado gledališko ekipo režiserka Alenka Bole - Vrabec. • L. M.
kih
'.M. - Kolo: Peter Ko/jek
PRVA SLIKARSKA KOLONIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV GORENJSKE
Kranj - Pretekli konec tedna jc bila na Kokrici v Galeriji Dežman prva slikarska kolonija likovnih samorastnikov Gorenjske. Poleg slikarjev so sodelovali tudi ustvarjalci drugih zvrsti umetnosti in sicer kipar Jože Volarič, z vitražem pa se je kolonije udeležila Helena Šajn.
Sodelovalo je kar 17 članov Likovne sekcije, ki deluje v okviru Kluba Galerije Dežman. Udeleženci so ustvarjali pod strokovnim vodstvom mentorjev in sicer akademskega slikarja Milana Batiste, Zmaga Puharja in prof. umetnostne zgodovine Andreja Pavlovca. Motivika je bila popolnoma svobodna, večina pa se je usmerila na slikanje znamenitosti Kranja in okolice.
Ustvarjenih je bilo veliko del, pomembna je bila predvsem tehnika, ki jo je posameznik uporabil. Po besedah prof. Pavlovca jc o posameznih ocenah še zelo težko govoriti, vendar je napredek viden. Od vsakega slikarja mora sedaj žirija izbrati po eno sliko, 6. novembra pa bo uradna otvoritev razstave Gorenjskih likovnih samorastnikov Prav tako ima ta Extcmporc razpisano nagrado za najboljše delo, ki ga bodo takrat izbrali.
Prof. Pavlovec je tudi poudaril, da so bili slikarji doslej odrinjeni iz galerij in jim je bilo s strani ZTK-ja Kranj posvečeno veliko premalo pozornosti
M. Z.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja akademski slikar Milan Batista. V galeriji Mestne hiše je na ogled pregledna razstava tihožitij Antona Plemlja. V galeriji Lipa razstavlja slike Mira Narobe. V galeriji Pungert razstavlja fotografije Boštjan Gunčar.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava barvnih in črnobelih fotografij gorenjskih fotoamaterjev. RADOVLJICA - V galeriji Sivčeve hiše je odprta razstava slikarskih del sedmih slikarjev nastalih v likovni koloniji Velika narava. V galeriji Časa Brigita v Lancovem je odprta prodajna razstava jesenskega ciklusa oljnih slik akad. slikarke Brigite Požegar.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Igor Pustovrh. V galeriji Fara je do konca meseca na ogled medklubska razstava fotografije na. temo "Konj". V galeriji ZKO-Knjižnica razstavljata Zlata in Jože Volarič. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Mohorjevih koledarjev. V Paviljonu NOB razstavlja slike Bernarda Šmid. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled kiparska dela kamniškega kiparja Mihe Kača. V galeriji Balantič je odprta prodajna razstava olj in akvarelov akad. slikarja Petra Adami-
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo v petek, 30. oktobra, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OD ŽENE za izven in konto. Predstava za izven in konto bo tudi v torek, 3. novembra.
KRANJ: LITERARNI VEČERe - Danes, v torek, ob 18. uri bo v knjižnici kranjske gimnazije literarni večer s pesnico Mojco Seli-škar ob njeni pesniški zbirki Prah in jagode. JESENICE: PONOVITVE LJUBEZNI - Danes, v torek, in jutri, v sredo, vsakič ob 20. uri bodo v salonu Kosove graščine v okviru male scene Gledališča Tone Čufar ponovili predstavo Mira Gavrana Ljubezni Georgea VVashingtona v interpretaciji Tatjane Košir in Mance Ogorevc.
RADOVLJICA: KAJ PA TI PISKAŠ - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 koncert učencev Glasbene šole Radovljica.
DOMŽALE: GROBELJSKI KONCERT - Z Vivaldijevim koncertom Letni časi se bo v cerkvici v Grobljah pri Domžalah zaključil letošnji Festival koncertov Groblje. Danes, v torek, ob 20. uri bodo Vivaldijevo glasbo predstavili člani madžarskega komornega orkestra Vezsprem Strings. LJUBLJANA: RAZSTAVA ŽUŽELK - V atriju Prirodoslov-nega muzeja Slovenije, Muzejska 1 (prej Trg narodnih herojev) bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo žuželk in njihovega raziskovanja pri nas z naslovom Entomologia Slove-nica. Strokovni del razstave dopolnjuje bioakustična kompozicija Boštjana Perovška z naslovom Dotiki.
NOVO IZ BUKVARNE
Jesenice - Bukvama na podstrešju stavbe gledališča na Jesenicah, Čufarjev trg 4, preklicuje že napovedano selitev v Kranj in obvešča, da bo odslej odprta dvakrat na teden, torej ne samo ob sobotah od 9. do 14. ure kot doslej, pač pa še ob četrtkih popoldne od 14. do 19. ure. Stare in rabljene knjige v bukvami so naprodaj po simbolični ceni 100 SIT za kilogram.
SLIKE IZ KREATIVNEGA _ATELJEJA_
Begunje - V galeriji Avsenik je ta mesec na ogled razstava del, ki so nastala na 1. mednarodnem likovnem srečanju v Kreativnem ateljeju Klavdija Tutte v Novi Gorici. Razstavljajo slikarji: Guillermo Giampietro iz Argentine, Gianni Borta, Luciano Del Zotto in Paolo Cervi iz Italije, Robert Primig, Franz Ber-ger in Valentin Oman iz Avstrije, Bruno Paladin iz Hrvatske ter slovenski slikarji - Zvest Apollonio, Lucijan Braniš, Martin Avsenik, Erik Lovko, Klavdij Tutta in Tomo Vran.
Na tem likovnem srečanju je sodelovalo 14 slikarjev iz petih držav, ki so bili med seboj različni po izbiri slikarske tehnike, kompozicijah in formalni opredelitvi slikarskega prostora. Likovno prireditev je organizator, slikar Klavdij Tutta, pripravil kot osnovo za široko zasnovan projekt srečanja likovnih ustvarjalcev, ki so doslej sodelovali na svetovnih likovnih bie-nalih. Srečanje, ki naj bi se ga udeležilo okoli 30 likovnikov, bo od 26. junija do 20. julija prihodnje leto pod naslovom Slo-venia Open the Art. Prireditev naj bi povezala tako turistično kot kulturno ponudbo v Sloveniji, odvijala pa naj bi se na treh prizoriščih: na Primorskem - na Sinjem vrhu pri Ajdovščini, na Notranjskem - na gradu Snežnik pri Ilirski Bistrici ter na Gorenjskem - v Begunjah in okolici. • Drago Papler
VIVALDIJEVI LETNI ČASI
Domžale - Že je kazalo, da bo letošnji Festival koncertov Groblje minil brez enega najpopularnejših del v svetu komorne glasbe - Vivaldijevih Letnih časov. Danes, v torek, ob 20. uri bo s pomočjo sponzorjev SKB - Podjetja za promet z nepremičninami d.o.o. in Ministrstva za znanost in tehnologijo v Gro-beljski cerkvici nastopil madžarski komorni orkester The Vesz-prem Strings z Vivaldijevimi Letnimi časi. Njihovo gostovanje v Grobljah je sad sodelovanja med Rotarv kluboma Ljubljana in Budimpešta - Duna. «
Madžarski komorni orkester sestavljajo mladi umetniki, glasbeni učitelji iz Veszprema, njihov koncertni mojster in umetniški vodja je Peter Kovats. Sodijo v sam vrh madžarskega koncertnega delovanja, njihovi nastopi se redno snemajo za radio in televizijo. Leta 1980 so na tekmovanju Music in Wien prejeli tretjo nagrado, na mednarodnem tekmovanju komornih orkestrov v Belgiji so leta 1983 zmagali, leta 1988 pa so bili najboljši orkester na Državnem festivalu komornih orkestrov. Solist bo violinist Peter Kovats, ki deluje kot profesor violine na Inštitutu za učitelje violine v Gyorju in na glasbenem kon-servatoriju v Veszpremu, kjer vodi godalni oddelek. • Tomaž Bole
rezervacije in informacije
218-323
NAREDITE NEKAJ ZA SVOJO POSTAVO!
SLENDER Y0U
vas pričakuje
del. čas od 9. do 21. ure
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA RADOVLJICA IZVRŠNI SVET
KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV
Na podlagi 6. in 8. člena Pravilnika o oddajanju in prodaji poslovnih prostorov Občine Radovljica razpisuje Komisija za oddajo poslovnih prostorov javni natečaj za oddajanje v najem najboljšemu ponudniku za naslednje poslovne prostore:
1. v preurejenem delu stavbe Zdravstvenega doma v Bohinjski Bistrici lokal velikosti 15 m2. primeren za mirno storitveno oz. trgovsko dejavnost.
- v domu J. Ažmana v Bohinjski Bistrici lokal velikosti 35 m:, primeren za foto-atelje. izdelovanje ključev in drugo mirno servisno dejavnost. Izhodiščna cena znaša 15 DEM za kvadratni meter v tolarski protivrednosti.
- v Radovljici, Cankarjeva 27 poslovni prostor velikosti 35 m2, primeren za servisno dejavnost, izhodiščna cena je 8 DEM za kvadratni meter v tolarski protivrednosti. Vsi navedeni poslovni prostori se dajejo v najem za nedoločen čas.
2. v Radovljici. Kopališka 10, pisarno velikosti 19 m: in dve povezani pisarni velikosti 16 in 14 m:, izhodiščna cena je 10 DEM za kvadratni meter v tolarski protivrednosti. Poslovni prostori se dajejo v najem za določen čas, 1 leto z možnostjo podaljšanja.
Pisne ponudbe pošljite priporočeno po pošti na Občino Radovljica. Komisija za oddajo poslovnih prostorov. Gorenjska 19, Radovljica, s pripisom ZA RAZPIS najkasneje do 4. 11. 1992. V ponudbi je potrebno navesti ponujeno ceno, vrsto dejavnosti in način opravljanja dejavnosti (kot redno obrt, malo obrt, podjetje). O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka."
Predsednik komisije: Miroslav Pengal
CANKARJEVA ZALOŽBA
v v
ISCE
- ZASTOPNIKE
- ORGANIZATORJE SKUPIN
Za zbiranje prednaročil ekskluzivne petletne zbirke: )()(.
Za vse prizadevne zastopnike odličervzaslužek, ki bo lahko trajal tako dolgo kot zbirka. Prijave in informacije: CANKARJEVA ZALOŽBA, Kopitarjeva 2, Ljubljana, tel. 061/123-320.
lek d d Ijubljana
objavlja prosto delovno mesto NATAKAR v hotelu LEK - Kranjska Gora
z naslednjimi pogoji:
— srednja šola za gostinstvo in turizem (IV. stopnja)
— 3 leta delovnih izkušenj
— pogovorno znanje dveh svetovnih jezikov
— izpit iz higienskega minimuma
— dvoizmensko delo oz. deljen delovni čas
— poskusno delo 60 dni
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati tudi izpolnjevati pogoj - bivališče v Kranjski Gori oz. njeni okolici. Vabimo vas. da se odzovete naši objavi. Ponudbe dopolnite z opisom vašega dosedanjega dela in pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LEK d.d. Ljubljana. Kadrovsko-pravni sektor, 61000 Ljubljana, Verovškova 57. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061 182-161 int. 24-06 ali 064 88-520.
HOTEL
»DELFIN« izola
»B« kat.
- pri nas je lepo tudi jeseni, zato vas vabimo na prijetne počitnice na topli slovenski obali. Imamo notranji bazen z morsko vodo 31°C, zabavne večere s plesno glasbo, kozmetiko, masažo, pedikuro, izlete v okolico in dlje, najem koles, frizerja, fotografa in dobro pizzerijo.
OKTOBRA IN NOVEMBRA UGODNE CENE.
UPOKOJENCI IMAJO POSEBNE CENE, OTROCI PA ŠE DODATEN POPUST.
Rezervacije in informacije po tel.: 066/63-554 ali 63-552 in po faxu 066/63-441
Pričakujejo vas.
TRGOVINA KRANJ
Jaka platiše 17
• igrače: |( p program
uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm kozmetika 17if^A7£M   Zi in ostalih znanih firm kompleten program Gfffeffe ■tudl senzorski brivniki in vložki darilni program iz stekla in keramike NOVO - groMsbćna prodaja bonbonov J v 30 okusih posebno ugodno pakiran)« po S kg Delovni čas: 9. -12., 15. -19., sobota 8.-12. ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO
Industrija plastičnih izdelkov Jesenice objavlja prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
Pogoji:
- V. stopnja strokovne izobrazbe (5 let delovnih izkušenj na podobnih nalogah) ali
VI. stopnja strokovne izobrazbe (3 leta delovnih izkušenj)
- poskusno delo tri mesece.
Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo v osmih dneh po objavi na naslov: Industrija plastičnih izdelkov Jesenice, Spodnji Plavž 6 d, 64270 Jesenice.
V Hotelu BOR v Preddvoru razmišljajo drugače
Zdravje se začne v kuhinji
Preddvor, oktobra - Danes je že veliko hotelov, ki zjutraj ponudijo gostom samopostrežni zajtrk, morda tudi kosilo, večerjo. Toda zlepa ne boste našli hotela, kjer bo pri zajtrku ponuđena slivova, višnjeva ali borovničeva marmelada, ki so jo skuhale hotelske kuharice same po domačih receptih, s skuto, mlekom in smetano z bližnje kmetije, z gobami, ki so nabrane v gozdu in ne z umetno gojenimi šampinjoni... Da o domačih mesninah In kolinah sploh ne govorimo. V hotelu BOR v Preddvoru je vse to že vsaj pol leta gostom na voljo. Vrste novosti pa so deležni tudi ala cart gosti v grajski gostilni; tu se ob slavnostnih večerjah zaključujejo razni seminarji, ki se iz tedna v teden vrstijo v hotelu. V poročni dvorani se sklepajo zakonske zveze In mlade zakonce skozi drevored mladoporočencev, ki naj zagotovi pol stoletja sreče, popelje poročni servis Princ...
Samopostrežna tudi kosila in večerje
Zdravje se začne v kuhinji, pravijo kuharice hotela BOR, Milena Smodiš, Jožica Toman, Lidija Burjek, Dragana Durić in njihov šef Milomir Mikič, odlično uigrana ekipa, ki si |e zastavila nalogo, da bo svojemu gostu dala na krožnik vse tisto najboljše, kar se danes dobi na našem trgu, predvsem pa, kar je zdravo Sproti zasledujejo novosti bio prehrane in makrobiotike, zato ni čudno, če so njihovi zajtrki tako bogati, da v skodelicah najdete tudi lešnike, mandlje, orehe, suho sadje, poleg vsega ostalega, kar gost pričakuje od dobrega hotela Ko je osebje hotela spoznalo vse prednosti samopostrežnega zajtrka, se je odločilo tu-
di za samopostrežna kosila in večerje. Zdaj je gost tu resnično kralj, kajti na krožnikih in v velikih skodelah, ki se sproti ogrevajo, najde vse, kar mu srce poželi Nič več ne ostaja na krožnikih, kot je ostajalo pri klasičnih menujih: vsak si vzame tisto in toliko, kar ima rad in kolikor bo zmogel pojesti Vsakič je na voljo tudi vsaj osem vrst solat in vseh vrst prilog, da pridejo na račun tudi vegetarijanci in celo diabetiki. Med specialitetami so tudi jedi iz pravih jurčkov, ki rastejo v okolici Preddvora Čisto druga čna je gobova juha ali omaka iz mešanih gozdnih gob, kot iz umetno gojenih šampinjonov Za vso zimo so se v BORU založili z njimi
Ledeno vino, jagodni izbor
Dobro jedačo je treba seveda zaliti z dobro pijačo V hotelu BOR so poskrbeli za vsa najboljša vina, ki se dobijo pri nas in pogoste so tu degustacije slovenskih vin Gostu so na voljo vsa nagrajena vina letošnjega vinskega sejma Izbor, ki ga skorajda ni Saj dobite dobra vina po lokalih, kot so sivi pinot in podobno, toda ledeno vino, jagodni izbor in druga, pa le redko Vodstvo hotela razmišlja tudi o vinoteki v grajski gostilni, kjer si bo gost želeno vino lahko izbral za domov.
REIKI masaža in astrološki koledar
V hotelu BOR so letos zadovoljni z zasedenostjo hotela Vse leto se namreč tu vrste domači in mednarodni seminarji, celo Američane in Poljake so imeli v gosteh, v Preddvoru pa so bivali tudi udeleženci evropskega prvenstva v jadralnem padalstvu Prihajale so skupine tujih gostov, turistov iz Nemčije, Italije in od drugod Navdušeni so bili nad krajem samim, nad njegovo zdravo klimo, nad ostalo ponudbo hotela, nad izleti v okolico, v bližnje hribe Jezero črnava nudi užitke vsem tistim, ki radi sedejo v čoln, zaveslajo, vržejo trnek, tenisačem so na voljo tri teniška igrišča, v hotelu je savna Pa ne samo to k skrbi za dobro zdravje gosta sodi tudi dobra masaža, pravijo v hotelu in k sodelovanju so povabili Bredo Bizjak, ki se ukvarja z REIKI masažo, to je masažo stopal, kjer so zgoščene vse točke telesa. Vzhodnjaška masaža je to, ki pa postaja vse bolj znana tudi pri nas in skoraj ni bilo gosta, ki bi si je ne privoščil In še nekaj kdor bi rad vedel, kaj ga v življenju še čaka, si tu lahko naroči svoj astrološki koledar Zora Narobe, tudi zunanja sodelavka hotela, glede na vaše dosedanje življenje pogleda v vašo prihodnost.
rast porok ter ohceti v njihovem hotelu Lepšega okolja in boljše postrežbe bi za tako pomemben dogodek resnično težko našli
Vrsta novosti, izboljšav
Vodstvo hotela ima še polno načrtov, kako še bolj individualno pristopiti h gostu, kako mu bivanje v hotelu narediti še prijetnejše V spodnji restavraciji, kjer je tudi kavarna, so del klasičnih miz nadomestili z lahkimi pletenimi garniturami, tu je zdaj res prijetno popiti kavico, se posladkati s katero od hišnih sladic, ki jih ponudijo na posebnem ceniku s fotografijo sladice Podobno jedilno karto pripravljajo za grajsko gostilno v gradu Hrib, kjer je poudarek dan a la cartu Gost bo vnaprej videl, kakšno jed mu bo natakar prinesel na mizo To jesen in zimo bodo v graiski gostilni nudili tudi flambirane jedi; tako bodo pripravlja; li mehko flambirano sadje in boljše mesne jedi Posebni užitki bodo to za goste in dobre preizkušnje za kuharice in natakarja Vendar, vsaka zahtevna novost je zanje poseben izziv in vsake se lotijo z navdušenjem Predobro se zavedajo, da se bo vrnil [• dobro postražan, zadovoljan gost In v Preddvor se vedno radi vračamo
S princem gre vse lažje
Milena Smodiš, vodja izmena v kuhinji hotela BOR: "Nas gost naj ne bo la zadovoljen gost, naj bo tudi zdrav."
Preddvor je daleč naokrog znan po svojem poročnem drevoredu, po lastni poročni sobi Odkar ima v gradu Hrib prostor poročni servis PRINC, so ti običaji še slovesnejši in beležijo po-
DARILNI KUPON
Pri poročnih kosilih imajo naročniki Gorenjskega glasa
10 % popusta
Rezervacije po tel.: 45-080
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Marko Voljč: Najtežje bo spremeniti miselnost in birokratski bančni odnos do klientov
"Tanker" bo za popolno sanacijo
potreboval tri do štiri leta
Ljubljanska banka d.d. zmanjšuje zaposlenost in stroške, kar naj bi ustvarilo zaupanje za državno priznanje javnega dolga.
Lesce, 22. oktobra - Klub gorenjskih direktorjev Dvor, ki se je iz Preddvora tokrat preselil v Lesce, je gostil novega direktorja Ljubljanske banke d.d., Marka Voljča, zato se je pogovor sukal predvsem o sanaciji Ljubljanske banke ter o zelo aktualnem vprašanju bančnih obresti. Dva zbora slovenske skupščine sta namreč že sprejela Toplakov zakon in vse kaže, da bo "moral" obtičati v zboru združenega dela, saj bodo sicer posledice za banke katastrofalne, za gospodarstvo pa kratkega daha, zato streznitev kasneje toliko hujša. Sicer pa voditelj pogovorov v klubu Dvor Emil Milan Pintar pravi, da le 10 odstotkov poslancev, ki so glasovali za Toplakov zakon, verjame vanj, drugi pritiskajo na vlado ali ji nagajajo.
Gospodarske razmere v Sloveniji ocenjujem manj čustveno in pesimistično kot večina, saj ima v primerjavi z drugimi državami bivšega socializma velike prednosti. Že dejstvo, da sem zdaj med menedžerji, ki se s poslom ukvarjajo že vrsto let, nam omogoča položaj, ki nam ga v državah bivšega sovjetskega bloka lahko samo zavidajo. Po osamosvojitvi je bilo na makro ekonomskem področju doseženega velikom, tujci nas po začetnem navdušenju, ki je spremljalo padec berlinskega zidu, ocenjujejo kot eno redkih perspektivnih držav v tem delu sveta. Tare pa nas seveda veliko problemov na mikroeko-nomski ravni, pri strukturnem prilaganju in na področju financ, je uvodoma dejal Marko Voljč.
LB d.d. se je zganila šele sredi letošnjega leta
V bilanci Ljubljanske banke d.d. se jasno kažejo nerešena vprašanja, dediščina bivše Jugoslavije in šoki, ki jih je slovensko gospodarstvo doživelo v zadnjih letih, vendar pa se je odzvala šele na začetku letošnjega leta, ukrepe so pospešili sredi leta, pravi notranji zagon pa doživljajo šele zdaj. Ustaviti poskušajo erozijo aktive, se obnašati tržno in racionalno, vzpostaviti nov odnos do klientov, /ato spreminjajo organizacijsko sestavo, skratka želijo postati podobni srednje veliki banki na Zahodu. Tako je že Prišlo do ostrega zmanjšanja zaposlenosti in kleščenja stroškov, v teku je urejanje odno-
sov med LB materjo in hčerami, v prihodnjih mesecih pa naj bi proces lastninjenja dopolnjevala sanacija, pri kateri seveda ne bo šlo brez državnega priznanja javnega dolga.
Pričakujem, da bodo v prvem kvartalu prihodnjega leta politične razmere dozorele in bo ta proces stekel, trajal pa bo dlje kot mnogi mislijo, upam, da se bodo rezultati sanacije pokazali že prihodnje leto, proces popolne sanacije pa bo trajal tri do štiri leta, je svoj uvod zaključil Voljč.
Navdušenje in smeh ob Toplakovem zakonu
Pogovor se je seveda nemudoma zasukal k Toplakovemu zakonu, bolje rečeno k visokim obrestim, zaradi katerih se v podjetjih sprašujejo, kako naj medtem prežive, če bo proces popolne sanacije LB trajal tako dolgo. Kristina Kobal iz Gorenjskega tiska je dejala, da ji Toplakov zakon poraja mešane občutke, saj je nad njim lahko navdušena, hkrati pa se ji zdi smešen. Voljč je odvrnil, da alternative temu, kar zdaj zasleduje monetarna oblast in vlada, niti pripravil ni, to pa je seveda ostra stabilizacijska politika, naravnana na zbijanje inercije v inflaciji. Kakršnokoli umetno zniževanje obrestnih mer bi bilo za banke katastrofalno, za gospodarstvo pa kratkega daha, zato bi bila naslednja faza treznjenja bistveno hujša. Upam in želim, da do tega ne bo prišlo, če bo, bo potrebna še hitrejša intervencija države, ki bo davkoplačevalce
in gospodarstvo stala še več. Upam, da se predlagatelji tega zakona zavedajo, kaj delajo, saj lahko z eno potezo razved-nostijo vse dosedanje dosežke, tujina pa nas ne bo več jemala kot resnega partnerja.
Zanimivo je Toplakov zakon komentiral Emil Milan Pintar,
ki je dejal, da 10 odstotkov poslancev, ki so glasovali zanj, v to rešitev verjame 30 odstotkov jih misli, da je to pritisk na vlado za drugačno razrešitev problematike visokih obresti, 30 odstotkov pa jih nagaja vladi.
Nič več na kolenih pred bančnimi referenti
V podjetjih pogrešamo večjo povezanost z bančnimi uslužbenci, ki bi morali dihati s podjetjem, saj se moraš skoraj zlomiti, da prideš do denarja. Posojilo potrebujemo za zagon proizvodnje za nemški Bosch, prav pa danes mi je naš finančnik dejal, da ne vzdrži več, ker se mora po kolenih plaziti pri vsakem bančnem referentu, do generalnega pa je seveda težko priti, jc dejal Avgust Cvetežar, direktor EUme Črnuče. Izkazalo se je, da je zadel v srž problemov LB d.d., saj je Voljč priznal, da veliko časa porabi za pridige uslužbencem, da je
posojanje denarja posel, da mora klientu pomagati in mu povedati, v čem so boljši od konkurence in da ga po teh pridigah mnogi še vedno "belo" gledajo.
Poznajo se desetletja udobnega življenja v sorazmerno zaprtem sistemu, zdaj se je okolje spremenilo, zahteva drugačen odnos do klientov, lažje pa je seveda spremeniti manjše enote kot velike kolose, tanker, kakor sam pravi naši banki. Lažje je postaviti novo organizacijo, kar že delamo, težje pa spremeniti miselnost, odnose, ta zasuk bo najtežji, je dejal Voljč.
LB ima eno roko zvezano
Sanacija LB d.d. že doživlja notranji zagon, k čemur je seveda prispevala tudi konkurenca, nove banke s preteklostjo niso obremenjene, lažje jim je tudi, ker so manjše in zato manj opazne. LB z bolj ali manj zdravimi hčerami (med najuspešnejši po Voljčevih besedah sodi Gorenjska banka) pa je pohabljena, zaradi preteklosti ima eno roko zvezano, ker je velika, pa je bistveno bolj pod državno lupo.
Država bo morala intervenirati, je dejal Emil Milan Pintar, parlament doslej resne razprave o javnem dolgu ni začel, postavil je ultimat, da bo javni dolg priznal šele, ko bo tudi banka začela slediti proces, ki je zajel gospodarstvo, ko bodo znotraj postrgali vse, kar je možno. Dva pogoja od štirih sta izpolnjena, prišlo je do zamenjave na vrhu, mislim, da ne bo ostalo pri enem človeku, in začel se je proces racionalizacije. Prepričan sem, da bo novi parlament z veliko večjim zaupanjem obravnaval javni dolg, ko bo videl, da je banka sprejela usodo, ki je doletela tudi vse druge. Pričakujemo, da bodo banke del bančne lastnine prodale v korist sanacijskih sredstev in da bo upravni odbor imenoval menedžment, ne pa obratno. • M. Volčjak, foto: C. šinik
Težave Kranjske hranilnice in posojilnice Ljubljana d.d.
Zamaški namesto denarja
Ljubljana, 23. oktobra - Kranjska hranilnica in posojilnica I ju bljana, v javnosti znana kot "Jelinčičeva banka", saj ima poslovne Prostore v njegovi hiši v Ljubljani, se spopada s hudimi problemi. V •°rek, 27. oktobra (danes), se izteče rok za deblokado njenega žiro r»čuna, ki ga je s posebno odločbo postavila Banka Slovenije. Keši-j° jo lahko le (vsi) upniki / dvigom že vloženih akceptnih nalogov, *icer hranilnico, ki še ni registrirana po novem zakonu, čaka stečaj. Pred tem verjetno še sklep o sanaciji. Petkovega zbora se je udeležili večina upnikov, ki no vložili akceptne naloge, namesto denarja so iln> ponujali Plutalove /amaške, saj hranilnico pod vodo vleče podloj«' Plutal.
Naredil sem napako, je dc-kajko Bobnar, dircktoi Kranjske hranilnice in posojil "'te i/ I |ubl|.mc, ko so me na "anki Slovenije spraševali, /.i *al srno toliko dcn.n j.i plasirali * '''"tal, sem lahko rekel le to a,o jo skušam popraviti, vse P°'Ctje delani le to, Uipel ,ein ■Podbuditi Plutal, da sploh učel pogovarjati
,|» sklenili srno pogodbo, po a,cri prevzamemo in lahko sa-m<) Prodajamo njihove izdelke.
.ranlska hranilnica in poso-r»aica 1 -iuMJana d.d. ima /no
[JpJ blokiran od 29. maja le
...v Banka Slovenija ji je 27 ju H* dala 90-dnevnl rok /.i de °k.»do račun«, rok se torej b>
Cc 27 oktobra. Nekateri up
se jc upni-
niki hranilnice so medtem že pristali na blagovno poravn.no (Plutalovi zamaški namesto dc-n.ii1.1), nekateri so pristali na odločitev vrnitve posojil, drugi pa so vložili akceptne naloge in torej pričakujejo denar, kar hranilnico seveda lahko spravi v stečaj.
Na zboru upnikov so postrr gli z natančnimi podatki 0 00-vr/nostih in terjatvah KUP Obveznosti do podjetij in ustanov znašajo 268 milijonov tolarjev, do občanov (varčevalcev) |).i S milijonov tolarjev Terjatve do Plutala pa znašajo 190 mili|onov tolaljšv, dO 00 čanov (obrtniki in podjetniki) pa 70 milijonov tolarjev. K11P ima 25 milijonov tolarjev last-
nih sredstev ter opremo v vrednosti 4 milijone tolarjev. Vseh upnikov KUP je 64, v kar so všteti tudi občani, ki imajo na lir.milnih knjižicah 100 tisoč tolarjev. Akceptne naloge je vložilo 21 upnikov, blokada žiro računa p.i /naša 124 milijonov tolarjev.
S Plutalom so sklenili pogodbo, po kateri bodo do konca oktobra prevzeli 41 S mih|o nov kronskih zapork (/ama škov) in jih nato sami prodali, pri čemer jc dgovorjena tudi domača in izvozna cena, Plutal pa jamči za kakovost izdelkov. Zato lahko hranilnica svojim upnikom namesto denarja ponuja zamaške, ki so praktično
edino jamstvo. Hranilnica namreč še ni bila registrirana po novem slovenskem zakonu o bankah, zato drugih jamstev ne more ponuditi.
Plutalovi upniki so medtem ustanovili upniški odbor, v katerem Kranjsko hranilnico in posojilnico zastopa Zmago Jelinčič, ki je povedal, da se je Plutal prijavil na državni razpis za sanacijo podjetij in s skladom že podpisai pogodbo, kar U sklenjeno pogodbo KUP ne bo vplivalo. Ker bo vlada zdaj z obveznicami odkupila iraške dolgove, bo to rešitev za večino Plutalovih upnikov, torej tudi za KUP. Jelinčič je še dejal, da jc Plutal v težave spravil direktor, ki se je spri s številnimi kupci, ter da v ozadju na deblokado računa KUP že čaka ■veŽi kapital, s katerim pa bo treba v prihodnje pametno in trezno ravnati, ne tako kot doslej. • M. Volčjak
Inflacija oktobra 3,4-odstotna
Kranj, 26. oktobra (STA) - Cene na drobno so se oktobra glede na september povečale za 3,4 odstotka, kar pomeni, da je bila oktobrska inflacija za 0,7 odstotka višja od septembrske, je sporočil zavod za statistiko. V primerjavi z lanskim oktobrom, ko se ji- Slovenija monetarno osamosvojila, je bila inflacija 150-od-stotna, glede na lanski december pa 85,5-odstotna. Oktobrska inflacija, preračunana na letno stopnjo, /naša nekai već kot 4S odstotkov.
Banke in politika
Čemu toliko pišete o bankah, pred vojno jih nihče še omenil ni, mije pred kratkim dejal starejši gospod, ki pomni celo avstro-ogrske čase, zdaj pa se veseli slovenske države in demokracije ter ji želi vse najboljše, srečen, da jo je dočakal. Njegova misel je seveda čustvene narave, saj si tako kot vsi želi, da bi živeli bolje, kot smo prej, da bi naša mlada država pridobila ugled, tolar pa trdnost, kakršna odlikuje marko.
Ogromni problemi v naših bankah niso seveda nič drugega kot odsev rahitičnega gospodarstva, kije v zadnjih letih doživelo veliko šokov, stresov pa še zdaleč ni konec. V starih bankah so seveda tudi odsev jugoslovanske preteklosti, ki jo slovenska država še ni priznala ter socrealistične delitve denarja, kar sta ga včasih skupaj v podjetje prinesla partijski sekretar in direktor banke. Stare grehe je zdaj treba plačati, če želimo začeti znova, strokovnjaki pravijo, da bo to trajalo najmanj tri do štiri leta, ob pogoju seveda, da se bodo stvari odvijale evolutivno in ne bo preveč družbenih skupin spodbujalo revolutivnost.
Banke se trenutno rešujejo, kakor vedo in znajo, kar je obrestne mere pognalo pod nebo, tolikšnih niti zdravo gospodarstvo ne prenehe, kaj šele naše, kije mu osul trg. Logično je torej, da je končno prišlo tudi do ostrih notranjiih ukrepov v bankah, ki ne morejo biti več birokratske trdnjave. Tudi v največji slovenski banki so začeli klestiti zaposlenost in stroške, kar v gorenjski postopoma in zato manj boleče počnejo že nekaj let. Nemara se jim bo to obrestovalo, če problemi matere ne bodo preveč pljusknili v naročje hčera.
Dokaza, da so banke zdrave toliko, kot je zdravo gospodarstvo, pa nam ni treba iskati le v največji slovenski banki, temveč ga lahko najdemo tudi v novih, manjših bankah. Tokrat pišemo, kako Kranjsko hranilnico in posojilnico pod vodo vleče Plutal, seveda pa to ne bo prvi hranilniški krah v zadnjih letih.
Za zdravje gospodarstva pa je seveda bistven gospodarski sistem in tekoča ekonomska politika. S tem pa smo seveda pri politiki, pri naši toliko bolj, ker gospodarski sistem šele gradimo, posamezne družbene skupine pa skušajo zase postaviti kar najboljše temelje. Zato je tekoči ekonomski politiki še težko zaupati, banke pa še vedno preveč diše po politiki, trenutno nekatere nove celo bolj, kot so se razdišale stare. Še vedno je zato aktualno ugibanje, bo naša največje banka (edina, ki jo svet priznava) obstala ali ne. čeprav tujci pravijo, da verjetno bo, ker bi jo sicer že sesuli, saj je za banke v navalu revolutivnega navdušenja običajno usodnih prvih šest mesecev. Pri nekaterih novih bankah, bolje rečeno hranilnicah, pa lahko ugibamo, če jih ne bo več, ko bodo volitve mimo.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Ustanovljena Slovenska izvozna družba
Slovenska izvozna družba (SID) bo operativno začela delati s 1. novembrom, ukvarjala se bo z zavarovanjem in financiranjem izvoza Slovenije. Ustanovilo jo je 87 delničarjev z 2.888 milijonov tolarjev ustanovnega kapitala. Po dobrem letu priprav so v četrtek, 22. oktobra, pripravili ustanovni zbor delničarjev in brez zapletov sprejeli statut, zatikalo pa se je pri imenovanju organov upravljanja, saj se je razvila burna razprava o sestavi upravnega odbora, v katerem naj ne bi imeli glavne besede tisti, ki pričakujejo posojila in garancije. Končno so ugotovili, da je od petnajstih članov šest predstavnikov industrijskih podjetij, drugi pa bodo zastopali vlado, finančne institucije ali pa so neodvisni strokovnjaki. Za predsednika upravnega odbora so izvolili Riharda Kovača, generalnega direktorja Rudisa, za njegovega namestnika Gvida Kacla iz d.d. Ultra. Za v.d. generalnega direktoja SID je bil izvoljen dr. Zlatko Muršec, ki je vodil aktivnosti na njeno ustanovitev.
Slovenija članica Evropske banke
Predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Jaxques Attali je v petek, 23. oktobra, poslal predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku uradno sporočilo, da je zaključen postopek za sprejem Slovenije. S sklepom sveta guvernerjev Evropske banke je Slovenija postala polnopravna članica te pomembne finančne institucije.
Podpora za članstvo v IMF
Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar in viceguver-ner dr. Marko Kranjec sta obiskala angleško in nemško centralno banko, kjer sta dobila zagotovila obeh guvernerjev, da bosta podprla prizadevanje Slovenije v članstvo v Mednarodnem denarnem skladu. Podpredsednika nemške Bundesbank dr. Tietmaver je dejal, da bo o tem govoril že na bližnjih sestankih v Berlinu in kasneje v Baslu. Sogovornike sta seznanila tudi z rezultati monetarne politike Banke Slovenije, vračata se z zelo pozitivno oceno, saj je Slovenija po oceni sogovornikov dosegla največ med deželami Vzhodne Evrope. Vsekakor bo to izredno pomembno za članstvo v IMF, ki odpira vrata tudi v druge mednarodne finančne institucije.
Zbornica ne prevzema odgovornosti za socialni pakt
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je v četr tek, 22. oktobra, soglašal z osnutki oziroma predlogi petih za konov: o sodelovanju delavcev pri upravljanju, o reprezenta tivnosti sindikatov, o stvarnih pravicah tujcev do nepremičnin 0 vladi Republike Slovenije in o zunanjetrgovinskem sodelo vanju. Za javnost pa so zaprli vrata, ko so v zadnjem delu seje obravnavali socialni sporazum. Zato lahko zapišemo le, da go spodarska zbornica kot pogoj za podpis listine o socialnem mi ru postavlja sporazum o zmanjšanju javne porabe, saj ko predstavnica delodajalcev sicer ne more prevzeti odgovornost za podpis socialnega pakta. Drugi pogoj pa je takojšnja prilj goditev ravni izhodiščnih plač v kolektivnih pogodbah dejan skim proizvodnim in tržnim razmeram. Ob tem zbornica pou darja, da ne zahteva znižanja neto plač, ki jih zaposleni v pod jetjih že prejemajo, temveč popravek neživljenjskih izhodišč \ kolektivnih pogodbah, ki povzročajo nestvarne pritiske na rasi plač.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
PREMIKAMO NEPREMIČNINE
/-PPCN
NEPREMIČNINE
Uspešno posredujemo pri:
- nakupu in prodaji
- zamenjavi ter
- najemu in oddaji
vseh vrst nepremičnin na Gorenjskem.
Strokovno svetujemo in uredimo vso potrebno dokumentacijo.
Posredniško plačilo gre na račun prodajalcev in najemnikov.
Ti so tudi udeleženci nagradnega žrebanja.
Kranj, Likozarjeva 1a,
telefon: 214-674.
telefax: 211-887
PO., SR. in PE od 9. do 12.
ure,
TO in ČE od 16.30 do 19. ure.
>-->
:' GLAS
f EKONOMSKA | 1 PROPAGANDA«
obiskali vas bomo ^7 ^^pokličite 218-463 j
MENJALNICA
D-D Publikum KRANJ
na Bleivveisovi 16
Informacije o menjalnih tečajih, rezervacije: (064) 217-960 218-463
Alpetour že 18 let sodeluje z Bandagom
Prejeli Bandagov certifikat kakovosti
Škofja Loka, 24. oktobra - Podjetje Alpetour - Bandag iz Škofje Loke je pripravilo srečanje s šoferji, ki imajo na tovornih vozilih nameščene njihove protektirane gume, 87-tim so podelili priznanje. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki belgijskega Bandaga, ki so škofjeloškemu Bandagu izročili certifikat kakovosti za letošnje leto, ki dokazuje, da so že dosegli evropsko kakovost.
Tradicionalno srečanje, ki ga pripravijo na dve leti, je bilo tudi tokrat dobro obiskano, seveda pa toliko bolj slovesno, ker so si šoferji iz vse Slovenije lahko ogledali delavnice v Kranju, ki so jih letos opremili z najsodobnejšo Bandagovo tehnologijo. Najboljši dokaz kvalitetnega dela pa je certifikat kakovosti, ki ga Francois Se-
gers, finančni direktor za območje Evrope pri belgijskem Bandagu, izročil direktorju Al-petoura - Bandag Matevžu Omanu.
Belgijski Bandag je svetovna firma, saj se nanj navezuje kar 1.200 protektirnic iz 110 držav, ki obnovijo 10 milijonov avto-plaščev letno. Alpetour je začel
Četrtič po 500 mark
Ljubljana, 26. oktobra - Ljubljanska banka d.d. Ljubljana je deviznim varčevalcem z današnjim dnem sprostila še 500 zamrznjenih mark in jih avtomatično prenesla na nove devizne račune. Ljudem zato ni potrebno hoditi v banko, o prenosu bodo obveščeni s prvim štirinajstdnevnim izpiskom. Na nove devizne račune bo prenesenih 16,5 milijona mark, s čimer bo dokončno rešenih 9.771 varčevalcev, ostalim se bo zamrznitev zmanjšala za 500 mark. Skupaj z današnjo odmrznitvijo je LB d.o>. sprostila 102,2 milijona mark, po treh se je pokazalo, da je večina deviz ostala na novih deviznih računih, hkrati pa so se povečali novi devizni pologi. Na novih računih je 27,8 odstotka vseh deviz, ki jih imajo varčevalci v LB d.d.
Po naših informacijah se je tokrat za akcijo odločila le LB d.d. (mati), v LB Gorenjski banki so nam povedali, da probleme rešujejo v posamičnih stikih z varčevalci. • M. V.
z Bandagom sodelovati že pred 18 leti, usmeritev je bila nedvomno prava, saj se danes lahko pohvali z evropsko kakovostjo. Bandagov certifikat kakovosti dokazuje, da spoštujejo kar 70 Bandagovih pravil, dokazati pa se je potrebno vsako leto znova, saj se priznanje nanaša na tekoče leto. V 18 letih je to že sedmo po vrsti, ni pa ga lahko dobiti, letos ga je, denimo, prejelo le polovica Bandagovih protektirnic v sosednji Italiji.
Protektirani avtoplašči predstavljajo za prevoznike velik prihranek, saj so polovico cenejši od novih. V Alpetouro-vem Bandagu so v 18 letih obnovili 530 tisoč avtoplaščev za tovorna vozila, ki so z njimi prevozila 37 milijard kilometrov. Delavnice so letos opremili z najsodobnejšo tehnologijo, s čimer so povečali obseg in kakovost obnove avtoplaščev.
Tudi pri obsegu namreč možnosti še niso izčrpane, saj v Slovenijo zdaj obnovijo vsak tretji avtoplašč, medtem ko v državah Zahodne Evrope vsakega drugega. Gumene odpadke pa so začeli uporabljati za izdelavo izolacijskih plošč, zato z njimi ne obremenjujejo več okolja.
Na srečanju so priznanja podelili 87-tim šoferjem, ki so z obnovljenimi gumami prevozili tudi do 200 tisoč kilometrov, za nagrado pa so jim poklonili ure. V povprečju namreč prevozijo 100 tisoč kilometrov. Kar 238 tisoč kilometrov je z obnovljenim avtoplaščem na priklopniku prevozil Alojz Jesenik iz mariborskega Sped-trans transporta, njegov kolega Viktor Kokol pa 231 tisoč kilometrov. Koloman Dravec iz ABC Pomurke iz Murske Sobote pa je prevozil 193 tisoč kilometrov. • M. Volčjak
ZAŠČITA POTROŠNIKA
Udeleženci srečanja so si ogledali delavnice, ki so jih letos opreme-li z najsodobnejšo Bandagovo tehnologijo. Foto: D. Gazvoda
Mazda 626 Comprex Diesel
Bled - Pretekli konec tedna je bila na Bledu prva regionalna konferenca mednarodne zvez potrošnikov za Vzhodno in Centralno Evropo. Pripravili sta jo Mednarodna zveza potrošnikov in Zveza potrošnikov Slovenije ob finančni podpori slovenske in avstrijske vlade.
"Brez ustreznega pravnega varstva potrošnika ni pravega tržnega gospodarstva. Potrebujemo poseben zakon kot temelj institucije ki naj bi potrošnika ščitile, informirale in mu svetovale," je v pozdravnem govoru povedal Davor Valentinčič, minister za trgovino.
tudi v Sloveniji
Zastopniki Mazde na slovenskem trgu so pred kratkim začeli prodajati mazdo 626 z novim dieselskim motorjem imenovanim comprex diesel. Polnilnik comprex v svojih vozilih ponuja izključno Mazda. Deluje na osnovi tlačnih valov in pripomore, da je dieselska 626 v voznih lastnostih povsem pri-
Jeseniški odbor socialdemokratske stranke se pripravlja, da bi tudi na Jesenicah začela z delom Zveza potrošnikov Slovenije. S tem bi potrošnikom pomagali, da lažje uveljavljajo svoje pravice. Zato so tej organizaciji ponudili svoje prostore, računajo pa tudi na pomoč Občine Jesenice.
E3 NISSAN
AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno In trgovsko podjetje d o. o. Radovljica, Prešernova 21
Informacij po telefonu št.: 75-256 vsak dan od 7. do 15 ure
(torek od 7. do 17 ure). Sobota zaprto
TOLARSKA PRODAJA NOVIH VOZIL ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL
<#> MOŽNOST KREDITA NA TRI LETA - (TUDI ZA RABLJENA VOZILA)
REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS
merljiva z bencinsko izvedbo. Podatki o motorju so dovolj zgovorni: največji navor 169 Nm doseže že pri nizkih 2000 motornih vrtljajih, največja moč motorja pa znaša 55 kilovatov, ki jih doseže pri 4000 vrtljajih. Posebej zanimivo je, da je konstruktorjem polnilni ka Comprex (ki za prodajo po vsem svetu nastaja v istoimenski tovarni v avstrijskem Wie-ner Neustadtu) uspelo premostiti vse pomanjkljivosti, tudi tako imenovano 'turbo luknjo'. Več 0 mazdi 626 s comprex di-eslom bomo zapisali po predstavitvi, ki bo konec tega meseca v VViener Neustadtu. • M. G.
Namen konference je bil spodbuditi razvoj neodvisnih potrošniških organizacij v bivših socialističnih državah, povezati njihove izkušnje, ideje in predloge. V vzhodnoevropskih državah ima potrošniško gibanje posebno pozicijo, saj skupaj z novimi podjetniki deluje kot faktor stabilnosti proti monopolistom. Interakcija med novimi gospodarskimi subjekti je nujna, saj zagotavlja moč in prodor v sredstva množičnega komuniciranja, ki pomembno vplivajo na potrošniško zavest. Potrošniki namreč niso enakopravni partnerji na trgu in jim je treba dati posebno zaŠči; to. Klasični model neodvisne potrošniške zveze je tisti, ki nudi informacijo, ki je najbolj učinkovit način vplivanja na potrošnike in s tem posredno na proizvajalce. Zato morajo takšne organizacije delovati neodvisno od vlad, kar pa seveda ne pomeni, da na določenih področjih ne smejo sodelovati z. njo.
Razvoj potrošniškega gibanja pa je pomemben tudi za preoblikovanje zavesti ljudi, ki so se v desetletjih komunizma bali ščititi svoje pravice in jim zato besedi sodišče in tožilec še danes pomenijo le represijo.
Decembra letos bo Ruska zveza potrošnikov pripravila *> mednarodno konferenco potrošnikov v Peterburgu, na kateri bodo obravnavali pravno in informacijsko zaščito potrošnika ter /•' ščito tistih potrošnikov s posebnimi interesi - otrok, invalidov i" drugih.* M. A.
TOBO
AVTOSERVIS d.ao.
NOVOVAŠKA C. 67, 2lRI tel / fax 064 692 152
Vam po ugodnih cenah nudi vse avtomehanične storitve, nastavitve podvozij ter montažo in centriranje gum.
• PRODAJA
in pooblaščeni servis vozil TAVRIA
• avtopnevmatike
SAVA in BANDAG
• posebna ponudba
ANTIFRIZ, VITREX
^■k ^ V Merkurjevih prodajalnah
smo znižali cene več kot 100 izdelkom od 10 do 25%.
Z Merkurjevo kartico zaupanja pa so cene še za 5 % nižje.
Mešalniki, rezalni stroji, varilec vrečk, kavni mlinček, budilki   GORENJE MGA; zamrzovalne skrinje LTH, električno ročno orodje ISKRA ERO in BLACK & DECKER; mešalci LIV In ALKO; vsi izdelki HELIOS; konice, sekači, sidra, vijaki   TRIFIOX; vrtno orod|e ADLUS motorna kosa ALPINA; motorna škropilnica STIHL, izdelki LAMA, UKO, TOVARNA MERIL, KEMIKAL...
Do 14. novembra za takojšnja plačila nad 1.000,00 SIT.
POSLI IN FINANCE
ureja: marija volčjak
Ko je (ni) kupec kralj
Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Tokrat objavljamo pismo, ki smo ga bili zaradi duhovitosti posebej veseli, saj je prav neverjetno, da človek po takšnih zapletih še ohrani dobro voljo.
Ne morem si kaj, da ne bi kot 'kupec" radijskih in TV valov malopotarnala. Pa veste, zakaj? Dobila sem račun za plačilo naročnine za avtoradio. To ne bi bilo nič takega, ampak avtoradio sploh nimam. Pa to tudi ne bi bilo nič takega, ampak en tak račun sem dobila že daljnega l. 1987. Pa tudi takrat nisem imela avtoradia.
Naj malo bolj razložim: l. 1987 sem na svoje ime (Ana Česen) dobila račun za plačilo naročnine za avtoradio. Najprej ifflH Službo za RTV naročnino Poklicala po telefonu, nato smo si začeli dopisovati. Razložila s^m jim, da jaz osebno avta sploh nimam, da ga ima mož (imel ga je že pred poroko), vendar pa tudi on radia v avtu nima. Sploh pa, tudi če bi ga imel, zakaj naj bi jaz plačevala naročnino zanj9 Naročnino za TV Sem plačevala jaz na svoje ime, '■ 1988 sem to obveznost prenesla na trajnik LB. Po naknadnem telefonskem razgovoru (mislim, da že l. 1988) so mi na RTV zagotovili, da je moj problem rešen in da je vse v redu. A %lej ga, zlomka, neki večer v II. Polovici l. 1988 se mije na vratih stanovanja pojavil moški s črnim kufrom " in, po mojem zagotovi-'u. da sem res A. C., dejal: "Ali veste. da ste tik pred tožbo?" Zadeva se mije (takrat) zdela rah-'° komična, pa sva v jedilnici zložila na mizo s skupnimi moč-JW krožnike na kup (Čakala sem, da vsak hip mož pripelje s hiše, *' sva jo gradila, delavce na ve-**rJ°)' da je on iz kufra potegnil gW listov A-4. med katerimi je bil eden na moje ime, jaz pa sem 2 velikim trebuhom (pred porodom) lezla pod posteljo, kjer sem k sreči hranila v rjavem "kufru" dopise, ki smo sijih z RTV-jevci izmenjali. Rekla sem človeku, n°j počaka na prihod mojega
moža in naj sam preveri v avtu ali je notri radio, ali ne, vendar je to odklonil, češ da mi verjame. Od takrat do sedaj sem imela potem mir. A vtoradia tudi potem nismo nabavili, avto imamo pa še vedno isti.
No, sedaj pa držim v rokah račun za naročnino okt. 92 za avtoradio (oz. za avtomobilski radijski sprejemnik). Glasi se na ime Česen Ana Jože. Le kje, za hudiča, izvrtajo RTV-jevci naše naslove, imena in priimke? Kot sem že omenila, TV naročnino plačujem že enajsto leto jaz, brez prekinitev, zadnja leta preko trajnika LB. Je takole pošiljanje računov (z grožnjami s sodiščem v primeru neplačila legalno? Ali lahko vsak (p)tič dobi podatke o stanovalcih v določeni hiši? Kako so prišli RTV-jevci do naslova Česen Ana Jože? Kako to, da se niso zmotili in dopisali še katerega od najinih treh (predšolskih) otrok ? Na podlagi česa pa račune RTV sploh pošilja? Kdo je videl (že drugič!) avtoradio v našem avtu? Ker smo lažno prijavljeni (?), kdo bo odgovarjal zaradi tega ? Na zadnji strani računa je navodilo, da se na poštah PTT Slovenije dobijo obrazci, s pomočjo katerih zastonj lahko kontaktiraš s službo za RTV naročnine. Prva PTT je od nas oddaljena okoli 4 km, zato me ti obrazci ne zanimajo, telefonov v našem koncu ni (na prenos telef. priključka čakamo že drugo leto!). Javni telefon na Orehku je bil več tednov v popravilu, zato tudi telefonski razgovor z RTV z moje strani ni mogoč. Napisala sem jim pismo, če ga bodo upoštevali, prav, drugače se bom pač pustila tožiti.
Pa še veliko veselja z urejanjem rubrike "Ko je (ni) kupec kralj" vam želi naročnica Gorenjskega glasa
Česen
Sejem "Denar in vrednost"
Celovec, oktober - Celovški sejem jc prvič pripravil sejem "Denar 'nprednost", ki bo odprt od 28. do 31. oktobra, ki bo ponudil šte-J'ne možnosti investiranja kapitala, od zanimivih bančnih in zahvalnih modelov prek nakita in starin do umetniških predme-.0v> lovskega orožja, preprog itd. Sejem so pripravili v Času, ko Jtiajo ljudje v Avstriji že dober pregled nad davčnimi razmerami . Možnostmi investiranja v tekočem letu, hkrati pa že kupujejo anla pred novim lotom.
ČREDNA PRILOŽNOST V OKTORRU
model '93 53.520,- SIT
posebni 5 % popust s tem oglasom
50.840,- SIT
TV - HIFI - VIDEO
od ponedeljka do petka 9 do 12 ure In od 15 do 19 ure C Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) M.: 212-367
^alogi tudi Samsung 51 cm s teletekstom za samo 30.680 - SIT 5^ program SAMSUNG možnost nakupa na 3 obroke
LON
M STE ŽE RAZMIŠLJALI O NAKUPU VREDNOSTNIH PAPIRJEV
DELNICE
HRANILNICE "LON" D D KRANJ
1 delnica - 50 DEM/SIT
- Dobra naložba
- Letna udeležba na dobičku
- Lastninski sorazmerni delež v zasebni delniški družbi
- Osnova za uveljavljanje davčne olajšave pri odmeri dohodnine
- Vrednost, ki vedno Izraza realen odnos tolar marka
JArY*Ey RAZPISU SO DELNICE NASE DELNIŠKE ORU2BE V PRODAJI SE DO KONCA LETA
ZAPRAVITE NOV KORAK PRI NALAGANJU L0N VAS,H PRIHRANKOV!
' "^jutHvnlv Qsebni Načm oprav|,en jenam, servis
d*lnic
nakup delnic nakup
&elnic
Državne takse
na vikende v republiki Hrvaški
Hrvaška vlada je z uredbo o državnih taksah na počitniške objekte, letovišča, cestna vozila in plovne objekte (Narodne novine št. 65/92) določila, da se plača državna taksa za objekte, vozila in plovila, ki jih imajo domače in tuje fizične osebe. Za počitniške objekte so stopnje naslednje:
Starost stavbe preko
10 30 50
do
10 let 30 let 50 let
po 1 m2
6.000 HRD 4.000 HRD 2.000 HRD 1.000 HRD
Hrvaški državljani imajo 75 odstotkov popusta. Počitniški objekti so vse stavbe ali deli stavb (stanovanja), ki se uporabljajo sezonsko ali začasno. Počitniške stavbe pa niso kleti, ribiške kolibe, zgradbe iz šibja in drugi podobni objekti, ki so zgrajeni za krajši čas in se uporabljajo največ 3 mesece.
Starost objekta se ugotavlja od časa (leta), ko je lastnik zgradbe začel uporabljati zgradbo za dopust. Takse za počitniške domove plačajo, domače in tuje pravne osebe, ki imajo počitniške kapacitete na območju Republike Hrvaške, in to po 6.000 HRD za 1 m2. Za počitniške domove torej ni popusta glede na starost. Takse se ne plačajo za porušene ali poškodovane objekte, če se zaradi tega ne morejo izkoriščati. Lastnik objekta mora v tem primeru dokazati občinski upravi, da objekta ne more uporabljati.
Taksa se ne plača tudi v primeru, če so v objektu nastanjeni begunci, in to za čas nastanitve.
Taksa za plovila je odvisna od dolžine plovila in znaša:
od 5 do 7 m 5.000 HRD
od 7 do 10 m 20.000 HRD
od 10 do 15 m 70.000 HRD
preko 15 m 140.000 HRD
Takse se plačujejo za čas od 1. novembra 1992 do 31. oktobra 1993. Odločbe o višini taks bo izdajala Občinska uprava. Zneski, izraženi v HRD, se bodo revalorizirali z indeksom spremembe HRD proti DEM po srednjem tečaju NBH na dan izsta-ve odločbe. V teh dneh znaša tečaj 276 HRD za 1 DEM. Občinska uprava bo izdajala odločbe na osnovi podatkov, s katerimi razpolaga po prejšnjih evidencah.
Če takšnih podatkov nima, bo odločala na osnovi podatkov, ki jih bo dal lastnik, ali na osnovi podatkov, ki jih bo ugotovila sama. Takso je potrebno plačati v 15-ih dneh. Postopki v zvezi s tem se obravnavajo po določilih Zakona o osnovnih davkih.
Če se taksa ne bo mogla izterjati, se bo izvedla prisilna izterjava s plačilom iz prodane nepremičnine, če dolžne takse presegajo eno tretjino vrednosti nepremičnine.
Ministrstvo za finance bo izdalo dodatne predpise za izvedbo te uredbe, ob tem naj povemo, da bo Center za izobraževanje in svetovanje iz Kranja organiziral posebno informativno predavanje.
Nace Pavlin
TRGOVINA S
PREMOGOM
K
G M
Tel: 061/823-609,824-424, far 824-420
JANEZ KALAN - ZAPOGE
Vam nudi izredno ugoden nakup velenjskega premoga
- možnost plačila na tri čeke.
V ZALOGI IMAMO PREMOG IZ UVOZA       NEMŠKI BRIKETI ČEŠKE KOCKE
(možnost plačila na dva čeka)
• poseben popust pri nakupu večjih količin
• dostava na dom
• cene izredno ugodne
Koliko je vreden tolar
menjalnica
valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD
Abanka Kranj (Tržič, Jesenice)	59,80	60,60	8,47	8,60	13/21
Aval Bled	60,10	60,90	8^0	8,60	—
COPIA Kranj	—	—	—	—	—
CREDITANSTALT N. banka Lj.	60,20	613	8^0	8,75	—
D-D Publikum Kranj	59,70	60,60	8,45	8,60	17/22
EROS (Stari Mavr), Kranj	6030	61,00	830	8,65	17/20
Geoss Medvode	5930	60,90	830	8,65	15/22
Hranilnica LON, d. d. Kranj	59,85	60,85	8,40	8,60	—
HIDA - tržnica Ljubljana	60,40	60,90	835	8,66	17/22
Hipotekama banka, Jesenice	59,50	60,90	8,25	835	15/22
INVEST Škofja Loka	60,00	613	830	8,70	14/23
LB — Gorenjska banka Kranj	58,85	60,90	8,20	8,65	—
Lorema Bled	—	—	—	—	—
Merkur — Partner Kranj	59,10	60,46	8,40	839	—
MIKEL Stražišče	60.30	61,00	835	8,75	21/21
Otok Bled	60,00	61,00	8,40	830	13/17
Poštna banka, d. d. (na poštah)	59,00	59,99	8,25	830	—
SHP — Slov. pos. in hran. Kranj	59,70	60,60	8,45	8,60	—
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)	59,70	59,86	8,48	830	12/22
Sloga Kranj	59,80	60,70	8,40	836	—
Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica)	59,85	60,55	8,48	838	15/23
WILFAN Kranj	60,40	60,90	8,65	8,75	—
Pri nakupu in prodaji SKB zaračuna 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5 %.
Izzivi za vodilne v podjetjih Srednje Evrope
Kranj, oktober - Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju pripravlja mednarodno konferenco "Izzivi za vodilne v podjetjih Srednje Evrope", ki bo potekal 9. in 10. novembra. Predavali bodo profesorji Derek F. Abeli z IMD Lausanne, Aleksander Bajt z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, slovenski minister za znanost in tehnologijo Peter Tancig in George Taucher z IMD Lausanne. Na konferenci se bodo ukvarjali s ključnimi problemi podjetij v Srednji Evropi, zato je namenjena predvsem direktorjem podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Nemčije itd. ter seveda partnerjem v skupnih naložbah, predstavnikom vlad, gospodarskih zbornic in ministrom.
indov
HVALA ZA OBISK.
MALOPRODAJNA
TRGOVINA
61000 LJUBLJANA Poljanska 95
Tel.: (0)61/316-143
VSE ZA KOLINE
CREVA, OVITKI, DIŠAVE. MESARSKI PRIBOR, STROKOVNI NASVETI
/Ms* Jm/'
Skupaj oblikujmo lestvico popularnih Gorenjk in Gorenjcev. Vaši predlogi na tem kuponu bodo odločili, kdo bo naslednjič (7. novembra) sodeloval v jutranjem sobotnem klepetu na Radiu Kranj od 9.20 do 9.50 ure. Izmed predlogov bo izžreban eden, ki bo nagrajen s ki logramom barcaffeja v dvajseti oddaji pa bo nagradno žrebanje vseh prispelih predlogov za 20 dobrih nagrad.
Ta klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam:
GLAS <^^>
DROGA
PORTOROŽ
Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v vsaki oddaji bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeja
Svet Osnovne šole »IVAN TAVČAR« Gorenja vas
razpisuje dela
POMOČNIKA RAVNA! KIJA
Pogoji:
Kandidat mora izpolnjevati
splošne pogoje, ki jih določajo Zakon o osnovni šoli. Zakon o zavodih in Zakon 0 organiziranju in finansi-ranju vzgoje in izobraževanja. Imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje del. Pomočnik i.ivn.uHja bo imenovan za 4 leta. Začetek dela takoj, s polnim delov nim časom, v okviru katerega ima zmanjšano učno obveznost.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v H dneh na naslov: SVET Osnovne šole »IVAN TAVČAR« Gore nja vas, 64224 Gorenja vas. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 8 dneh po izbiri.
AVT0SERVIS
Vinko MAGISTER Prešernova ul. 21, 64240 RADOVLJICA
izredna
priložnost nakupa dobrega osebnega avtomobila
aleko 2141
• cena do registracije 568.300.- SIT
• takojšnja dobava
• možnost kredita na tri leta
• servis
• nadomestni deli
1570 ccm 52.5 KW 71 KM    81/100 km
Informacije po telefonu št.: 75-256
vsak dan od 7. do 15. ure   (torek od 7. do 17. ure). Sobota zaprto.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
KMETIJSKI KOMENTAR
2T'
U-'I l^
CVETO ZAPLOTNIK
Je ves park znamenitost ali le njegovi deli?
Napovedi, da je bilo kmetijska zemljišča, gozdove, stanovanja, poslovne prostore, podjetja in drugo lažje jemati, kot jih bo zdaj vračati, se uresničujejo. Zakon je sicer sprejet, načelno je vse jasno, v praksi pa se pojavljajo problemi in ovire, ki tudi številne na videz enostavne postopke spreminjajo v zapletene in dolgotrajne. Kar velik del krivde za to nosi država, ki doslej še ni oblikovala odškodninskega sklada, niti pripravila natančnih pojasnil za ravnanje občinskih upravnih organov v primerih, ko je, na primer, premoženje obremenjeno s hipotekami bank in drugih upnikov, ali ko gre za vprašanje vračanja premoženja v Triglavskem narodnem parku.
Prav vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov v Triglavskem parku je problem, ki zadnje čase najbolj razburja nekdanje lastnike in predvsem tiste politične stranke, ki se še posebej zavzemajo za hitro in učinkovito denacionalizacijo. Za "razburjenje" je poskrbelo samo ministrstvo za kulturo: najprej je pojasnjevalo, da je pristojno le za odločanje pri vlogah, ki zadevajo posebej, z odloki razglašene zgodovinsko kulturne spomenike in naravne znamenitosti, nato pa se je "popravilo", opredelilo ves park za kulturno zgodovinski spomenik oz. za naravno znamenitost in svoje pristojnosti razširilo na vse vloge, ki zadevajo park.
Za nekdanje lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov na območju parka ni pomembno, kdo je pristojen za reševanje njihovih denacionalizacijskih vlog - občinski upravni organ ali republiško ministrstvo: močno pa jih zanima, ali bodo zemljišča dobili v naravi in kdaj jih bodo dobili. To jih zanima še toliko bolj, ker so v državi precej močne težnje po podržavljenju zemljišč oz. po tem. da bi nekdanjim lastnikom dali le odškodnino. Države po svetu se resda prizadevajo, da bi bilo čimveč zemljišč v parku v njihovi lasti, vendar pa je za vse značilno, da poskušajo priti do zemljišč po pošteni poti. Tudi slovenska država ima to možnost: najprej naj vrne. kar je vzela, nato pa naj se z (novimi) lastniki zemljišč pogovarja o morebitni prodaji. Zanimivo je. da tako ne razmišljajo samo nekdanji lastniki, ampak tudi v parku, kjer se ob zapletu ne počutijo na zatožni klopi. Kot "izvajalci politike" lahko le ugotavljajo, da država ni opravila svoje naloge in da se mora država (in ne park) opredeliti do tega. ali je ves park naravna znamenitost oz. kulturno zgodovinski spomenik ali le njegovi posamezni deti.
Opozicijske politične stranke (njeni predstavniki so se v soboto zbrali na posvetu v Mojstrani) so v predvolilnem času. ko gre tudi za iskanje naklonjenosti volivcev, problem denacionalizacije v Triglavskem narodnem parku izrabile tudi za "obsodbo" vladajoče koalicije, ki naj bi tako le namerno zavlačevala izvajanje zakona o denacionalizaciji. In zavlačevanje bo po mnenju opozicije vse dotlej, dokler se bo veliko izurjenih pravnikov ukvarjalo z vprašanjem, kako preprečevati (zavlačevati) vračanje, in dokler ne bodo volitve postavile v vlado drugih ljudi.
LOG ARSTVO d o o
Mirka Vadnova 1, 64000 Kranj telefon/telefaks: (064) 214-753
obvešča vse kmete -
lastnike gozdov, da okupuiemo hlodovino iglavcev in listavcev ter celulozni les po konkurenčnih cenah
Informacije po telefonu 214-753 vsak dan od 8. do 14. ure.
Ugibajmo skupaj:
KOLIKO BODO TEHTALI NAJTEŽJI
Tradicionalno tekmovanje »IZBIRAMO NAJTEŽJE KMEČKE PRIDELKE SLOVENIJE 1992« bo 7. novembra (sobota) v Cer kljah. Bralke in bralci Gorenjskega glasa pa ie napovedujemo, kakšne bodo rekordne teže posameznih pridelkov (v tekmova nju jih je sedem).
Prva mnenja smo torej prejeli: najtežja slovenska zelnata glava naj bi pokazala na tehtnici kar 15.50 kg (I), najtežji repi s sloven skib njiv bralka iz Smlednika napoveduje kilo in pol. Za krmilno korenje naj bi bil letošnji rekord debela dva kilograma, za jedilni korenček pa pol manj (takega pridelka bo vesel vsak vrtnar - kajti sicer je treba prekopati pol grede, da pride iz nje en kilogram) Dobili smo dve napovedi, ki tako za rdečo kot za jedilno peso pravita: rekord bo 1.66 kg. Bomo videli. In krompir (tu bo konku renca res huda): 30. tolarjev naj bi bil vreden en sam »krompir ček« (težak kilogram in pol). Takih bi šlo v 30 kilogramsko vrečo vsega dvajsetin
To so seveda le prve napovedi, ki ste nam jih poslali. Nagradna ugibanka traja tja do 6. novembra, rezultate pa bomo povedali tudi na prireditvi v Cerkljah. Izmed prispelih napovedi bomo izžrebali 36 f eno nagrado. Lahko napoveste Vaio oceno o teži vseh sedmih vrst kmečkih pridelkov, ki sodelujejo v tekmovanju ■H pa le enega oziroma nekaterih, kjer ste »bolj doma«. Le brez skrbi, čeprav boste udarili krepko mimo, ne bo nič narobe. Nara va je s svojimi darovi zelo nepredvidljiva bodimo z našimi napo vedmi takšni tudi mil
Vaše napovedi pričakujemo ne: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ
In še obvestilo prireditelja: če želite z Vašim pridelkom v eni od sedmih razpisanih kategorij sodelovati, pokličite (064) 422 506 - Turistično društvo Cerklje, kjer bodo povedali vse o načinu tekmovanja, izvedbi komisijskega tehtanja pridelkov in ostalo.
Ivan Oman, predsednik škofjeloške kmetijsko-gozdarske zadruge
Iz podjetja je težko spet
napraviti zadrugo
"Podedovali smo precej izgube, mlekarno v velikih težavah, neracionalno trgovsko mrežo in več kot zadostno število delavcev/
Škofja Loka, 22. oktobra - Zadruge so se organizacijsko in upravno že uskladile z novim zakonom, v zadrugah pa se je v tem kratkem času spremenilo bolj malo ali skoraj nič. "Zdaj imamo zadruge s svojimi člani, ki so vplačali deleže in prevzeli jamstvo, in namesto zadružnega sveta upravni organ; zadruge pa še vedno poslujejo tako, kot so prej - kot podjetja, zdaj sicer ne več z družbenim kapitalom, ampak z zadružnim," pravi Ivan Oman in poudarja, da si je kot predsednik škofjeloške zadruge zastavil doslej najtežjo nalogo.
* Zadruge naj bi predvsem pospeševale gospodarske koristi kmetov. Ali jim to že uspeva?
"To je temeljno načelo zadružnega zakona, ki ga bo v praksi šele treba uveljaviti. Veliko lažje je namreč iz zadruge napraviti podjetje kot iz podjetja ponovno zadruge. Lažje je celo ustanoviti novo zadrugo in začeti znova, poznam pa tudi primer, ko se je novoustanovljena zadruga "izrodila" v povsem navadno podjetje."
* So razlogi za to pretekla dediščina ali sedanje neurejene gospodarske razmere?
"Neurejene razmere (s finančno nedisciplino in drugimi oblikami) sicer otežujejo poslovanje, vendar so težave tudi zaradi balasta, ki se je nabral v preteklosti. Zdaj se nam zastavlja vprašanje, ali iti z reorganizacijo zadruge tako daleč, da bi ohranili le tisto, kar je v interesu članstva, ali poskrbeti tudi za ohranitev delovnih mest. V sedanjih razmerah je zelo težko polovico ali dve tretjini delavcev postaviti na cesto; preprosto zato ne, ker bi bil to za zadrugo velik strošek in ker bi odpuščeni delavci težko dobili drugo službo."
* Dosedanje razprave o zadružništvu v Sloveniji so pokazale, da je več teženj po razdelitvi se-
danjih zadrug v manjše kot po povezovanju. Ali ni nevarnosti, da bi bile (pre)majhne zadruge lahek plen velikih sistemov?
"Mislim, da ni nič narobe, če nastajajo majhne zadruge. Takšne zadruge se lahko povezujejo v poslovne zveze, ki pa so že tako močne, da se jim ni treba podrejati delniškim družbam oz. kakršnimkoli gospodarskim monopolom."
* Kar precej kmetov na Gorenjskem in v Sloveniji se ni včlanilo v zadruge. Kako si to razlagate?
"V škofjeloški zadrugi, na primer, je bilo prej okrog 1500 Članov, medtem ko jih je zdaj
* tli bodo zadruge, ki so zdaj predvsem trgovska podjetja, lahko konkurenčne, na primer, zasebnim odkupovalcem lesa in zasebnim trgovinam s kmetijskim reprodukcijskim materialom?
"To, kar so govorili nekdaj, da se zadruge ukvarjajo z vsem drugim, samo s kmetijstvom ne, je čisla demagogija. S kmetijstvom se ukvarjajo člani, zadruga pa jim mora biti predvsem komercialni in finančni servis. Vprašanje je, kako to doseči oz. kako iz poslovne organizac^, ki je bolj skrbela za pridobivanje dohodka zase in za zaposlene, narediti organizacijo, ki bo poskušala za članstvo s čimmanj stroški opravljati komercialne in finančne naloge. Kar zadeva konkurenčnost, ni bojazni, da zadruga, denimo, pri odkupu lesa (ob predpostavki tržnega reda. za katerega pa mora poskrbeti država) ne bi bila konkurenčna zasebnikom. Konkurenčna bo lahko zato. ker zasebniki spra vljajo dobiček v svoj žep. zadruga pa ga bo razdelila članom."
manj kot 700. Število se še povečuje, ker tudi tisti, ki oklevajo, spoznavajo, da članstvo že zdaj prinaša nekatere ugodnosti, še več pa jih bo. Pri oddaji mleka v zadružno mlekarno za zdaj ne vprašujemo po članstvu, lahko pa se zgodi, da bo treba. Če se bo zadružništvo le razvijalo tako, kot bi se moralo in kot si želimo, sem prepričan, da bo v nekaj letih pritegnilo vse slovenske kmete."
* Katere ugodnosti imajo člani?
"V škofjeloški zadrugi imajo člani brezplačni "servis" za pokojninsko zavarovanje, medtem ko ga morajo ne-Člani plačati. Razmišljamo tudi o dodatnem zdravstvenem zavarovanju, pri katerem bodo ugodnosti, ki jih bo država morebiti dala skupinam, deležni le člani. Če bomo poslovali z dobičkom, ga bomo ob koncu leta razdelili med člane, ne pa tudi med ostale, ki poslujejo z zadrugo."
* Z zadrugo zdaj upravljate kmetje. Kaj ste že spremenili?
"Doslej še ne veliko, za zdaj le razpravljamo o tem, kaj bi bilo treba postaviti drugače. Med drugim se bom prizadeval tudi za to, da bi spremenili zadružna pravila in da bi lahko eden od zaposlenih zastopal delavce v upravnem in nadzornem odboru."
* Zadruga je velika. Je kaj teženj, da bi se razdelila na dva dela - za območje Poljanske in Selške doline?
"Nekateri zadružniki smo še pred zadružno reformo obiskali splošno kmetijsko zadrugo v Lienzu na vzhodnem Tirolskem. Čeprav deluje zadruga še na nekoliko večjem območju, kot je škofjeloško, kmetom dobro služi in ni nobenih teženj, da bi jo razdelili na manjše. Pri nas so takšne težnje bile; izvirajo pa predvsem iz miselnosti, ki so nam jo vsiljevali v preteklosti, češ da je zadruge treba približati kmetom. Ko bomo vsi začeli poslovno razmišljati in spoznavati, da ni racionalno in ne potrebe po zadružni enoti v domala vsaki vasi, bo teženj po delitvi še manj."
* Kot predsednik ste škofjeloško zadrugo v nekaj mesecih verjetno že dobro spoznali Kaj ste "podedovali"?
"Podedovali smo precej izgube, mlekarno, ki je zaradi notranjih in zunanjih vzrokov v zelo težavnem položaju in neracionalno trgovsko mrežo, ki jo bo treba reorganizirati. Ob tem, da j* delavcev več kot dovolj, moramo iskati še vodstveni kader. "
* Na občnem zboru ste zavrni'1 članstvo v Zadružni zvezi Slov** nije. Zakaj?
"Od zadružne zveze še nikoli ni bilo posebnih koristi, W se je več ukvarjala s politiko-medtem ko se poslovnih zade> ni lotevala. Nastale bodo nov<-zadružne zveze in v eno od nji'1 se bo včlanila tudi škofjelošk3 zadruga. Upam, da bomo kdaj ustanovili tudi gorenjsko družno zvezo."
* V večini zadrug ugotavljajo^ da promet (dohodek), ki g" bodo ustvarili člani, nebotfi' doščal za preživetje sedanjeg" števila zaposlenih. Je tako tf di v škofjeloški zadrugi?
"Možnosti so samo m povečati promet, zmanjša'1 število poslovalnic in s tgrlt tudi število zaposlenih ali Pf pristati na minimalne place-Slednje se mi ne zdi dobro, jaz sem za to, da so delavC' dobro plačani."
* Mlekarna je zadružna, pa ve" darle je v podobnih težavah k" vse druge, če ne še celo v hujs' ' Kaj predlagate?
"Zadruga ima podobne pr° bleme kot vse druge sloven^ mlekarne, poleg teh pa še sPe cifične, škofjeloške. Težavej tolikšne, da se bo treba odl<>, ti: se ozko specializirati, raz-riti ponudbo in se iti nekaksA "butik proizvodnjo" ali Tdl^l. sliti o združitvi z večjim podr' jem. V Alzaciji, ki je pribli*0 tako velika kot Slovenija. s: na primer, pred dvajsetim'. J desetimi leti imeli mlekarno^ domala vsaki večji vasi, tem ko imajo zdaj samo dve."
Z v?
* Se vedno ste brez vodstva- »*
k0t0? .
"Za direktorja želim n'd^tl
način dobiti človeka, ki
še ni delal v škofjeloški za«^, gi. O tem se pogovarjam t kim ekonomistom, ki pa ""'g. slej še ni obljubil, da bo to * sto tudi prevzel."
* Med kandidati je bil tudi bivši minister Izidor KeJV|
"Rejcu sem samo nilt(}lKp da bi bil vesel, če bi prilf' vvf„ šo zadrugo za direktorja, u dar se jc odločil drugače 1 ^ raje odšel Mercator, kjer J«" lal že prej."« C. Zapi""""
Aktiv kmečkih žena Cerklje
Šiviljski tečaj in izlet
Cerklje - Aktiv kmečkih žena Cerklje prireja 6. in 7. novembra izlet v Radence. Udeleženke se bodo lahko kopale v bazenih, si ogledale muzej Radenske, Babičev mlin na Muri, kjer bo mogoče kupiti moko, obiskale lončarja Bojanca v 1 i lovcih in pokusile mošt na Goricah ( ena i/leta s polno oskr bo v hotelu Radin je 4.450 tolarjev, prijave pa do 2. novem bra sprejema kmetijsko-gosno-dinjska svetovalka Milena Črv (tel.: 242-734).
Sredi novembra se bo v Cerkljah in v Šenčurju začel livilj ski tečaj, ki ga bo vodila Jožica Potočnik. Ali bo tečaj začetni ali nadaljevalni, je odvisno od števila prijav. Trajal bo 13 tednov, skupaj 75 šolskih ur, cena pa je 120 mark. Prijave sprejemata Janez Žižek (421-391) in Milena črv (242-734) do 6. novembra. • C. Z.
Franc Guzelj, lastnik Kmečkega stroja:
V petih letih s Sv. Barbare v Škofjo Loko
Sv. Barbara, 22. oktobra - Franc Guzelj, lastnik trgovine Kmečki stroj, je v četrtek na Sv. Barbari pri Škofji Loki pripravil v sodelovanju s Televizijo Slovenija, studio Maribor, prikaz delovanja gozdarske in kmetijske mehanizacije v hribovitem svetu. Televizija je ob tej prilo/ nosti posnela reportažo, ki bo K. novembra na sporedu v oddaji Ljudje in zemlja, prikaza pa se je udeležilo tudi okrog sto ljudi, med katerimi so bili predvsem kmetje in gozdarji.
* Kuj vse sit' jim poka/ali? WM    ""^HM "Ker prihaja čas ko se bodo
wF        TB na kmetijah s kmečkih del B  ^r—m^»      usmerili h go/darskim, smo se odločili, da kmetom, na \W sim morebitnim kupcem, na
\y   aČVaVJaBal   ,ercmn ^   Baib.ne pnkaže
*"^T*4«B   mo piedvsem ilelo\,oi|i
■ TfTlf     ^   daiske   mehanizacije. Pnka-^ •       /ali smo 11 m delovanje mo
sS^eVOfe. lomih žag Jonseieds. varno delo / zaščitnimi Čeladami m ščitniki I ipl.i 1/la ke in oblekami Suto Domžale, spravilo lesa s traktorji Zctor, Univcrsal in l.indner ter z vitli lom Mežica m lajfun, ccpl|cii|e s cepila Prislan ter delo z ročnim orodjem izdelovalca Bi/o-vičarja To jc bila letos že nata četrta akcija Spomladi smo prikazali strokovno u|K»raho gno lil m ta .(' iinili sredstev, mehanizacijo za košnjo ter gorske traktorje in kosilnice Rasam "
* Pred tremi leti in pol ste začeli Iz nič, p« #gj
"V tem času smo postavili sdojne lop0 1,1 snih dvoriUt Ob tuši, odpih poslov, i hi'1'" (iodesiču, t.i/šnili poslovanje, redno /;l,HvsC -|K*I ljudi, poskrbeli, da kuptem ponudimo poleg novega ali rabljenega stio|.i še P'cv"/jlT,8-domestne dele in servisne storitve, /a *oaj jj mo dela več, kol ga /moremo, vcndai P11 ' s|jti nestabilnih i.i/mei na ligu ne upamo /•'P" se več I j udi."
* Je oddaljenost, odročnost Sv. Barbare, Mj^j« te trgovino # novo in rabljeno kmetijsko m* /arijo, ovira /a |>oslovanjr? /rti'*'
Ko sem se odlo« ,il /.i \iy<\ in«' sem i^ fi) Ijal takole če smo bili pnpiavl|em p" k'1%'s,,ii<> in po iliugc dtobn.mie hodili v Avsiri|0 ■ ^ /alo, kei so bile tam cenejše kot pr'
kmetic tudi po nakupih veliko \ rednej*'1 s, niskih itrojev prilli na Sv Barbaro io *£J0 cer uresničilo, veiulai pa tudi zaradi P'"^ ulesiiienosii i a/mišl|.imo o tem. da M sj Jj*
leiih uredili ust resna prostore v škoip ,x>
Je rabljene kmetijske stroje težko Prwd*,,?stI,rih'
"/.inimivo )c. da |e povpraševanje po „ti
,i...„.i, .......i. .,_a._ ...i ~.,,ni<lbr  t e ^
' v*
1>
rabljenih atrojih vcčie o»i ponudbe
hoteli ustieči vsem. jih bomo      |r""^'.",'j.u sl'
ni celo uvažati i/ Avstrije in Italije -     . y „ pirccj u k valjamo / men javo stai ih 11,1 /J, |, " ' nove, tovrstno |>fod*J0 M bOIM še okrep C /aplolmk
MENJALNICA D-D Publikum
na Bleivveisovi 16
(točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas)
UREJA: VILMA STANOVNIK
GLASOVA
Prijetno branje
Vam želi Jerman
ČAR MAN IVO
Skorja loka sveti duh 38
PRVA AVTOMOBILISTIČNA DIRKA ZA VN SLOVENIJE
Pri Hotelu Transturist v Škofji Loki, Titov trg 4/B
nudimo vam
- dekorativno kozmetiko
- kozmetiko za nego telesa in obraza
- kolekcije parfumov
svetovno znanih
proizvajalcev
WlNKELHOCK BREZ RESNIH TEKMECEV
Ljubljana, 25. oktobra - Po dolgih letih smo v Ljubljani spet videli Pravi avtomobilistični spektakel, ki so ga popestrili tudi tuji tekmo-yalci na čelu z Joachimom WinkeIhockom, ki je s svojim poltovar-n'škim BMW-jem lagodno zmagal pred nekaj več kot petdesetimi v°zniki, ki so se prijavili za dirko, ki sta jo na ljubljanski severni ohvoznici organizirala klub Donit Olimpija in AMZS.
Razplet na vrhu je bil v glavnem določen že na sobotnem neuradnem treningu, koje ^inkelhock pokazal, kaj zmore njegov resnično pravi dirkalni bolid, s katerim sicer dirka v "emškem prvenstvu turnih avtomobilov (DTM), precej polnejša pa sta bila Meister in Duller. Resnično dobra je bila tokrat slovenska zasedba, saj *° se po stezi pognali tudi nekateri vozniki rallvja, ki bodo ^ez teden dni odpeljali še zadnji letošnji rallv.
Mnogo bolj kot prepričljiva *niaga VVinkelhocka, so bili v
obeh dirkah zanimivi obračuni za ostala mesta. Favorizirani veteran Šuster, ki je tokrat peljal svojo že 300. dirko in je za to priložnost najel forda sierro RS 500, se je v prvi dirki obrnil na stezi, nato pa uničil sklopko, v drugi pa se je po živčni vožnji zaletel v ograjo in odstopil. Še hujši poraz pa je doživel, ko so ga obakrat izžvižgali številni gledalci, ki so seveda že vedeli za nesporazume s Tomljetom, ki je dogajanje žalostno opazoval iz boksov. Tako je bil najboljši Slovenec Slavko Dekleva z golfom na
Z ROBA STEZE
• Mazdo 323 Miroslava Grada so morali po treningu, ko mu je odpovedal menjalnik odpeljati naravnost na servis Mazda Y.C.C. v Kranj, kjer so mehaniki menjalnik zamenjali, Grad pa je s požrtvovalno vožnjo dosegel deseto mesto, čeprav je zamudil kar dobrih pet minut prve dirke. Zanimivo pa je bilo že na treningu, ko je na nekoliko mokri stezi Grad favoritu Winkelhocku kar dva kroga kazal, kakšen je zadek njegove mazde.
• DagmarSuster, kije po prvi dirki zagotovo pričakoval boljšo uvrstitev ni bil razpoložen za nobeno izjavo, po drugi dirki pa smo ga na tekmovališču zaman poskušali najti.
• Matjaž Tomlje, ki zaradi znanih vzrokov ni tekmoval, je pa za ljubljansko dirko priskrbel kar nekaj pomembnih sponzorjev, sije dal duška po končani prireditvi, ko se je po stezi odpeljal s svojim civilnim BMW-jem 850. Sicer pa je prvič razkril tudi tekmovalne načrte za naslednjo sezono: če bo šlo vse po načrtih bo vozil poltovarniški nissan skyline GTR, ki zmore več kot 600 konjev.
• Dolgotrajna razglasitev rezultatov in podelitev pokalov se je končala v skoraj trdi temi in mrazu. Slovenski tekmovalci, ki so vozili tudi drugo dirko so na koncu ostali brez pokalov, škatlo preostale svetleče pločevine pa so organizatorji pospravili.
• Miro Kovic, ki je s suzukijem swiftom navdušil predvsem z agresivno vožnjo v ovinkih, je v pokal (ker ni imel šampanjca) nalil kar Fructalovo bibito.
°*chirn VVinkelhock je z atraktivno vožnjo navdušil skoraj 20.000 gledalcev
odličnem tretjem mestu za NVinkelhockom in Dullerjem. Prijetno so presenetili rallvjisti: Grum je bil v skupni razvrstitvi šesti (na uradnem treningu je uničil potisni ležaj), Črnivec sedmi. Grad deseti (na treningu mu je odpovedal menjalnik), Rihtar dvanajsti in Hočevar trinajsti.
Lepo vreme in atraktivne vožnje so privabile blizu 20.000 gledalcev, žal pa so organizatorji zagrešili tudi nekaj napak, med drugim tudi to, da voznikom   Daihatsu   pokala niso
v drugo uspelo premagati pe Acroni Jesenic je dr/a-
V ^erbiju osmega kola državnega hokejskega prvenstva zmaga Bledu
olimpijin bevanš ni uspel
^»lokdo je pričakoval, da bo blejskim hokejistom tudi j Američani okrepljeno Olimpijo Hert/ - Brez prve eki 1,0 prvenstvo močno okrnjeno.
BI
^*d. 23. oktobra - lahko bi rekli, da je po osmih kolih letošnjega dr-n*R« hokejskega prvenstva ligaška lestvica precej realna. Na njej ao
Wj!'r||nl '"^■'"l prednosti na prvem mestu hokejisti Bleda, pred Ollm-D» le i ( ink»rn°. Acroni Jesenicami, Triglavom in Slavijo. Vendar *Ha«l n°' d" 10 biU Pričakovanja precej drugačna. Ljubljančani so s Rkv, ' "krtPi«v«'»»i i* Amerike (Neil She«ry, Jay Moore, Thomas Sa-^oiik i Nr,,ch> napovedovali veličasten naskok na prvo mesto, po "«i ,li,fli 'K^nj« * alpski ligi pa si vrh lestvice v državni ligi prejko-pi>e *, u>ii° h»L»jisti Acroni Jesenic. Vendar pa se je letošnje državno * UUn• * Prvim MlO« šele dobro /ačelo in do konca bodo (upajmo, da "I *"plcti kot lani) najboljši i* imeli čas, da se dokažejo.
Jeilrr,knis" 'Jub|j«n*kc Oli.npi    AmcMH.mom Sheehvjcm  IV di M/ so prišli v petek /večer v *nš],IU> "'' Mlal P'M>t.«shcin ie
koin"?'1 sr /A porai \ tretjem uRrvii    s" |lh btojrti hokejiati rtiiv  / rc/lll,»"<" I : 4. Zam-"h'.h'lm su pričakovali tudi
več gostje, vendar pa je njihove zadnji upe po zmagi ponovno za-pečatil uigran ruski napad in končni rezultat je bil 4 : 2 (2:2, I :(>, I O) /a Bled C3ol« Z« domačine sta dala Anfjorov in Kolkov po dva, za Olimpijo sla bila uspešna KontnK In Moore
V osmem kolu jc bila v petek
omogočili svojega termina in tako s pokalno dirko ni bilo nič, prav na koncu pa so naredilo še zmedo s podelitvijo pokalov.
Rezultati: Skupno: 1. VVinkelhock (D, BMVV M3), 2. Dul-ler (A, BMVV M3), 3. Dekleva (SLO, VW golf GTI)... Razvrstitev za DP: 1. Dekleva (DO, VW golf GTI), 2. Grum (Lizzy, lancia delta), 3. Črnivec (AH, lancia delta), 4. Pirjevec (DO, alfa 75), 5. Rihtar (KH, mazda 323).. • M. Gregorič, foto: P. Močnik
tudi tekma v Celju med Cinkarno in Slavijo Betonom, zanesljivo pa sojo dobili celjski hokejisti z rezultatom 14 : 2. Tekmo med ekipama Triglava in Acroni Jesenicami so prestavili na soboto, ker v Kranju še ni bilo ledu, pa so jo odigrali na Jesenicah. Zmagala jc mlada ekipa Acroni Jesenic z rezultatom 2 : 7 (1:3, 0:4, 10).
Pari današnjega, 9. kola so:
Triglav - Cinkarna, Slavni Olimpija Hert/ Gorenjski derbi med ekipama Acroni Jesenice in Bledom pa bo jutri, 28. oktobra, ob 18. uri v dvorani Podmežaklja. • V. Stanovnik
i >
a
r.-v«ici. ki so dodobra napolnili ?'ejsko hokcisko dvoiano I ju l'l-'iič.un s,, tekmo /.ueli napa ,aln" in kmalu prek Konturi
posedli   Po kombinaciji
Američanov S hm......
*° 8»Mje povedh /2:0 Zapletlo Pa sc je v K minuli, ko jc malo JJanjkalo, da m pn.lo do ""računa  med  Piusnikom tn
sciplinski ka/ni jc moral Prusnik i/ inre do konca tekme Ostra igra sc jc nadaljevala in v prvi tietimi jc bilo kar nekaj časa enako število igralcev na ka/enski klopi kot na iedu V igri tri na tri so se bolje /našli blcjski Kusi in rc/ullal i/enačili na 2 : 2. Iako sc jc po uri igre s številnimi izključitvami le končala pr\g tretjina.
Tudi v diugcm delu sc jc nadaljevala "raztrgana igia" obeh moštev, po lepi akciji Rozkova in Anfjorova pa so povedh Blcjci Tekma se je prav ra/zivcla šele v /adnji lrct|ini. ko so imeli od igre
Po tekmi sta povedala
Rudi Hiti. trener Meda: "\a začetku /<■ /></</ tekma zelo nervomi mislim [><i. da smo na komu vendarle osin eno zmagali Sn i ' po mislim, da je letošnje slovensko državno hoke/sko pnenstvo hrez prve /cm -niske ekipe slabše od lanskega, vendar pa \o ostala moštva hol/ša naprnner Bled in (cljt I Iga /<• tako boli enakovredna, škoda /e, da ne igra popolna ekipa Jesenu, ki pa zaradi nastopov v alpski ligi lega pač ne more."
Zvone Bolta, vratar Triglava (z dvojno registracijo tudi Bleda), ki pa
si je tekmo ogledal kot gledalec "Mislim, da je današan/a zmaga Bleda zaslužena tekma je bila dobra, čeprav je bila v začetku živčna Mislim, da je bila izkl/učilev Prusntka brez pravega vzroka lo /( pač del igre, vrgel je rokavico dol. drugi se m hotel tepsti.. \en<lar bi za lo zadoščala naprimer petminulna kazen Sicer pa mislim, da /«' letošnje državno prvenstvo precej osiromašeno, ker ne igra prva postava Jeseničanov, drugače pa je igra ostalih moštev holjia oil lanskih "
Pokljuka bo gostila najboljše biatlonce sveta
tekmi evropskega
in svetovnega pokala
Ljubljana, 26. oktobra - Kar dve veliki tekmi v biatlonu bosta decembra organizirani na naši Pokljuki. Kot so na današnji tiskovni konferenci povedali predstavniki Smučarske zveze Slovenije in organizacijskega komiteja, so se priprave na tekmovanje že začele, na Pokljuki pa oba decembrska vikenda pričakujejo po okrog tristo tekmovalcev in tekmovalk.
Tako bo tekma evropskega pokala v biatlonu na sporedu od 12. do 13. decembra, tekma svetovnega pokala pa bo teden dni kasneje, od 17. do 20. decembra. Priprave na tekmovanje pa so se začele že letos pomladi, kot je povedal sekretar organizacijskega komiteja Aleksander Škarabon, pa je bil idejni projekt za tekmovanji narejen že konec marca. Pred dnevi si je prizorišče na Pokljuki ogledal tudi tehnični delegat tekme Zdenek Kasper, ki je bil presenečen, kaj vse so organizatorji naredili novega v zadnjih mesecih. Kot je ob tem poudaril Janez Pavčič, so proge srednje težke, pri njihovih pripravah pa so pazili, da ne bi naredili škode v naravi.
Med svetovno elito, ki se bo 4 udeležila obeh tekmovanj (na evropskem prvenstvu bodo sodelovali člani, članice, juni-orji in juniorke, na svetovnem pa člani in članice), bodo tudi naši tekmovalci, ki so po besedah Janeza Vodičarja dobro pripravljeni na sezono. Letos je naša reprezentanca trenirala po spremenjenem programu, v katerem je več treninga posvečala teku, saj so naši biatlona med najboljšimi reprezentancami v streljanju. Letos so dobili tudi moderno orožje in ob podpori teritorialne obrambe uspeli izvesti zastavljen program. Izredno pomembno pa je tudi, da ima naša članska ekipa (Sašo Grajf, Uroš in Jure Velepec, Boštjan Lekan, Janez Ožbolt) za seboj izredno nadarjeno in perspektivno mlado ekipo, v kateri so: Jože in Matjaž Pokljukar, Tomaž Žemva, Miha Larisi (vsi Gorje) in Simon Premože (Dol). Tudi ti so kandidati za nastop na pokljuških tekmovanjih, zlasti v štafeti in na 10- kilometrski progi. • V. Stanovnik
Vabilo na izlet
Mladinski odsek PD Kranj vabi na dvodnevni planinski izlet v Dolino Triglavskih jezer. Izlet bo v soboto in nedeljo, 7. in 8. novembra 1992. Prvi dan bo hoje za 4 do 6 ur, drugi dan za 7 do 8 ur. Izlet je primeren za planince z dobro kondicijo. Obvezna dobra planinska obutev, smučarske palice, ga-maše, spalna vreča in hrana iz nahrbtnika.
PRIJAVE: Pisarna PD Kranj, Koroška 7 in sestanki mladinskega odseka vsako sredo ob 19. uri na PD Kranj.
In še vabilo študentom in dijakom: Če vas veseli hoja v gore, se nam pridružite. Dobimo se vsako sredo ob 19. uri v prostorih PD Kranj, Koroška 27, Kranj.
Jeseniško hokejisti so izgubili v Allegheju
danes na tekmo v beljak
Alleghe, 24. oktobra - V 15. kolu alpske lige so jeseniški hokejisti gostovali pri ekipi Allegheja in kljub dobri igri pustili na tujem obe točki.
Bolj kot hokejisti so se namreč izkazali italijanski sodniki. "Potem ko so po našem vodstvu Italijani izenačili na 3 : 3, so sodniki začeli soditi vidno pristransko. Čeprav smo vajeni, da nam v Avstriji sodijo avstrijski sodniki in v Italiji italijanski, pa vendar tako očitno pristranskega sojenja do sedaj še nismo doživeli," je po vrnitvi domov povedal tehnični vodja Acroni Jesenic Brane Jeršin.
Jeseničani so namreč vso tekmo igrali lepo, po vodstvu i : 0 za Alleghe so kmalu izenačili. Strelec prvega gola je bil Boštjan Omerzel. Jeseničane je nato v vodstvo popeljal Rahmatulin, v zadnji minuti prvega polčasa pa so domačini izenačili. V drugem delu srečanja je bil edini strelec Zvone Suvak , tako da so Jeseničani vodili z 2 : 3. Takrat se je vidneje začelo pristransko sojenje in izključitve na strani gostov. Gostitelji so najprej izenačili, nato povedli in tik pred koncem dosegli še zadnji gol in zmagali z rezultatom 5 : 3 (2:2, 0:1, 3:0).
Tako imajo Jeseničani s tekmo manj trenutno 16 točk in so na sedmem mestu. 2e danes pa odhajajo na gostovanje v Beljak, kjer jih ob 19.15 uri čaka domača ekipa VSV Beljak. Kljub številnim poškodbam Jeseničani napovedujejo dobro igro in gredo v Av-atrijo po novi točki. Ze v četrtek pa bodo ponovno igrali doma in sicer ob 18. uri gostijo ekipo Kiema. • V. Stanovnik
n GLASOVA
StotinkA
Prva slovenska nogometna liga živilom točka v novem mestu
STUDIO D Novo mesto : ŽIVILA NAKLO 1 : 1, strelec za Studio D Prelogar v 19. minuti iz enajstmetrovke, za Živila Naklo pa Jeri-na v 26. minuti.
Dolenjsko-gorenjski derbi med Studiom D iz Novega mesta in Živili Naklo ni bil samo dvoboj dveh boljših moštev slovenske lige, ampak tudi "domači" dvoboj med očetom in sinom Oblakom: oče Brane je trener Naklancev, sin Robi pa je eden najboljših igralcev Novomeščanov. Na novomeškem derbiju je bilo rekordnih 3000 gledalcev, srečanje pa je pokvaril slab sodnik Boro-šak iz Maribora, ki je med drugim podelil kopico rumenih kartonov, domačin Kosič pa je dobil rdečega. Naklanci so igrali dobro in pokrivali najboljše domače igralce, gol so dosegli po napaki domače obrambe, na koncu pa sta Jerina in Marušič zamudila priložnosti za zmago. Novomeška točka je veliko vredna in daje dobre obete pred sobotnim derbijem med Živili Naklom in SCT Olimpijo iz Ljubljane.
Za Živila Naklo so igrali Vodan, Andrej Jošt, Darjan Jošt, Sirk, Murnik, Križaj, Marušič, Vorobjov, Brane Pavlin, Miran Pavlin, Jeraj, Taneski in Jerina. • J. K.
druga slovenska nogometna liga
Pavlin in marušič v reprezentanci
Naklo, 25. oktobra - Selektor slovenskih nogometnih reprezentanc Bojan Prašnikar je izbral kandidate za A in mlado slovensko reprezentanco, ki bosta 17. in 18. novembra igrali na Cipru. Med kandidati za mlado reprezentanco sta tudi nogometaša Živil Naklo Robert Marušič in Miran Pavlin. Reprezentanca bo dokončno določena 9. novembra, teden dni pred odhodom na Ciper. • J. K.
Tretja slovenska liga
Gorenjci igrali neodločeno
ZARICA je igrala z VODICAMI 1:1. Potek srečanja sta predvsem krojila slabo igrišče in sodnik, ki je škodoval predvsem domačemu moštvu. Zarica je igrala tokrat slabše in z dolgimi podajami, gostje pa so napade zaustavljali brez večjih težav. Najlepšo priložnost je imel v prvem polčasu za domače Mažgon, ki je bil sam pred vratarjem, gostom pa je sodnik podaril enajstmetrovko. V obeh primerih sta vratarja strele ubranila. V 61. minuti je dal za Zarico gol Mažgon, gostje pa so po slabem posredovanju vratarja Trilerja v 74. minuti izenačili. Dva igralca sta se huje poškodovala in Kranjčana Kurenta so odnesli z nosili. Za Zarico so igrali Triler, Muratagič, Kurent, Rešek, Prestor, Savšek, Kondič, Kotnik, Mažgon, Suhadolnik in Grbič.
SVOBODA KISOVEC : DOLNOV CREINA 1 : 1. Kranjčani so bili, čeprav brez treh standardnih igralcev, enakovredni. V prvem polčasu ni bilo golov, v drugem pa sta padla dva. Domači so v 55. minuti povedli, Kranjčani pa so v 60. minuti prek Sofliča izenačili. Precej zmede v sicer borbenem srečanju je povzročil sodnik, ki je izključil dva Kranjčana in enega domačina. Za Dolnov Creino so igrali Markun, Jerič (Trobec), Kalan, Verbič, Ažman, Brdakič, Čeferin, Verbič, Soflič (Delič), Korenjak in Boldin.
JELOVICA LTH iz škofje Loke pa je igrala z vodilnimi KI IS A-LI iz Pirana 0 : 0. Srečanje je bilo nezanimivo, vsako moštvo pa je imelo po eno zrelo priložnost. # Iztok Golob
Slovenske mladinske lige
Jelenu triglavu točka
Mladinci Jelena Triglava so igrali s SCT Olimpijo neodločeno 1 : 1. Tekma je bila na pomožnem igrišču, ki je slabo in so bili številni gledalci prikrajšani za dober nogomet. Kranjčani so bili v prvem delu boljši in so z golom Tiganja povedli v 28. minuti, v drugem polčasu pa so igrali obrambno in Spasič je v 65. minuti izenačil. Rezultat je uspeh Kranjčanov, za Triglav so igrali Beton, Prača, Durakovič, Gogič, Elajnik, Halilagič, Golob, Buvač, Trogilič, Baj-rovič in Tiganj.
V drugi mladinski slovenski nogometni ligi pa je bil derbi Dolnov Creine in Zarice. Zmagala je Dolnov Creina z 1 : 0, strelec gola pa je bil v drugem polčasu Božič.• I. Golob
Kje so gorenjci
V prvi slovenski nogometni ligi vodi SCT Olimpija z 19 točkami. Na drugem in tretjem mestu pa sta Maribor Branik in Ljubljana s 17 točkami. Živila Naklo so osma s 13 točkami. V drugi ligi vodi Oria Rudar s 16 točkami. Jelen Triglav pa je tretji s 15 točkami. V tretji ligi vodijo Finali iz Pirana s 15 točkami. Jelovica LTH je sedma z 12 točkami, Creina Dolnov deveta z 8 točkami, Zarica pa je 12. s 7 točkami. • J. K.
Gorenjska nogometna liga britof zmagal v g0steh
Kranj, 24. oktobra - V članski gorenjski nogometni ligi skupina A so bili v sobotnem kolu doseženi naslednji izidi: Trboje : Britof 1 : 2, Lesce : Alpina 2 : 0, Visoko : Sportina Bled 0 : 0, Sava : Jesenice 1 : 1, Tržič : Bitnje 1 : 1 in Hrastje : Polet 2 : i. Vodita Lesce in Tržič. • R. Gros
Tudi tivold in beton
Ljubljana, 13. oktobra - Slovenija ima kot članica Mednarodne nogometne organizacije tudi pravico do predlaganja svojih sodnikov za sojenje mednarodnih tekem. Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je že predlagal štiri kandidate za glavne in štiri kandidate za stranke sodnike. Med kandidati za glavne sodnike je tudi Štefan Tivold iz Kranja, med kandidati za stranske sodnike pa Anton Beton iz Kranja. • J. K.
Mladina občinski prvak
Begunje, 24. oktobra - V okviru občinskega prvenstva Radovljice v malem nogometu sta se v Begunjah pomerili ekipi domače Mladine in Ventilčkov. Tekma je bila spopad prvouvrščenih ekip A lige in je imela le prestižni pomen, ker je imela Mladina že pred tekmo neulovljivo prednost. Svojo premoč pa so potrdili tudi na igrišču in boj zasluženo dobili z rezultatom 4 : 2. Prvaki so se še posebej zahvalili sponzorjem (LDS, Pizzerija Pod velbi, Bife Jurček, Ansambel Gašperji), brez katerih ne bi dosegli takih rezultatov. Strelci na tekmi so bili Škofca (2), Repinc in Svab za Mladino ter Po i*-a in Bregant za Ventilčke. • Aleš S.
Jelen triglav neodločeno z ilirijo
JELEN TRIGLAV : ILIRIJA ROMICO (Ljubljana) 1:1(1:1), strelec za Ilirijo Ržen v 3. minuti, za Jelen I Triglav pa Krnic v 40. minuti, rumeni kartoni Ržen, Murkič in Ratajec za Ilirijo, za Jelen Triglav pa Kovači in Tušar, sodnik Medved, gledalcev 500.
Kranj, 25. oktobra - Kako negotovo je napovedovanje izida samo glede na uvrstitev posameznega moštva na lestvici, je pokazala nedeljska tekma med drugouvrščenim Jelenom Triglavom in Ilirijo Romico z dna lestvice. Ljubljančani sploh niso dajali vtisa, da so tako nizko na lestvici. V Kranj se niso prišli branit, ampak osvajat vsaj točko. Igrali so enostavno, na dolge podaje in protinapade, ker so igralci višji, so prevladovali v igri z glavo, hitro in nevarno pa so razdirali napade Triglava in dokaj lahko prehajali na polovico Kranjčanov. Jelen Triglav je spet igral neučinkovito   in   posebej v
■>l namizni tenis
obrambi premalo odgovorno, poskušal doseči zadetek, vendar je Ilirijin vratar Kodrič tokrat odlično opravil nalogo. Večji del tekme so bili Kranjčani v premoči in so bili več pri žogi, vendar prave koristi od tega ni bilo. V moštvu Jelena Triglava tokrat ni bilo Kočevar-ja, poškodovani Kondič je bil na klopi, zato pa sta prvič začela tekmo Hamzič in Krnic. Posebej Krnic je svoj nastop upravičil.
Začetek tekme je poparil nogometaše Jelena Triglava in občinstvo. V 3. minuti je obramba slabo posredovala, žogo je dobil Ržen in jo poslal za hrbet kranjskega vratarja Škod-larja. Sledili so nerodovitni na-
Merkur še vedno brez točke
Kranj, 25. oktobra - V I. DNTL za moške je kranjski Merkur doma gostil ekipo Potrošnika iz Murske Sobote in izgubil z rezultatom 1 : 6. V ligi vodi ekipa Arcont iz Gorenje Radgone s šestimi točkami, Merkur pa je na predzadnjem, sedmem mestu, brez točk.
V II. DNTL za ženske so bili v 3. kolu doseženi naslednji izidi: ŽNTK Ljubljana - Merkur 3 : 4, Jesenice - Vrtojba 0 : 7, Križe -Rakek 0 : 7, Križe - Vrtojba 2 : 5, Jesenice - Rakek 0 : 7, TKI Kemičar - Merkur 1 : 6. V vodstvu je Vrtojba z 12 točkami, pred Rakekom in Merkurjem s po 10 točkami.
V II. DNTL za moške je ekipa Jesenic gostovala pri Primexu in izgubila z rezultatom 5 : 2, na tekmi v Gorici pa je bil rezultat 4 : 3 za domačo ekipo. V ligi vodi Petovia z 10 točkami, Jesenice pa so na zadnjem mestu z dvema točkama.
Odigrano je bilo tudi tretje kolo v v III. DNTL za moške. Rezultati: Križe - Sevnica 5 : 2, Škofja Loka - Kajuh Slovan 0 : 7, Sava - Arrigont 5 : 2, Križe - Kajuh Slovan 1 : 6, Škofja Loka -Sevnica 4 : 3. V ligi vodi ekipa Kajuha pred Savo. • (vs)
živa štrukelj in petra fojkar med najboljšimi
Ptuj, oktobra - Na Ptuju je bil odigran selekcijski turnir za mladince Slovenije, na katerem sta iz gorenjske regije nastopili dve igralki kranjskega Merkurja Živa Štrukelj in Petra Fojkar, ki sta brez izgubljene igre osvojili prvo in drugo mesto in se s tem uvrstili med dvanajst najboljših mladink v Sloveniji. Vrstni red: t. Živa Štrukelj, 2. Petra Fojkar (obe Merkur Kranj), 3. Mikolič (Kovina Olimpija). • j. Marinček
r- kegljanje
Začela se je tudi gorenjska liga
Kranj, 25. oktobra - Konec tedna so igralke kranjskega Triglava, ki nastopajo v I. slovenski ligi, gostovale pri državnih prvakinjah, ekipi EMO v Celju. Pričakovano so izgubile z rezultatom 6 : 2 (2437 : 2346). Tako so igralke Triglava po štirih kolih s štirimi točkami na petem mestu.
V tretjem kolu medregijske lige pa sta oba gorenjska ligaša zmagala. Kegljači Save so bili boljši od ekipe Geološkega zavoda, ki so jo premagali z rezultatom 5 : 3 (4973 : 4889), Ljubelj pa je na gostovanju premagal ekipo Grosuplja z rezultatom 3 : 5 (4902 : 4967). Na lestvico vodi Lokomotiva s šestimi točkami, sledita pa gorenjska predstavnika Ljubelj in Sava s po petimi točkami. V naslednje, 4. kolu, obe gorenjski ekipi igrata doma. V Kranju Sava gosti ekipo Kamnika ob 9. uri, tekma med Ljubeljem in Rikom pa bo ob 16. uri v Tržiču.
V prvem kolu gorenjske lige pa so bili doseženi naslednji izidi: Adergas - Lubnik 5 : 3 (4847 : 4819), Jesenice - Ljubelj 7 : i (5029 : 4734), Simon Jenko - Triglav 7 : i (4968 : 4777), Elan - Kranjska Gora 3 : 5 (4843 : 4886). Pari prihodnjega kola, ki bo na sporedu v soboto, 7. novembra, so: Simon Jenko - Ljubelj, Adergas -Jesenice, Elan - Triglav, Kranjska Gora - Lubnik. # (vs)
Pestra sezona keguačev na ledu
Jesenice - Na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakljo se je začela letošnja sezona kegljačev na ledu. V nedeljo, 25. oktobra, so člani domačega kluba pod pokroviteljstvom Gradbinca organizirali mednarodni turnir, na katerem je sodelovalo 26 ekip: 15 jih je bilo iz Avstrije, 1 iz Italije ter domače ekipe iz Rateč, Bleda in Jesenic.
Kegljači na ledu so nastopali v dveh skupinah, najboljši so bili Avstrijci, od naših pa so tekmovalci Bleda in Acroni Jesnic v svojih skupinah zasedli 3. mesto.
Rezultati: skupina A: 1. Spielfeld 18 točk, 2. Fiefirnitz (oba Avstrija) 18, 3. Bled 16, ... 7. Vatrostalna Jesenice, 8. Gradbinec Jesenice, 9. Planica II ii; skupina B: 1. ASKO Beljak 22, 2. Ke-lerberg (oba Avstrija) 18, 3. Acroni Jesenice 17,... 5. Planica I 15, 7. Gorenje 12, 8. Balinček ii • I Kabič
STRELSTVO
Na začetku »dva zadetka v polno«
V nedeljo, 25. oktobra, se je začela slovenska liga v streljanju z zračno puško. V prvem kolu tekmovanj so se strelci strelske družine F. Mrak iz Predoselj predstavili v najboljši luči, saj so v obeh ligah, v katerih nastopajo, poželi zmagi.
I. ekipa, ki nastopa v II. slovenski ligi - zahod, je doma po ogorčenem boju za las odpravila ekipo strelske družine Kranj -ml. Domači so dosegli 1543 krogov in tako le za krog presegli Kranjčane.
II. ekipa pa je v III. slovenski ligi - jug, v gosteh prepričljivo ugnala strelsko družino Ljubo Šercer iz Ljubljane z rezultatom 1303 kroge, medtem ko so jih gostitelji dosegli le 1171. • F. Mu-bi
padi Jelena Triglava, streli prek ali mimo gola, obrambe Kodriča in zamujene priložnosti Blagojeviča, Krnica, Hamzi-
ča in Egarta. V 40. minuti se je Krnic z okrog 40 metrov odločil za strel. Sijajno je zadel žogo in še lepše levi kot Kodričevega gola.
V drugem polčasu se ni zgodilo nič presenetljivega. Slabša in predvsem neučinkovita igra Jelena se je nadaljevala, gostje pa so znali zavlačevati in umirjati kranjske napade. Ob koncu tekme so Ilirijani lahko zadovoljno in zasluženo dvignili roke, saj je zanje točka v Kranju vredna dveh.
t/ košarka
"Sploh nisem zadovoljen, je dejal po tekmi trener Je'**' Triglav Božidar Jovičevič. "Sicer igra ni bila tako slaba, P0" sebno s strani Ilirije ne, za k3' tero položaj na lestvici ne ka# prave kvalitete. Igro imajo, & majo pa rezultatov in to so p0" kazali tudi danes. Mi imam" precej poškodovanih igralci in to se pozna. Naše zapravlje' ne priložnosti v prvem polčas pa se tudi morajo maščevati' ko iz najugodnejših položajf ne znamo zadeti, gol pa prei memo zaradi lastnih napak' • J. Košnjek
^JELOVICA
Košarkarski ligaški izidi
Kranj, 25. oktobra - Konec tedna je bilo v I. slovenski karski ligi za moške odigrano osmo kolo. V rdeči skupini, v k# ri nastopa tudi Kokra Lipje, so Kranjčani nesrečno izgubili v L lju. Tako so po osmih kolih igralci Kokre Lipje na četrtem tne\0,, z dvanajstimi točkami, v ligi pa vodi Maricom Miklavž. V 1» sl J venski ligi za ženske so Kranjčanke v gorenjskem derbiju n1013.. priznati premoč Škofjeločank, ekipa Oniksa Jesenic pa Je.P°pe. vno izgubila, tokrat v Rogaški Slatini pri Kozmetiki Afroditi- K , zultat je bil 103 : 65 (34 : 28). Na prvem mestu ligaške lestvice J. j po petih kolih Jezica, igralke Odeje Marmorja so tretje, Krafl-' čanke šeste, Oniks Jesenice pa so na zadnjem mestu brez zmaifl.
V II. moški SKL - zahod je Didakta doma premagala EUes iz " rovnice, Jeseničani pa so na gostovanju v Črnomlju izgublili zultatom 79 : 64. Tako so igralci Didakte iz Radovljice po Bj £ kolih na četrtem mestu s tremi zmagami in enim porazom, Je ničani pa so na zadnjem mestu brez zmage. • (vs)
KRANJ : ODEJA MARMOR 53 : 65 (34 : 28)
Kranj, oktobra - V športni dvorani na Planini je bila v so^ to odigrana prvenstvena tekma, ki je imela dva različna poli*?
V prvem polčasu so prevladovale igralke Kranja in tako igr° \ daljevale še pet minut v drugem delu. Zatem so na sceno stop1. igralke iz Škofje Loke, ki so s consko obrambo in odličnimi P. na koš Antičeve, Baligačeve in Kržišnikove zasenčile gostitelj' zasluženo zmagale. Koše so za Kranj dosegle: Znidar 2, P°°f, kar 10. Gratner 2(1-0), Alič 15 (5 - 5), Franko 4, Brkič 2, W% 18 (2 - 0); za Odejo Marmor pa: Kržišnik 13, Maček 14, Bizjak-• Antič 21 (4 - 3), Baligač 12 (3 - 0); Prosti meti: Kranj 8.- 5, Ode{. Marmor 7 - 3; pet osebnih napak: Alip 39. minuta; število o5^ nih napak: Kranj 14, Odeja Marmor 12; trojke: Kržišnik 3, a* 2, Virant 2, Bizjak i. Tekmo sta sodila Tomšič iz Ljublja^ Zigmund iz Cerknice.        j. Marinček
1. SKL - rdeča skupina
INPOS CELJE - KOKRA LIPJE 75 : 74 (38 : 31)
Celje, 24. oktobra - Dvorana STŠ, gledalcev 150.     .. ^\
Igralci Kokre Lipja so v Celju nesrečno izgubili. ^*rjL ft prvega polčasa so vodili, zadnjič v 16. minuti z 28 : 25. n*1 pobudo prevzeli Celjani in dobili prvi polčas. . fl3,"
Ze v peti minuti nadaljevanja so se Kranjčani približa" 1 točki 48 : 46, nato pa so domačini vodili vse do konca z rnifV1 .A no prednostjo. V zadnji minuti srečanja je Kastigar izenači 2 na 74 : 74. Celjan Pipan je 9 sekund pred koncem zadel P met, gostje pa v zadnjem napadu niso uspeli zadeti koša- \m
Forma pri Kokri Lipje se v zadnjih kolih vzpenja. Že v~jjjd se bodo v 9. kolu doma ob 20. uri v dvorani na Planini po"1 moštvom Podbočja. . t&
Koše za Kokro Lipje so dosegli: Remic 18, Stavrov 21, (j**' hajlovič 8, Kastigar 9, Ferjančič 6, Horvat 8, Kolar 10. • A'
2. SKL zahod
DlDAKTA RADOVU1CA : KLLKS BOROVNICA 74 : 72 (42 : 32) p
V 4. kolu 2. SKL zahod sta se pred okrog 200 gledalclvV< dovljici pomerili ekipi domače Didakte in Ellesa iz B°r<L|clf
MU.IMt    lil    I   lil >.l   It-   — '
Domači so tekmo začeli izredno zavzeto, brez velikih "g^o1, rezultat take igre je bil viden ob polčasu. Izkušeni igrali' g ^ niče pa so se po odmoru prikazali v čisto drugačni ^^c^
taktirko nezgrašljivega Zlatkoviča tekmece minuto pred ujeli. Radovljičani se niso pustili zmesti in so tekmo rutin' odločili sebi v prid. • AleS S.
MARATON
Kavčič prvi, mravlje odstopil ¥
Budimpešta, 25. oktobra - Edini slovenski predstavnik *J|JH Franc Kavčič je na mednarodnem maratonu Dunaj Bu"! ^u'1' dolgem 340 km zmagal v kategoriji od 40 do 50 let, v »JJJJJfV kategoriji pa je bil četrti. Na maratonu jc nastopil tudi g°r I ultramaratonec Mravlje, ki pa je odstopil. • A. G«**
Pohod po Levstikovi poti
Litija, 26. oktobra - Center interesnih dejavnosti inl;Kl'h^e^ bo 14. novembra organiziral 6. nohod no Levstikovi po LOM
4. novembra organiziral 6. pohod po Levstikovi P°\0 n Čatežem. Dolžina proge je okrog 25 kilometrov, t' j
da bo med 7. in l) uro pri železniški postaji V i lUjli reditev pa bo ob 13. uri na
o*'
ttjo in ^aiezem. uoizina proge je okrog 25 KHomci,l"^:art pf' je moč z zmerno hojo prehoditi v štirih do petih urah. ^nja P
Rajko šugman, predsednik Športne zveze Slovenije- ^f^jat^
icznisKi postaji v -   - ^ ;
Čatežu, kjer bo slavnostni
se za pohod ni treba prijavljati, pač pa bodoTr0aVf *Pofr#l na štartnem mestu. Prijavnina bo 120 SIT, dobatne m pa dobite po telefonu (061) - 881-269/882-916. • 0*'
ft GLASOVA
StotinkA
Vse večja priuubuenost kolesarskega športa v tržiču
Tržič, oktobra - Dve dobro pripravljeni kolesarski tekmovanji sta bili organizirani pod oznako Tržič '92 in sicer avgusta z dirko za vse kategorije in 11. oktobra za najmlajše tekmovalce. Prav slednja je pomenila spodbudo za začetnike, mlajše in starejše pionirje.
Izmed 60 nastopajočih kolesarjev so bili domačini dobro zastopani, na kriški progi pa so se s časom in močmi ter spretnostjo borili tekmovalci iz vseh najboljših slovenskih klubov. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in je potekalo nemoteno, brez zapletov in poškodb
Start pionirjev B na 16 kilome trov dolgi kriški progi - Foto: Dr»go Papler
smučarski skoki
Končana so tekmovanja na plastiki
Sebenje, 24. oktobra - SK Tržič je organiziral tekmovanji za Pokal Gorenjske in Prvenstvo Gorenjske. Največ uspeha so imeli Kfanjčani.
b Rezultati: Prvenstvo Gorenjske dečki do 14 let: 1. Primož p«erka 210,5 točk, 2. Robert Janežič (oba Triglav Teling) 195,7 *°Čk, 3. Boštjan Brzin Tržič 192,1 točke. V pokalu Gorenjske do m let je zmagal: Primož Peterka (Triglav Teling) 195,7 točk, 2. Gašper Poljanšek (Alpina Žiri) 197,4 točke, 3. Robert Janežič (Triglav Teling) 195,7 točk. Skupni zmagovalec tekmovanj na Plastiki za Pokal Gorenjske pri dečkih do 15 let je: Primož Peter-jfc 70 točk, 2. Robert Janežič (oba Triglav Teling) 55 točk, 3. Ga-jper Poljanšek (Alpina Žiri) 55 točk. Dečki do 14 let: 1. Primož Peterka 75 točk, 2. Robert Janežič 65 točk, 3. Miha Eržen (vsi Tričav Teling) 50 točk.
Žiri, 24. oktobra - SSK Alpina Žiri je organiziral Prvenstvo gorenjske za najmlajše dečke do 9 let. Prvak je postal Anže Brankovi* (Triglav Teling) 186 točk, 2. Jan Dolinar (Alpina Žiri) 183 to^k, 3, Matic Zelnik (Triglav Teling) 163 točk.
Borovnica, 25. oktobra - V Borovnici je bilo državno prven-
za dečke do 9 let. Nastopilo je 33 najmlajših skakalcev iz vse ^lovenije, Zmaga je pripadla Anžetu Brankoviču (Triglav Teling) 'HS točk, 2. Lovro Rozman (Fužinar Ravne) 186,9 točk, 3. Ma-l,c Zelnik (Triglav Teling) 186,4 točke.
Sebenje, 25. oktobra - SSK Stol Žirovnica je v Sebenjah organiziralo zadnje tekmovanje za Pokal Gorenjske za dečke do 13 et in Prvenstvo Gorenjske do 12 let. Na 38-metrski skakalnici se £ ^8 tekmovalcev pomerilo za prvaka Gorenjske. Zmagal je Uroš •"eterka 215,0 točk, 2. Luka Mohorič 191,5 točke, 3. Robi Kranjec j Sl Triglav Teling) 189,7 točk. Trinajstletniki pa so se pomerili
? Pokal Gorenjske, Zmagal je prav tako Uroš Peterka (Triglav LuJn8) 215,0 točk, 2. Simon Sturm (Alpina Žiri) 206,0 točk, 3. • *a Mohorič (Triglav Teling) 191,5 točke. Pokalni zmagovalec flav?al pri »2-lctnikih Uroš Peterka, 2. Luka Mohorič (oba Tri-*rna e,in8). 3. Martin Romih (Tržič). Pri 13-letnikih je zopet njLa8» pripadla Urošu Peterki (Triglav Teling), 2. Davorin Stano-
tAlpma Ziri), 3. Luka Mohorič (Triglav Teling). vanj   ,em' tekmovanji so končana vsa prvenstva in pokalno tekmo-Cj j? ** Pokal Gorenjske. Najuspešnejši tekmovalci so bili skakal Ift,, anJskega Triglava Telinga, saj so od osmih kategorij postali •nest ■ V*'C'' kar v sedmm kategorijah, dosegli so tudi sedem drugih in dve tretji mesti. • Janez Bešter
ter v podpori Kolesarskega kluba Sava Kranj. Kljub slabemu in mokremu vremenu je bila kolesarska dirka zadovoljivo obiskana.
Lado Pečnik, direktor kolesarske dirke je ob tem povedal: »V tržiški občini je kolesarski šport že tri leta v razmahu. Močna je postala kolesarska sekcija pionirjev in mlajših mladincev, ki deluje v okviru Kolesarskega kluba Sava Kranj ter v njem aktivno trenira. Križe do-sedaj s športnimi prireditvami niso bile ravno najbolje razvite, zato smo se odločili, da s tradicionalnimi kolesarskimi dirkami popestrimo dogajanje gledalcev ter trening in preizkus moči tekmovalcev. V pionirskih kategorijah v Tržiču organizirano trenira že 25 tekmovalcev, višje kategorije pa se neposredno vključujejo v skupini Kolesarskega kluba Sava Kranj, kjer imamo med mladinci dobrega zastopnika Jureta Studena.«
Franc Hvasti, direktor Kolesarskega kluba Sava Kranj in direktor slovenskih kolesarskih
reprezentanc pa je dejal: »S tr-žiško občino in kolesarskimi navdušenci že dalj časa dobro sodelujemo in letošnjo spomlad je vzklila ideja Janeza Kalana in drugih tržiških zanesenjakov za pripravo kolesarskega tekmovanja. V klubu smo jim dali podporo in pomoč pri pripravi tekmovanja. Po avgustovski dirki je ostalo še nekaj denarja, zato smo se skupaj odločili, da ponovimo dirko za mlade kategorije. To ni bil samo razlog, ampak tudi potreba, s katero na primeren način navdušujemo mladino za kolesarstvo, starejše pa za spremljanje in zanimanje za ta spon. Kolesarski klub Sava Kranj, ki veliko pomeni tudi v državnem merilu, ima velik interes, da se razvije močna podružnica v Tržiču. Tržičani, ki kandidirajo za pripravo kolesarskega državnega prvenstva za vse kategorije v letu 1993, so kot dobri prireditelji že dobili vso našo podporo, da tekmovanje v prihodnjem letu tudi speljejo.«# Drago Papler
Mladi na gorskih kolesih
Gorenja vas, oktobra - V Gorenji vasi so se na prvem občinskem prvenstvu pomerili mladi gorski kolesarji. Kot je sporočil mentor SŠD Izidor Selak, so v posameznih kategorijah zmagali: - mlajši dečki - Miha Žnidaršič (ŠŠD Podlubnik) - mlajše deklice - Tina Cadež (SŠD Blegoš) - starejSi dečki - Rok Oblak (ŠŠD Blegoš) -starejše deklice - Lea Hren (ŠŠD Blegoš). Udeleženci so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali: Alpina Žiri, Ivo Čarman, Bojan Udovič, Marko Oblak in Slavko Žagar. Prvi trije so dobili tudi medalje. • (vs)
Joraz gorenjskih prvoligašev
Ble<l : Kamnik Novi Graniti 2 : 3 (-5, 9, 13, 4, -11)
d Po medlem prvem nizu Blejcev, ko je že kazalo, da bodo v ^erbiju 2. kola gostje zlahka zmagali, so se domači zbrali in prcd-ggm z dobrim blokom in hitro igro pri mreži osvojili drugi in ETO1 niz. Zal pa so nato močno popustili, tako da so gostje zaslužno zmagali.
Btofo : PROM 3 : 0 (5, 10, 14)
Igralci PROM iz Žirovnice so se bolje upirali Novomešča-u?- kot kaže gladek poraz. Za rezultatsko gladko zmago se ima-£ domači odbojkarji zahvaliti predvsem odlični igri ruskih lgral-saj so bili Žirovničani blizu uspeha v drugem in predvsem lretJem nizu.
PSTVICA: Pionir 4, Salonit 4, Kamnik Novi Graniti 40limPi C.r ' Pomurje Vigros 2. Šempeter 2, Bled 0, Fužinar 0. PROM u.
Preskrba 0. «_
^nL^I konkurcnci - !*ra,ke Blcda odigra,e ,ckrn°->eIM)il BaVfALlill-IlE
rokomet
Kranjčanke zmagale v gosteh
Kranj, 25. oktobra - V I. državni ligi za ženske so igralke Kranja gostovale pri ekipi Primoža in zmagale z rezultatom 22 : 25. V 4. kolu II. državne lige za moške so igralci Šeširja doma premagali ekipo Novo line z rezultatom 22 : 16, ekipa Preddvor Infotrade pa je bila doma boljša od ekipe Mokerca in zmagala z rezultatom 25 : 20. V II. državni ligi za ženske so gorenjske rokometašice dosegle naslednje rezultate: Sava - Škofja Loka 13 : 19, Olimpija II. - Kranj 20 : 18. V III. državni ligi za moške so bili doseženi izidi: Šešir - Radovljica Š. Bled 26 : 22, Besnica - Loške Smojke 16 :
18, Peko - Sava 23 : 19, Herbalife Storžič : Preddvor Skala 12 :
19, Žabnica : Preddvor Infotrade II. 24 : 26. Rezultati v skupini
starejše deklice - center pa so bili: Kranj - Škofja Loka 18 : 14, Oprema Kočevje - Sava Kranj 8:13, Polje - Planina Kranj 12 : 19. • M. Dolanc
Rokometne lestvice
Kranj, 25. oktobra - V I. državni ligi za moške tokrat ni bilo srečanj, saj je naša reprezentanca igrala na pokalu Alpe - Adria v Celovcu. Sicer pa v ligi (v kateri Gorenjci letos nimamo predstavnika) po treh kolih vodi ekipa Celja Pivovarna - Laško s šestimi točkami pred ekipami Presada Litije, Gorenja Velenje, Hublja Ajdovščina, Nove opreme SG in Drave, ki imajo po štiri točke. V I. državni ligi za ženske (modra skupina) je po štirih kolih v vodstvu Olimpija z osmimi točkami, Kranjčanke pa so s tremi točkami (ena zmaga, en neodločen rezultat in dva poraza) na petem mestu. V II. rokometni ligi za moške - zahod, kjer igrata od gorenjskih ligašev Preddvor Infotrade in Šešir, kaže bolje Loča-nom, ki so na vrhu lestvice brez izgubljene točke, Preddvorčani pa so v drugi polovici lestvice z eno zmago in enim neodločenim rezultatom in dvema porazoma. V III. ligi, 2. skupina, v kateri nastopajo gorenjske moške ekipe, je še naprej v vodstvu ekipa Preddvora Skala s 16 točkami, po 12 točka pa imata ekipi Loške Smojke in Herbalife Storžič. Konec tega tedna je na sporedu zadnje kolo jesenskega dela v III. državni ligi za moške. • V. S.
Jutri začetek tekmovanja v karavanški ligi
Kranj - Jutri začnejo s tekmovanjem rokometaši tudi v Karavanški ligi. V tem zanimivem in kvalitetnem tekmovanju sodeluje osem ekip, od tega štiri iz Slovenije in štiri iz Avstrije. Slovenijo bodo v tem tekmovanju zastopa ekipe Kodeljevo, Kamnik, Krim in Preddvor Infotrade, Avstrijo pa Kac in ASKO iz Celovca, SCA St. Veit in CS Ferlach iz Borovelj.
V prvem kolu, ki bo na sporedu jutri (v sredo), se bodo srečali ob 20. uri v športni dvorani v Kamniku Kamnik : SC Ferlach, ob 20.30 uri na Kodeljevem KODELJEVO : KAC in ob 20. uri na Koroškem v St. Veitu ekipi St. Veit in Preddvor Infotrade. Srečanje Krim : ASKO bo na sporedu v četrtek ob 20.15 uri v športni dvorani v Kemniku. Drugo kolo bo na sporedu v torek, 11. oziroma v sredo, 12. novembra. • J. Kuhar
"Paso iVniLe trcnutno nahajajo na 5. mestu I. DOL. V II Ui Dff      ALPIN Triglava preložile tekmo z Mislinjo.
l4X Boh /ah,od " mo5ki: 4 kolo: Bled 11 : Plamen 3 : 0 (12, 8, 1 (3 5 qnV, ■ Prvačina 0 : 3 (-6, -8, -9), Triglav : Olimpija III 3 : !°roV ■ p! [)' Mokronog : Termo Lubnik 0 : 3 (-11, -8, -2), Por-1 \w~i'       kovinar 0
3 (-12, -6, -9).
Bled'ii iT 1 UDnik 8» Pati Kovinar 8, P. Prvačina 6, Triglav °>hinl n     01|mpija 1114, Mokronog 2, Plamen 2, Portorož 0,
nr;nj 0
■;l0)> Bohi
^vic.2BS)K-
^^^^^ 2, Bled II 2, Jeseni
(H
Inj
ženske: 4. Šenčur 3
kolo: Bled II : Plamen i : 3 (ii, 13, i (6, 11,-7, 5), Piran : LIKTilia3 : i
Začetek avstrijske lige
Kranj, oktobra - Vaterpolisti kranjskega Triglava začnejo v soboto tekmovanje v avstrijski ligi. Poleg Kranjčanov se bodo tekmovanja pri sosedih udeležili tudi vaterpolisti Kopra. Prvo tekmo igrajo v soboto, 31. oktobra, v Gradcu z ATSE, v nedeljo pa bo v Celju srečanje s celovškim SV \V5rtherseejem. Tekmovanje nadaljujejo 14. in 15. novembra, ko v Celju gostijo Dunaj in Donau iz Dunaja. Med štirinajstdnevno pavzo pa bodo Kranjčani nastopali na kvalifikacijah za evropski pokal v Niči. Poleg Triglava nastopajo na turnirju Še Jadran-Koteks iz Splita, Spandau iz Berlina, Hapoel iz Tel Aviva, Tirol iz Innsbrucka in domača Niča. • J. Marinček
Marjan Trdina,
Marjan Trdina, predsednik društva paraplegikov Gorenjske
Najpopularnejši šport je košarka
Kranj, oktobra - V gorenjskem društvu paraplegikov se.razen s socialno dejavnostjo, veliko ukvarjajo tudi s športom. S takim, ki je pač primeren za invalide - to pa je od rekreacije do tekmovalnega športa. Velika pridobitev za društvo je tudi kombi, s katerim se vozijo na različna srečanja, v toplice. Udeležujejo pa se tudi tekmovanj doma in v tujini. Tako se je gorenjska košarkarska ekipa prav ta konec tedna udeležila košarkarskega turnirja na Češkem, pred dobrim tednom pa je bila na pripravah v Sloveniji ekipa bavarskih košarkarjev.
Marjan Trdina je doma sicer iz Mežice, vendar sta skupaj z ženo pred štirinajstimi leti za zaslužkom prišla v Kranj. Dvanajst let je delal v Iskri, sedaj pa se je invalidsko upokojil, ven-. dar pa ima kot predsednik društva pa-JaL. raplegikov Gorenjske vrsto obveznosti.
"V našem društvu je trenutno na Gorenjskem 62 članov, ukvarjamo pa se pač z vsemi dejavnostmi, od so-ciale, do športa. Sedaj imamo tudi svoj kombi, ki nam je v veliko pomoč. Organiziramo najrazličnejše izlete in srečanja, zelo veliko pa se ukvarjamo s športom. Tako imamo vsak četrtek v Lipnici pri Kropi organizirano rekreacijo." Kateri športi so med gorenjskimi paraplegiki najpopularnejši?
"Na Gorenjskem je najbolj razvita košarka, v košarki smo tudi državni prvaki. Poleg tega pa so popularni tudi namizni tenis, streljanje in šah. Tudi kegljanje naj bi se bolj uveljavilo. Trenutno pa je pač največ zanimanja za košarko. Na treninge košarke nas prihaja okoli štirinajst, sedaj ko imamo kombi, pa nas bo gotovo še več. Upam, da bomo kombi kmalu tudi tako predelali, da ga bomo lahko sami vozili, zaenkrat še rabimo šoferja. Vendar je predelava zelo draga, nekaj denarja nam je že dala zavarovalnica."
Pred kratkim so bili na obisku v Sloveniji bavarski invalidi, tudi gorenjski paraplegiki ste jim pokazali marsikaj zanimivega?
"Zveza paraplegikov Slovenije je navezala stike z Bavarci in jih za en teden povabila v Slovenijo. K nam je prišla njihova košarkarska ekipa. Kopali so se v Tivoliju, bili so tudi dvakrat v Kranju, na Bledu, bili smo tudi v Lescah. Pilotska šola v Lescah ima namreč v najemu posebno letalo prilagojeno paraplegikom. Z Bavarci smo odigrali tudi košarkarsko tekmo na Planini, organizirali pa smo tudi košarkarski turnir v Trebnjem. Pri tem je treba omeniti, da se tujci še vedno bojijo priti k nam, zaradi vojske. Tako smo naprimer kandidirali za kvalifikacije za evropsko prvenstvo v košarki. Vendar pa nam tekmovanja niso zaupali, češ da smo na nevarnem območju.
Športniki invalidi imajo tako kar obsežen program tekmovanj?
"Tekmovanja v različnih športih organiziramo enkrat ena, drugič druga regija, tako da je tekmovanj od domače lige do mednarodnih turnirjev kar precej. Poleg tega nastopamo tudi kot reprezentanca Slovenije. Večina denarja za tekmovanja dobimo od zveze, tako da je kar poskrbljeno za nas, manj podpore dobimo od občin, nekaj nam dajo tudi podjetja, zlasti Petrol in zavarovalnica." • V. Stanovnik foto: D. Gazvoda
r? šah
osterman in deželak skupaj v vodstvu
V 4. kolu prvenstva šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj je Rudi Ostreman premagal vodećega Matjaža Šlibarja, Mateju Sušniku pa je proti Branetu Deželaku v enaki poziciji padla zastavica v 40. potezi. Ostali rezultati: Aleš Drinovec - Niko Praznik 1 : 0; Boštjan Markun - Iztok Belec 1:0; Peter Kovačič - Anton Praznik 0:1; Martin Kovačič - Bojan Planinšek 1 : 0; Emil Muri - Marjan Butala 0:1; Primož Šoln - Klemen KlavčiČ remi, Tomaž Rogelj - Drago Rabič 1:0; Blaž Kosmač - Maja Šorli 1 : 0; Klavdij Glavač - Uroš Kavčič remi. Vrstni red po štirih kolih: 1.-2. Rudi Osterman, Brane Deželak (po 3,5), 3. - 5. Matjaž Šli-bar, Alerš Drinovec, Boštjan Markun (po 3), 6. - 7. Anton Praznik, Marjan Butala (po 2,5), itd...
Martin kovačič - prvi zmagovalec
V soboto, 24. oktobra, se je z atletskim delom končal šahovski pentatlon. Udeleženci so tekmovali še v treh disciplinah: teku na 100 metrov, suvanju krogle in teku na 4000 metrov. Po disciplinah je bil vrstni red naslednji: tek na 100 metrov: 1. Martin Kovačič, 2. Andrej Ozebek, 3. Ludvik Soklič, 4. Blaž Kosmač, 5. Aleš Drinovec, itd...; suvanje krogle, kjer se je dolžina delila s težo: 1. Martin Kovačič, 2. Andrej Ozebek, 3. Peter Kovačič, 4. Ludvik Soklič, 5. Drago Rabič, itd...; tek na 4000 metrov: 1. Matjaž Šlibar, 2. Andrej Ozebek, 3. Ludvik Soklič, 4. Drago Rabič, 5. Uroš Kavčič, itd... Kot peti kriterij je štel faktor vitkosti. Tu je zmagal najmlajši udeleženec, II-letni Uroš Kavčič pred Blažem Kosmačem, Petrom Kovačičem, Martinom Kovačičem, Andrejem Ozebkom, itd... Skupni zmagovalec je tako postal Martin Kovačič pred Andrejem Ozebkom, Petrom Kovačičem, Blažem Kosmačem, Ludvikom Sokličem, Dragom Rabičem, itd...
K izvedbi tekmovanja so precej pripomogli tudi sponzorji: Hartchrom Rendulič Duplje, Mizarstvo Šenk Britof, Gostilna Viktor Kranj, Trgovina z jeansom Petrič Kranj, Boltez Kranj, Mizarstvo, profiliranje lesa in žaga Alojz Ovsenik, CEGRAM cementni izdelki in trgovina z gradbenim materialom ter drugi. • Aleš Drinovec
Drugi tabor na anapurni
Ljubljana, 21. oktobra - Slovenska himalajska odprava Analnim.i '92 uresničuje svoje naloge po načrtih, vsi njeni člani pa so zdravi, je med drugim sporočil vodja odprave Tone Škarja iz baznega tabora. V ta tabor, 4050 metrov visoko, so prišli 29. septembra. Ze dan pozneje je šest članov ob pomoči dveh šerp in desetih nosačev postavilo tabor 1 na višini 4800 metrov. Potem so postavili na višini 5600 m še en šotor, ki služi kot pomožni tabor. Od tam sta se 3. oktobra povzpela do 5900 m visokega sedla Viki Grošelj in Stipe Božič, ki sta smer opremila z vrvmi. Drugi člani odprave so 4. oktobra postavili na sedlu tabor 2. Do vrha Ana-purne nameravajo postaviti še dva tabora, tretjega okrog 6700 m visoko, četrtega pa od 7200 in 7500 metrov visoko. • S. S.
PREJELI SMO
O sitem volku in celi kozi
Duh Demosa še živi, pravijo. In se pozablja, da živi, če sploh, le duh naivnih pričakovanj. Kakor da se je pozabilo na temeljico predvolilnega Demosa, kije bil zgolj politični projekt in velika koalicija nekomunističnih strank konsenzualnega programa. Njegova razpustitev pravzaprav šele omogoča normalno povezovanje različnih strank, da bi na podlagi programov ponudile volivcem možnost pluralne izbire. Da se stranke niso poenotile in sprejele protiboljševiz-ma kot temeljno iztočnico političnega delovanja, je največja zamera »načelnih« strank in dela volilne baze, ki so evforično navdušenje po pričakovanih spremembah v družbenem dogajanju le s težavo zamenjale z lastno identiteto. In koliko jih je, ki so nase prevzele izziv preseči doseženo?
Kakor so bile prve volitve v resnici odločitev za zamenjavo političnega sistema kot vladavine komunizma - in je bilo to, sicer z minimalno večino, doseženo - tako, se zdi, bodo naslednje v znamenju ideološkega razračunavanja. Levica proti desnici, in obratno. V stilu stoletnih slovenskih kulturnih bojev se bomo spet in predvsem ideološko ločevali. (Mimogrede: mavričnost Demosa je takšno skrajno delitev vendarle preprečevala, zato, menda, tiste volitve še niso bile čisto ta prave.) Ko se levica predstavi kot utelešenje prikritega komunizma, desnica pa kot fašistoidna tvorba - vse to v jeziku polsto-letnega zamudništva. Ko ni več pomembno, kdo se v svoji politični opciji realno in sistematsko ukvarja s problemi brezposlenosti, stagniranjem proizvodnje in socialnega miru, ko so vseh polna usta pravne države in demokracije, ko gre le za en sam in svoj prav. Resnično, le malo se je spremenilo: najprej ideološka pravost, gospodarstvo bo pa že.
Tako seveda tudi ni čudno, če se čudimo, ko v civiliziranih (demokratičnih) družbah niso koalicije med idejno, celo ideološko različnimi strankami nič nenavadnega. So pač rezultat razdeljenih glasov volilnega telesa in sprijaznjenje z dejstvom, da samo rezultat trenutnega političnega, gospodarskega in kulturnega stanja. Pa se spomnimo, koliko žolčnih nasprotovanj je bilo pri nas, ko se je samo nakazovala možnost morebitnega povolilnega sodelovanja med SKD in LDS! Zaradi »načelnih« (»načelno« je največkrat sinonim za »kislo grozdje«) stališč nekaterih strank opozicije je potem prišlo do podpisa Dogovora o predvolilnem in povolilnem sodelovanju strank opozicije, vendar variante, ki so jo predlagali SKD in ki predvideva sodelovanje le v primeru absolutne zmage. (Po prvotni inačici naj bi v primeru 40 odstotkov dobljenih glasov skupaj iskali oz. nastopili v novi vladi - kakšna načelnost). Zmaga pa je seveda še vedno vprašljiva, šele po volitvah bodo dejansko razvidna razmerja sil - tudi znotraj opozicije. Tudi če bodo nekatere stranke opozicije nastopile s skupno listo (kar dogovor dovoljuje), bodo močne grupacije pač oblikovale svojo politiko sodelovanja ali postavitve vlade povsem v lastnem interesu, in pragmatično. Koalicije, najsi bodo velike ali male, so sicer vendarle obvezujoče, zato vztrajanje SKD na terminu dogovor, vnaša nelagodnost pri sopodpisnicah. In možnost trdnejših, koalicijskih razmerij med preostalimi. Tudi z zunajparlamentar-nimi. čeprav je njihov pristop k dogovoru odvisen od soglasja vseh sopodpisnic. Prav v tej točki pa bo kaj hitro lahko prišlo do nesoglasij, zlasti, če bosta h koordinaciji, na pobudo LS, želeli pristopiti Domovinska stranka in SNS.
Strnjenost fronte opozicijskih strank je samo navidezna, pa tudi preračunljiva. Predstavlja ideološki blok, in žli zmagati na volitvah. In želijo biti v bodoči vladi! Komu bo nastopanje s skupnimi kandidati - kjer bo mogoče in možno - na volitvah v državni svet in še zlasti skupno podpiranje predsedniškega kandidata, »ki bo imel največ možnosti za uspeh«, prineslo tudi daljnosežnejši uspeh? Dogovor lahko pomeni SKD tudi že podporo svojemu predsedniškemu kandidatu, pomeni pa tudi, kar je pomembnejše, nemoten, samostojen prodor v državni zbor.
Janez Poštrak
D  t  0 & |"V\	l    i    1    J A
ZADOVOLJI   VAŠ OKUS (Blagovni center Medvode)	
Odgovor gospodu Grosu
Gorenjski glas, 13. oktobra 1992
Nimam nobenih ambicij kregati se, še manj, kregati se po časopisih. Tudi nisem imel namena vključevati se v polemike, ki se dotikajo problemov Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju (SHP Kranj). Pravim -nisem imel - pa se zarečenega kruha še vedno veliko poje, tudi sam ga bom moral ob tej priložnosti zajeten kos, ko bom odgovarjal na misli gospoda Vitomir-ja Grosa, ki jih je zapisal v Gorenjskem glasu v drugem delu članka: "Vitomir Gros odgovarja - PO NOVU ENA LAŽ", dne 13. oktobra 1992.
Gospoda Grosa že nekaj časa poznam in visoko cenim njegov intelekt, njegovo veliko sposobnost identificirati srž problema in njegovo izjemno sposobnost komuniciranja. Vse te briljantne lastnosti pa zmanjšuje samo dejstvo, da gospod Gros želi za vsako ceno imeti vedno prav - v vsakem primeru, ob vsakem času in na vsakem mestu.
Človek, ki se "nikdar ne zmoti", je tudi za komuniciranje strašansko neprijeten partner, če se ne trobi v njegov rog, za to z "nezmotljivimi" (in končno še nedotakljivimi, saj poslance ščiti poslanska imuniteta) ni dobro zobati češenj, kar nam potrjuje tudi zgodovina.
Gospod Gros se v omenjenem članku najprej huduje na medije, češ da so širili napačne trditve, ko so pisali, da je nekaj soustanoviteljev SHP Kranj sprožilo kazenski pregon proti sedanjim privatnim osebam, ki so formalno lastniki nesojene SHP Kranj, ki še vedno posluje kot Hranilno kreditna služba - in se ne kažejo nobeni izgledi, da končno vendarle preide v pravo hranilnico. Povsem jasno je, da je posredi lapsus - in da je sprožena samo ovadba. Kaj pa bo iz te ovadbe nastalo - pa je odvisno samo od našega sodstva, ki je žal še vedno zelo daleč od Evrope - in še vedno prerado gleda na probleme skozi prizmo indoktrinacije realsocializma, kije bila načrtno injicirana skozi pol stoletja dolgo časovno obdobje in je pustila sled, ki bo vidna še mnogo let.
Zakaj taka skepsa ? Zato, ker se bojim, da se ne bo naše sodstvo obnašalo povsem tako. kot se obnaša sodstvo v stabilnih demokratičnih državah, kjer je mnogokrat nematerialna škoda ocenjena mnogo strožje, kot materialna.
In prav za to gre. Konkretna ovadba je grajena predvsem na nematerialni škodi. Tisti, ki so sprožili to ovadbo, jim 3.000,00 DEM, ki so jih vložili kot soustanovitelji, predstavlja samo zelo majhen del od vrednosti, (v katero so vštete pravilno kvantificira-ne tudi nematerialne vrednote), kije bila izničena s potezami, ki jih je vleklo vodstvo Hranilno kreditne službe,  kot formalni
lastnik Slovenske hranilnice in posojilnica Kranj. Počakajmo -pa bomo videli, če so nas našli politiki že pripeljali tako blizu Evropi, da se bo tudi sodstvo že obnašalo evropsko. Gospod Gros je eden tistih politikov, ki se z vsemi močmi bori za pošteno demokracijo, torej lahko upamo, da nam bo tudi v tem primeru stal ob strani.
Nadalje gospod Gros izliva svojo jezo nad "zdraharji", ki naj bi ne naredili za hranilnico skoraj nič koristnega, razen tega, da so sklicevali tiskovne konference. Gospod Gros ob tem trdi, da so le-ti ("zdraharji") za politično usmerjene novinarje nepomembni in bodo za to tudi
utonili v pozabo.
Tudi tukaj se povsem strinjam z gospodom Grosom. To pa iz razloga, ker nimamo nobenih ambicij ne postati - in ne ostati popularni, ker nam ni potrebno zdraviti nobenih manjvrednostnih kompleksov (tako kot to počno nekateri), ker jih očitno nimamo. In prav zato ne čutimo nikakršne potrebe biti navzoči -in nase opozarjati povsod in ob vsakem času, čeprav to ne pomeni, da dvigamo roke in se prepuščamo vsem mogočim manipulacijam, ki so v teku. Zase osebno pa moram pristaviti, da je bila zame tiskovna konferenca o problematiki Slovenske hranilnice in posojilnice, ki jo je sklical gospod Šuc - žal v imenu novega Upravnega odbora SHP Kranj -prava mora. Nanjo sem z veliko muke prišel samo za to, da bi rešil, kar se je rešiti dalo.
Gospodu Grosu moram povedati, da nisem vedel za nikakršno ustanovitev HKS od vsega začetka - in sem za to mojstrovino zvedel šele letos. Prav tako nisem bil prepričan, da so ustanovne vloge vložene varno - ne glede na devizno klavzulo - ker sem že pri vplačilu te vloge to storil z zavestjo, da to vlogo, če ne bomo gospodarili pravilno, tudi lahko izgubim (tako je pač v tržnem gospodarstvu). Trditev gospoda Grosa, da so ustanovne vloge naložene varno - je milo rečeno naivna in bi v tem primeru pomenila, da gospod Gros -ali nima "blage veze"z ekonomijo, ali pa zavestno zavaja.
Tisto pleteničenje o ustanovitvi nove hranilnice LON in "prebeg" ravnatelja in dveh uslužbencev v to hranilnico naj si pa gospod Gros kar mirno vtakne za klobuk, ker nimajo prav nobene zveze s problemi, ki so nastopili na relaciji ustanoviteljev in lastnikov hranilnice.
Trditev gospoda Grosa, da je iniciativni odbor predložil Banki Slovenije spremenjene akte brez vednosti ustanoviteljev, je bila pa že ničkolikokrat pojasnjena. Kar škoda se mi zdi prostora in časa. da moram to ponavljati. Ker iniciativni odbor nikakor ni mogel dobiti prezaposlene gospode: Brezarja. Golje in Smuka na skupni sestanek - bližal pa se je dan, ko bo začelo teči 60 dni do dneva, ki ga je določila Ban-
ka Slovenije kot skrajni rok za pridobitev licence za "PRAVO HRANILNICO" (30. junija 1992) - teh 60 dni pa je bil potreben čas, da Banka Slovenije izvrši vse potrebne kontrole vloženega gradiva, je iniciativni odbor res vložil vse potrebne dokumente - da ne bi zamudili roka -in bi se pravzaprav samo postavili "v vrsto ". Seveda pa smo dokumente opremili s klavzulo, da bodo vloženi dokumenti potrjeni
- ali pa spremenjeni, ko bo zasedala Ustanovna skupščina hranilnice - in bo post festum dostavljen tudi zapisnik skupščine.
Skratka, nekdo nam je "pod-stavil nogo", potem nas je pa še ozmerjal, ker smo se spotaknili.
Kar pa zadeva "ignoriranje" izvolitve gospoda Grosa v upravni odbor, pa naslednje: Gospod Gros je bil izvoljen na ustanovni skupščini dne 14. 5. 1992. V upravni odbor, kar je tudi sprejel
- in na isti skupščini javno povedal, da se bomo vsi trudili za čim boljše delovanje hranilnice. Ko se je upravni odbor sestal prvikrat, je bil navzoč tudi gospod Gros - in bil je izvoljen za podpredsednika upravnega odbora. Paralelno z upravnim odborom pa je deloval še vedno iniciativni odbor, ki je imel za nalogo izvesti registracijo hranilnice. V ta odbor gospod Gros ni bil izvoljen, za to ga tudi nismo vabili na te sestanke. Gospod Gros se bo moral pač naučiti razlikovat hruške in jabolka. Na koncu naj poudarim, da smo želeli izključiti banko od politike, čeprav nas na neki način gospod Gros skozi vse pisanje skuša politično vplesti v svoje paranoične račune. Poudarjam, da ni naš namen mešati štrene v predvolilnem boju, niti izvajati nobenih podti-
kanj in še manj izvajati kakršnekoli propagandne trike. Prav 20 to smo se poudarjeno distancirali od kakršnihkoli političnih ko-notacij.
Prav nasprotno, želimo, da bi vse predvolilne dejavnosti potekale čim manj skaljeno pri vseh strankah - in da bi končno dobili tak parlament in tako vlado, ki bi znala najti optimalno pot y razviti svet.
Kranj, 18. oktobra 1992
dr. Blaž Vogelnik
Še enkrat o Škof ji Loki v rožcah
Z zanimanjem smo prebral' vaše pismo g. D. Planko, vesef' smo ljudi, ki želijo spremem1' podobo Škofje Loke. V načrti' imamo pripravo celovite hod'' kulturne in urbanistične podob1 mestnega jedra, zato vas vabim0 k sodelovanju, veseli bomo, če *e nam boste pridružili.
Odbor za razvoj turističneg' gospodarstva Škofja Lo^*
Raven političnega marketinga -popravek
V nelektoriranem pismu #jv napisal, da bi mi bilo žal. če W lan Kučan ne bi kandidiral ' Gorenjskem glasu pa se je le*' torju zapisalo »žal bi mi bilo, cl ne bi uspel,« kar se da razumet'' kot da si želim njegove izvolit^ To pa nikakor ne drži, iz razi0" gov, ki sem jih navedel.
Peter Metliko*«
45 DNI OB 45. ROJSTNEM DNEVU
Gorenjski pokrajinski časopis pravzaprav izhaja že 92 let. V Pr' vi polovici skoraj stoletne tradicije je bilo nekaj občasnih pr0' nehanj izhajanja, od konca 1947. leta dalje pa je GORENJSKI GLAS redni spremljevalec vseh dogajanj na Gorenjskem in v Sloveniji. Ob 45. rojstnem dnevu časopisa, ki ga sedaj pismonoše dvakrat tedensko prinesejo v vsako drugo gospodinjstvo v regiji, je treba zapisati: GORENJSKI GLAS vseskozi raste, tako po obsegu kot po nakladi. In še posebej po kakovosti branja, ki ga prinaša.
Ponudba Gorenjskega glasa v prazničnem trimesečju bralkam in bralcem: vsem, ki bodo do 31. decembra postali novi naročniki Gorenjskega glasa za najmanj eno leto in nam poslali naročilnico, bomo prvih 45 dni Časopis dostavljali kot darilo o" odločitvi, da postanejo naročniki popularnega gorenjske^8 poltednika.
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek............................................................................................
Točen naslov..........................................................................................
Pošta (štev.)................................................................................................
Datum: Podpis
Naročilnico pošljite na naslov ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj
Charles Webb
60
DIPLOMIRA NEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
Elaine se je obrnila, se nasmehnila in mu stopila naproti. Stisnil je pipo med zobe in ji ponudil roke v objem. Benjamin ji je sledil in se ustavil kakšen meter za njima. Tip se je nekaj časa smehljal Elaini, nato pa je pogledal čez njeno ramo in privzdignil obrvi. Benjamin mu je pokimal in se nasmehnil.
Elaine je stopila vstran. "Benjamin Braddock," ga je predstavila. "Skupaj sva se pripeljala z avtobusom. Carl Smith."
"Ben?" je rekel Carl in mu ponudil roko.
"Me veseli, da sva se spoznala, Carl," je rekel Benjamin in stopil naprej, da bi se z njim rokoval.
Ko sta si stisnila roki, se je Carl spet obrnil k Elaine. "Na žalost je premokro za živali," je dejal.
Benjamin je prikimal. Nato se je ozrl proti nebu. Ko je spet spustil pogled, je Carl objel Elaine okrog pasu in jo odpeljal proti vhodu.
"No," je zaklical Benjamin za njima. "Lepo, da smo se srečali. Dobro se imejta!"
"Prav zares lepo, da smo se srečali," je rekel Carl, ko je potegnil pipo iz ust in z njo pomahal po zraku.
"Hvala," je rekel Benjamin.
Opazoval ju je, kako sta zavila skozi vhod in izginila. Nato je spet potisnil roke v žepe in se počasi odpravil po živalskem vrtu. Ustavil se je in na dežju dolgo strmel v povodnega konja, potem pa je kupil vrečko kikirikijev, da bi jih zobal med vožnjo nazaj v terminal.
V naslednjem tednu jo je dvakrat srečal na ulici, vendar je bila obakrat na nasprotni strani, zato se je le nasmehnil in ji pomahal. Nato pa sta se nekega jutra spet srečala in ona seje ustavila. Nekaj mu je zaklicala, a je ni mogel razumeti.
"Samo trenutek!" je rekel.
Stopil je s pločnika in se skozi kolono avtomobilov, ki so se nagnetli pred semaforjem, prebil na drugo stran ulice. "Živijo!" je rekel in se ji nasmehnil. "Rada bi govorila s teboj," je dejala. Benjamin je pokimal. "Prav." "Kje pa stanuješ?"
"Ja," je rekel Benjamin, "pravzaprav prav v tej ulici." Pokazal je naprej po pločniku, "številka?" "štiristo osem." "Boš danes popoldne doma?" "Ja, bom."
"Oglasila se bom pri tebi," je rekla.
Benjamin je pokimal. "No," je rekel, "upam, da bom
ma- aša'a Jezno ga je pogledala. "Ali boš doma ali ne?" je vpra-
"Ja," je rekel Benjamin. "Bom. Zagotovo!" r^
V penzion je prišla nekje sredi popoldneva. Ko je P?n;jg0. na njegova vrata, je Benjamin sedel za mizo in bral žepno *^0iil ki jo je kupil po srečanju z njo. Obrnil jo je in jo odprto *? a$|ja' na mizo ter pohitel k vratom. Nato je za hip počakal, se oo in odprl vrata.
"Elaine!" je dejal. "Vstopi no!"
"Ne."
"Kaj?" a $ls>'.
"Rada bi te nekaj vprašala," je rekla. "Potem bom P* *rj|.'
upam, dati bom lahko odgov
"No," je rekel. "Upam "Boš."
"Kaj boš vprašala?" "Benjamin, zakaj si tukaj?" "Kaj?"
J • ^kla
"Rada bi vedela, zakaj si tukaj v Berkelevju, je re*
pila med vrata.
Benjamin se je nasmehnil. "No, Elaine."
"Mi to lahko poveš?"
"No, Elaine," je ponovil. "Hočem reči ... hočem re^1 sem, da sem ti že. Ali ti nisem? "Nisi."
"Pa vsaj vstopi, prosim!" "Ne!"
"Kaj res ne bi mogla vstopiti?" .  : v
"Ne maram te videti!" je rekla. "Nočem biti s tet> J
Torej, zakaj si tukaj?" »ElainC' Benjamin se je napol obrnil in zmajal z glavo.
rekel.
/
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Letos že deset anonimnih klicev
Bomba bo eksplodirala...
Kranj, 26. oktobra - Pred kratkim so kranjski dežurni policisti sprejeli dva anonimna telefonska klica o nastavljenih eksplozivih, i prvem primeru naj bi šel v zrak železniški nadvoz v Drulovki, v drugem - le dan pozneje - osnovna šola Matije Čopa na Planini. Ker so tovrstne neslane šale na Gorenjskem, žal, vse pogostejše, smo v pogovoru z inšpektorjem UNZ Kranj Zvonetom Jurkovičem skušali nekoliko podrobneje osvetliti dogajanja, povezana z nevarnimi eksplozivi.
Zvone Jurkovič je povedal, da so gorenjski policisti letos dobili že deset anonimnih najav. Objekti groženj so bili različni; kranjska gimnazija, šola ha Planini, zdravstveni dom v Radovljici, letališče Brnik, zasebno stanovanje, trgovini, di-sko na Jesenicah in že omenjeni nadvoz v Drulovki. V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo takšnih najav šest, je letos 'ažno alarmiranje postala že Prava moda.
»Vsako grožnjo na policiji Namerno resno, čeprav so bile doslej vedno lažne. Aktiviramo Posebno skupino, izurjeno za °dkrivanje in uničevanje eksploziv, razen tega pa skušamo tudi Ugotoviti, kdo je anonimni kli-catelj. To je največkrat nemogoče. Običajno tisti, ki kliče, pove samo nekaj besed, nato spusti telefonsko slušalko. Krivca smo ** zdaj odkrili le v primeru kranjske gimnazije,« pravi Zvone Jurkovič.
Ravnanje ljudi v prostoru, kjer naj bi bil nastavljen eksploziv, je zelo pomembno. Panika je seveda najslabša, pametneje je, da ljudje pogledajo okrog sebe, če je kje kakšen
predmet, ki v prostor ne sodi, ga označijo oziroma zavarujejo ter pokličejo policijo. Še posebno pozorni morajo biti na "pozabljene" kovčke, torbe, zavitke ljudje, ki delajo na "kriznih" mestih; na poštah, letališču, bankah, lokalih.
Samopostrežba orožja
Lanska vojna za osamosvojitev Slovenije je trajala le deset dni. Vendar se je z njo in raz-
Z orožjem in eksplozivi vse pogosteje rožljajo tudi odrasli. Tako je v petek ob desetih 36-letni C. O. iz Radovljice v TOK KŽK Kranj v Lescah sodelavkam grozil z bombo in s pištolo. Potem je sicer pobegnil in se zatekel v gostišču Turist v Lescah, kjer so ga aretirali radovljiški policisti in kriminalisti. Pri njem so našli ročno bombo in pištolo kalibra 9 mm, kasneje v stanovanju pa še 13 vojaških ročnih bomb in plinsko pištolo. Vse to naj bi C. O. pred časom dobil od M. K. iz Radovljice. Oba osumljenca so privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je odredil pripor.
Saj je notri samo pesek!
Ravnateljica osnovne šole Koroška Bela Doroteja Smolej pravi: Že na začetku pouka smo postali pozorni, ko je učenec prinesel protiletalski izstrelek v šolo, saj so ga sošolci z zanimanjem opazovali in preizkušali težo zanje nenavadno zanimivega predmeta. »Saj je notri samo pesek,« je bil ponosen, ko je mahal z izstrelkom. Takoj smo poklicali šolsko osebje, ki pozna orožje. Ugotovili so, da gre za nevaren izstrelek, ki bi ob padcu na tla lahko eksplodiral. Nemudoma so prišli policisti z Jesenic. Ob 9. uri izstrelka ni bilo več na šoli, nadaljnje preiskave je napravila UNZ Kranj. Učencu je izstrelek podaril stric in saj veste: otrokom se vsaka takšna stvar zdi na moč zanimiva. Starši doma pa tudi niso bili pozorni, s čim se igra otrok.
Mi smo preventivno obvestili starše, naj pazijo na to, s čim se igrajo otroci in kaj imajo v šolski torbi. Moje osebno mnenje Pa je, da ima vojna v soseščini tudi takšne vplive in take možne Posledice in da bo vsepovsod, predvsem na šolah, treba biti na moč pozoren. Kaj takega se na naši šoli še ni zgodilo in upamo, da se ne bo kaj hudega zgodilo ne na naši in ne na katerikoli drugi šoli.« • D. S.
padom JLA ponudila prava samopostrežba orožja in tudi raznih minsko-eksplozivnih sredstev. Nekaj tega je po neprevidnosti in nepremišljenosti odraslih prišlo tudi v roke otrokom. Letos je bilo na Gorenjskem že šest primerov, ko so se otroci igrali z eksplozivnimi telesi in jih aktivirali. Šest preveč radovednih otrok je postalo invalidov.
Prav svojevrsten -grozljiv dogodek pa je bil pred kratkim na Jesenicah. Eden od učencev je v osnovno šolo na Koroški Beli prinesel kompleten protiletalski naboj, dolg okrog 20 centimetrov, neeksplodiran. Podaril mu ga je stric, ki je bil v hrvaški vojski. Otrok se je z neobičajno igračko seveda pobahal
pred sošolci. Kaj bi se zgodilo, če bi kdo od otrok udaril po naboju, si raje ne predstavljamo.
»Protiletalski naboj se aktivira tudi ob udarcu na prvi, ne samo na zadnji del, ali "zaradi inercije po določenem času. Zrno je polnjeno z visokobrizan-tnim eksplozivom. Če bi otroci začeli po njem razbijati, bi bil kdo lahko tudi mrtev,« pravi Zvone Jurkovič in dodaja, da je policija opravila svoje - tudi preventivno - poslanstvo. • H. Jelovčan, foto: P. Kozjek
mk<;amiik
^narejeni dolarji
Jfranj - Razen ponarejenih tisočtolarskih bankovcev, v zadnjem 'asu po Kranju krožijo tudi ameriški dolarji v bankovcih po sto.
eč bankovcev je bilo vnovčenih v raznih menjalnicah, bencinskih črpalkah in drugje. V petek so kriminalisti UNZ Kranj areti-J"3!' tri ljudi, doma zunaj Gorenjske (dva Slovenca, eden drža-,'jan Makedonije). Za Makedonca, za katerega utemeljeno sumijo, da je razpečeval ponarejene dolarje, je preiskovalni sodnik
zredil pripor. Zadevo še preiskujejo.
Ogoljufani kranjski slikarji
^ranj . Goljufije je utemeljeno osumljen 36-letni Gorah V. iz panja, ki ima svojo firmo na Nizozemskem. Ze pred dvema le-otna se je dogovoril s slikarji likovnega društva Kranj, da odpe-Je 23 likovnih del, jih razstavi na Nizozemskem ob otvoritvi svo-J\[jrrnc, nato pa po možnosti proda. Skupna vrednost del je 2,5 m,l'Jona tolarjev.
yo zdaj Goran V. slikarjem niti ni vrnil slik, niti jih plačal. Do \y aj. Se je izgovarjal z obljubami, da bo dogovor izpolnil, vendar •"'kanje kaže na očitno goljufijo.
Popravek
toh^ ^ženski ovadbi proti Romanu H. (Gorenjski glas 13. ok-ora) je bilo pomotoma navedeno, da je športna leta Roma-u H. polovično plačala ZTKO Kranj. Prav je telesnokultur-
^a skupnost. Iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj, od °der so podatki, sc vsem, ki se čutijo prizadeti, opravičujejo.
Jj^esar umrl
S**!.' 53-|etni Franc Bambič iz. Kranja je v četrtek, 22. okto-lljflS. 22,45 8 kolesom pripeljal od Šenčurja proti Voklem. V lij 'Sć" s prednostno cesto Kranj-Mengeš ni ustavil, temveč izsi-Uke n°St vozniku Pasata Andreju Grzetiču, roj. 1970, iz Škofje na v" C,rzet'č je po 19 metrih zaviranja kolesarja zbil. Ta je umrl *raJu nezgode.
£*j zaradi vžigalnika
Jačel iZ7 " . dravko J. iz Vrbe, star 47 let, je v lokalu v Žirovnici f &i je'|!Vatl 59-letncga Antona L Jabolko spora jc bil vžigalnik, ^a,i> rok   aVZe' An,on< niožaka sta se tako razgrela, da sta za-°> da i       'n ods'a vcn Zdravko je udaril Antona tako mo-
Vcst- 2dr k' PaClC- V/nak 7 ' 0 udaril ob tla lzgub'1 Je zali9 Je otfn r (! mu ie 'u>tel pomagati, vendar se ni ovedel, rešilec Ante.n Lpe,Jal najprej v jeseniško bolnišnico, od tam pa v UKC. U,nrl- Zdra k h,S,Vl' /aradi uSivcga vz'galnika IX. oktobra v UKC
Kolesarji drugi med povzročitelji nezgod
Že 34 mrtvih
Kranj, 26. oktobra - Prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah enajst hujših prometnih nezgod, en udeleženec je bil mrtev, ena je umrla zaradi posledic nezgode, skupaj je letos že 34 žrtev prometa. To je samo dva manj kot lani vse leto. Lansko število bo bržkone preseženo, saj sta pred nami še dva "težka" meseca; prihaja zima s slabimi voznimi razmerami ter veseljaški prazniki s pitjem.
Prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar pravi, da je izjemno veliko nezgod, v katerih so udeležni kolesarji. Letos so bili vpleteni že v 58 hudih nezgod, od teh so jih kar 41 povzročili sami. Kot povzročitelji so kolesarji na drugem mestu, za vozniki osebnih vozil. Problematični so zlasti otroci in starejši. Policisti opažajo, da imajo redki brezhibno kolo, pogosto vozijo brez luči, še pogosteje brez stranskih odsevnikov. Veliko kolesarjev vozi po nasprotni strani ceste, ne uporabljajo kolesarskih stez, kjer že so (primer delavski most v Kranju), v "modi" je vleka z mopedom, mnogi ne drže krmila, sopotnike vozijo na prtljažnikih koles in celo na krmilih, starejši, zlasti ženske, so obloženi s cekarji, številni kolesarijo pijani... Takšno obnašanje običajno plačujejo kolesarji sami, z življenji in hudimi poškodbami.
Za krmila motornih vozil vse pogosteje sedajo tudi mladoletniki, ki seveda nimajo vozniških dovoljenj, niti voznih izkušenj. V petek nekaj pred deseto zvečer je pri Bohinjski Češnjici povzročil nezgodo učenec osmega razreda osnovne šole Boštjan G. iz Srednje vasi. Boštjan je vozil z mopedom brez luči, varnostne čelade in izpita. Zgrešil je cesto, se zaletel v smernik in pristal v jarku. Koje prišel k sebi, seje sicer sam odpravil domov, vendar se zaradi hudih poškodb po glavi zdravi v jeseniški bolnišnici.
Nepremišljeno odisejado si je v petek privoščil tudi 15-letni Domen D. Prometniki so ga v neregistriranem fičku ustavili v Rodinah, potem ko so mu kar dvakrat zaman pomahali z rdečim loparjem. Alkotest je pokazal, da je imel fant v krvi kar 1,5 promile alkohola.
J- je ovaden tožilstvu
Zavrnil moško nežnost...
Jesenice - V zasebnem stanovanju 34-letnega Jeseničana Milana Z. sta bila 20. oktobra 37-letni Enes O. in Milanovo dekle. Enes je legel na Milanov kavč, sredni popoldneva je k njemu prilegel še Milan in ga začel otipavati. Enes je odklonil nežnosti in moškega osvajalca odrinil. Milana je zgrabila maščevalnost. Enesa je obdolžil, da je imel spolne odnose z njegovim dekletom, razbil je mizo in z eno od miznih nog začel udrihati po presenečenem Enesu. Policija je vdrla v zaklenjeno stanovanje in hudo ranjenega Enesa spravila do zdravnikov.
Alpetourovo podjetje z izgubo kreditiralo zasebno firmo
Direktor pretakal na svoj račun
Kranj - Na videz nedolžni primeri, ko odgovorni človek družbenega podjetja ustanovi zasebno podjetje, običajno z enako dejavnostjo, se največkrat kriminalno končajo. Tudi direktor enega od podjetij v sklopu Alpetoura Škofja Loka je napeljeval vodo na svoj mlin.
Lani je na kranjskem sodišču registriral zasebno firmo Mernik d.o.o. Direktorica Mernica je sicer žena, sam in sin pa sta solastnika. Direktor je prekršil zakon o delovnih razmerjih, ki med drugim pravi, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme sklepati konkurenčnih poslov za svoj račun. Tako družbeno podjetje, v kateri je direktor, kot zasebno Mernik, v kateri je solastnik, imata namreč podoben spekter dejavnosti, od mednarodnih in domačih prevozov do trgovine na debelo in drobno.
Kot se v takih primerih običajno primeri, so se začeli sklepati posli med obema firmama. Družbeno podjetje je, denimo, začelo prodajati zasebnemu hrvaške dinarje po, milo rečeno, čudnem tečaju. 4. marca letos je bil sklenjen dogovor, da bo zasebno podjetje poravnalo svoje obveznosti do družbenega v višini skoraj tri milijone tolarjev za nakup nekaj več kot štirih milijonov hrvaških dinarjev! Za obe podjetji je bil podpisnik ovadeni direktor, s tem daje podpis svoje žene ponaredil. 18. marca je dvakratno podpisal pogodbo o odstopu terjatev Mernika Alpetouru v višini prek dva milijona tolarjev. Tudi vsa nakazila zasebne firme do družbene so občutno zamujala za zakonskim rokom, za zamude družbena firma zasebni seveda ni obračunala nikakršnih obresti. 16. marca, na primer, je bil sklenjen dogovor, da družbena firma poravna obveznosti Mernika v višini blizu 400.000 hrvaških dinarjev. Plačilo je spet krepko zakasnilo, medtem je hrvaški dinar padel, spet je bil podpisnik na obeh straneh isti.
Kot je povedal vodja urada kriminalistične službe UNZ Kranj Jaka Demšar, je družbena firma v bistvu kreditirala zasebno firmo, seveda v svojo izgubo. Zaradi tega so direktorja Alpetouro-vega podjetja ovadili kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe.
Spor končal z izvijačem
Tržič - 17-letni Peter A. iz Tržiča se je spri z Mladenom P. Ta je nabutal vročekrvnega najstnika, ki je odvihral domov in se vrnil z dvema izvijačema. Mladen ga je spet podrl na tla, Peter pa mu je vrnil z izvijačem. Porezal ga je po roki in stegnu ter zabodel v dimije na levi nogi. Sledi kazenska ovadba.
V gostilni na Hrušici pa sta se sprla in stepla 41-letni Zdravko K. s Hrušice in Ivan J. z Jesenic. Zdravko je Ivanu polomil dve rebri, zrak mu je vdrl v prsni koš, hude poškodbe ima tudi po glavi. Policisti so Zdravka K. ovadili tožilstvu kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe.
Šibra oplazila lovca
Radovljica - Joža B., star 60 let, iz Mišač se je vračal s skupnega lova. Ko so lovci prišli do parkiranih vozil, se mu je njegova piska sprožila, ena od šiber je po temenu glave oplazila drugega lovca. Radovljiški policisti so neprevidnega Joža B. ovadili kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Poškodbe so bile prehude
Sebenje - Zaradi posledic nezgode, ki se je pripetila 17. oktobra zvečer pri Sebenjah, je v jeseniški bolnišnici štiri dni kasneje umrla 80-letna Pavla Perne. Pernetova je šla tedaj peš ob levem robu ceste, kjer jo je z desnim delom krmila kolesa zadel 15-letni Miha B. iz Žiganje vasi. Padec vznak je bil za žensko usoden.
Kdo je zadel kolesarko?
Visoko - 22. oktobra ob enih popoldne je 77-letna kolesarka v križišču na Visokem neprevidno zapeljala z lokalne na prednostno cesto Kranj - Preddvor. Pri tem jo je oplazil neznan voznik neugotovljenega osebnega avtomobila. Kolesarka je padla in si poškodovala levo roko. Voznik je ustavil, si zapisal njene podatke in obljubil, da jo bo naslednjega dne obiskal, nato pa odpeljal naprej proti Preddvoru. Žensko je odpeljal domov drug neznan voznik. Da bi ugotovili okoliščine prometne nezgode, kranjski policisti neznanega voznika, udeleženca v nezgodi, in morebitne priče, da se oglase na policiji v Cerkljah ali pokličejo na najbližjo policijsko postajo. • H. J.
Maščevanje zavrnjenega snubca
Kranj - Kranjski policisti so že 28. septembra prijavili sodniku 28-letnega Zumreta D. iz Velike Kladuše, državljana BiH, ker je stanodajalki grozil z nožem, nato pa še z ročno bombo. Na ta način je hotel izsiliti poroko z njo, da bi lahko še naprej živel v Kranju. No, iz moke ni bilo kruha, sodnik je Zumretu izrekel ukrep izgona iz Slovenije za leto dni.
Očitno pa Zumret D. ljubi Slovenijo, če že ne stanodajalke. Sredi prejšnjega tedna je namreč spet prišel v njeno hišo. V dnevni sobi je razrezal sedežno garnituro, poškodoval televizor, raz-metal kuhinjo, kjer je odvil tudi ventil na plinski jeklenki, nato pa z jakno oškodovankinega sina izginil v noč. Naredil je za več kot 350 tisoč tolarjev škode.
Ko se je oškodovankin sin zjutraj zbudil, je začutil plin in še pravočasno zaprl jeklenko. Matere, ki pred zavrnjenim snubcem nima miru, ni bilo doma.
Kako je potoval ukradeni golf
Kranj - V petek so kriminalisti UNZ Kranj obravnavali dvojico, vpleteno v tatvine oziroma goljufije z osebnimi avtomobili, največ golfi. Avti izginjajo iz Slovenije in po večini končajo v južnih republikah nekdanje Jugoslavije. V zadnjem primeru sta sodelovala 26-letni Željko N. iz Kranja in 27-letni hrvaški državljan Čedo B. 10. oktobra sta v Alpetourovi poslovalnici rent-a-car na letališču Brnik najela avto golf. Odpeljala sta ga v Srbijo, in sicer tako, da je Čedo B. odpotoval naprej ter pripravil "teren", Željko N. pa je za njim pripeljal golfa. Med vračanjem je Željko na Madžarskem prijavil tatvino avta, ki da ga je pustil ob cesti, ker mu je zmanjkalo goriva. Isto je nato natvezil tudi na mejnem prehodu Dolga vas. Kriminalisti so Željka trdo prijeli, kmalu jim je bilo jasno, kdo so ostali udeleženci in da gre za dobro organizirano tatinsko klapo. Koliko avtomobilov so na tak način odpeljali iz Slovenije, še preiskujejo.
GLASBILA
"VIC" - MLADI VOZNIK d.o.o., Koroška 5, 64000 Kranj ORGANIZIRAMO
- vsak torek enodnevni nakupovalni izlet v Munchen s kombijem. Cena 60 DEM za osebo.
- nudimo prevoze s kombijem za manjše skupine po domovini in tujini
- izposojanje osebnih avtomobilov
- izposojanje MOBI TEL-ov Informacije: 213-160 ali 328-602
MALI OGLASI
H>217-96(r
flALLo
PIZZA
DElOVTil CAS: VSAK. DAM   OD    8*° 2200 fJEDELJA     OD   i 1 00 - 220Q
APARATI STROJI
PRALNI STROJ, cena 3.000 SIT, prodam. Tomič, Podbrezje 112
_15205
AVTOMATSKO TEHTNICO, TRANSPORTNI TRAK in SORTIRNIK KROMPIRJA, prodam. « 328-238 _15279
ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, nov, ugodno prodam. « 75-913 ali 73-364 15356
VIDEOKAMERO, novo, Panasonic, NV 500, VHS-C, 12 x digital zoom, Ticle digital efect. Image stabilizer in ostale funkcije. Cena 2.200 DEM, prodam. Jereb Miran, Blejska Dobrava 144 15631
OSEBNI RAČUNALNIK PC XT, 3.5" in 5.25" FDD, Hercules monitor 14", prodam. « 45-331 15505
PEČ za centralno kurjavo, 32.000 kubikov, novo, prodam. Zg. Rute 67, Gozd Martuljk 15533
SNEŽNI PLUG in ROLBO za Gore-nje Muta, novo, prodam. « 74-972_ _15550
OSNOVNO PLOŠČO računalnika Motherboard 386 DX/25 mhz + coprocessor + 4 mb ram, pro-dam. g 211-917, Igor 15558
TV RR Niš, prodam. Hrastje 72, « 328-042_15573
CIRKULAR za drva, prodam. Si-monišek, Sv. Duh 146 15585
HIŠNI RAČUNALNIK Commodore 64, prodam po ugodni ceni. « 061/627-721_15610
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. « 215-650_15616
Barvni TV KORTING, originalni, brezhiben, daljinsko upravljanje, poceni prodam.« 324-409 15623
TERMOAKUMULACIJSKO PEC, 2 KW, kupim. « 73-041 15630
Oddelek za notranje zadeve Škofja Loka objavlja na podlagi 1. odstavka 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92) naslednji
razglas
0 razgrnitvi splošnih volilnih imenikov za volitve predsednika republike, poslancev v državni zbor in za izvolitev članov državnega sveta, ki bodo dne 6. decembra 1992.
Občani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike ter zahtevati popravek ustno ali pisno na Oddelku za notranje zadeve Občine Škofja Loka najkasneje do 21. novembra 1992.
Volilni imeniki bodo razgrnjeni in občanom na vpogled od 26. oktobra do 21. novembra 1992 na Oddelku za notranje zadeve Občine Škofja Loka v sobi št. 51 in v krajevnih uradih Žiri, Železniki in Gorenja vas v času uradnih ur.
Predvolilno javno vabilo Gorenjskega glasa
POLITIČNIM STRANKAM IN KANDIDATOM
V skladu 2 neodvisno m nestrankarsko uredniško politiko bo v predvolilnem obdobju poltednik GORENJSKI GLAS omogočil enake možnosti strankam, kandidatkam in kandidatom za predstavitev njihovih programov.
Zato GORENJSKI GLAS javno poziv« politične strank« ter vse, ki nameravalo kandidirati na volitvah za poslance v Dr* favni zbor, z« svetnike v Državnem svetu in za predsednika Republike Slovenija, da do zaključno 30. oktobra 1992 posijalo svoje programe za objavo v Gorenjskem glasu. Prejetih besedil ne bomo lektorirali ali kako drugače spreminjali, razen nadnaslovov in tehničnega opremljanja. Vrstni rad objave prispelih predstavitev bomo določiti z žrebom, ki bo Z. novembra (zato bodo kot pravočasno prispela besedila upoštevana vsa s poštnim žigom vključno 30. oktobra 1992). Gorenjski glas bo v naporih za čimbolj enakovredno možnost predstavitve programov kandidatk in kandidatov oziroma strankarskih kandidatnih list zagotovil objavo besedil v predpisanem obsegu:
— za volitve v Državni zbor vsaki stranki, 2ve2l strank ali samostojnemu kandidatu po 25 tipkanih vrst oziroma ustrezno grafično opremo v tako odmerjenem časopisnem prostoru
— za volitve v Državni svet po 20 tipkanih vrst in portret kandidata za zastopnika lokalnih interesov v Državnem svetu (oziroma namesto portreta prostorsko ekvivalentna grafična oprema)
— za volitve predsednika Republike Slovenije po 25 tipkanih vrst s portretom kandidata alt prostorsko ustrezno grafično opremo
Vse druga predstavitve strank, kandidatk in kandidatov objavljamo kot plačane oglase (npr. "Predvolilna odprte strani"), pri čemer veljajo cene oglasnega prostora po ceniku, vključno z ostalimi komercialnimi pogoji Gorenjskega glasa (pogodbeni popusti za letno rezerviran in koriščen oglasni prostor). Tako kot že doslej bomo neodvisno in nestrankarsko v ustaljenih novinarskih zvrsteh spremljali predvolilne aktivnosti na Gorenjskem in v Sloveniji in bralkam ter bralcem zagotavljali člmboljšo obveščenost.
Uredništvo Gorenjskega glasa
HARMONIKO, navadno, BE-ES-AS, Melodia, odlično ohranjeno, prodam.« 70-015 15596
Ugodno prodam KASETOFON TECHNIKS (komponenta) in elektronsko KLAVIATURO CASIO (sampler , SK-200). « 622-410
CR. MATERIAL
PLOHE, borove in hrastove, prodam« 061/823-078_15557
Električni RADIJATOR, 3 KW, Emo Tobi, prodam. Šavs Peter, Ul. 1. avgusta 5, Kranj 15559
KRILA od OKEN, 18 kosov, rablje-nih, 120 x 30, poceni prodam. « 891-177_15578
BAKRENO PLOČEVINO, za žlebo-ve, ugodno prodam. « 324-977
_15598
STREŠNO OPEKO Dravograd, 2.200 kosov za 600 DEM, prodam. « 324-977__15599
ARMATURNE MREŽE 8/6, 3 kose, prepolovljene, ugodno prodam. « 620-730 15608
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM kemijo in fiziko za osnovno šolo, poceni. « 43-249, po 16. uri 15416
INSTRUIRAM angleščino za osno-vne in srednje šole. « 66-783 _15537
INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. « 213-644, Matjaž _15605
INSTRUIRAM angleščino za osnovno šolo. Poceni. « 331-455 _15624
IZGUBLJENO
Ušla je PENANT RAZELA - rdeča. Kdor jo je ujel, ga prosim, če mi sporoči. S 312-192. Nagrada: mlada papiga nimfa. 15534
KUPIM
STANOVANJSKO  PRAVICO kupim. « 329-875, od 16. do 18. ure __15207
Kupim diesel VILIČAR do 25 t « 70-211 15546
LOKALI
V najem oddamo DISKOTEKO in KAVABAR na Gorenjskem, z obveznim odkupom opreme. APRON D.0.0,« 214-674 1 5629
OBVESTILA
Cenjene stranke obveščamo, da lahko svoja obuvala dvignejo do konca oktobra 1992, zaradi prene hanja delovanja delavnice. ČE VUARSTVO STARMAN 15113
ARMAL PIPE pod tovarniško ceno. « 801 166_15400
POPRAVILA termoakumulacijskih peči. Kodrič, Zg. Besnica 36, « 403-153 15446
OTR. OPREMA
Izdelujemo in prodajamo OTRO ŠKE STOLČKE z mizico, za starost od 6. mesecev dalje Mizarstvo Smolej, Kovor 63, Tržič « 57 313
_14682
Otroški KOMBINIRAN VOZIČEK, prodam. Golnik 19 15552
Kombiniran otroški VOZIČEK ter KENGIRUJČKA, prodam. Praprot na polica 29, « 422 152 15626
OSTALO
HLODOVINO, lipovo in jelševo, prodam « 65 808 15334
RASTLINJAKI različnih dimenzij, so vam na voljo. « 621 334 15513
HLEVSKI GNOJ prodam. Luže 4 _15524
DRVA, metrska, razžagana, z dostavo, žagamo tudi na domu, pro dam. « 325 488_15551
KAKTUS Agavo, veliko 1 m, prodam. ■» 421 239 15555
brazda
IZ POLJŠICE PRI PODNARTU 6 TEL 064/70-225
ODKUPUJEMO
SMREKOVO, BOROVO IN BUKOVO HLODOVINO
PREVZAMEMO
POSEK IN SPRAVILO LESA
PRODAJAMO
TRAMOVE, PLOHE. COLARICE IN ŽAMANJE
SE PRIPOROČAMOI
PREMOG
• Lignit
kocke 6.200,00 SIT, kosi 6.750 SIT
• rjavi premog (kosi in kocke) 10.800,00 ali 12.200,00 SIT Cene veljajo za Kranj in okolico ZAGOTAVLJAMO KVALITETO! Prevoz brezplačen za 3t in več. MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA, ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI.
TAMARČEK d.o.o., Kranj
Betonova ul. 22 (KOKRICA)
064-215-047 ali 0609-611760
KRIZANTEME, po ugodni ceni, prodam. Konc, Mošnje 37, Radovljica_15581
MAČEHE prodam. Praprotna polica 23, Cerklje_15593
Polovico TELETA, prodam. « 401-088_ 15603
KONTEJNERJE (smetnjake), pro-dam. « 324-457_15614
MED akacija - smreka, prodam. Hafnarjevo naselje 20, Škofja Lo-ka, « 633-764_15618
PAJKOVKE in KRIZANTEME, prodam.« 77-641_15619
Polovico BIKA prodam. « 65-018
PRIDELKI
ZELJE v glavah, prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče 14744
RDEČ KORENČEK
SO, prodam.
RDEČO PE-061/841-059
15131
HRUŠKOVO ŽGANJE, domače, le-tnik 90, in HRUŠKE moštarice, ugodno prodam. Okroglo 11, Naklo,« 47-761_15182
KROMPIR, jedilni in semenski, Bintje, prodam.« 73-121 15469
JABOLKA, obrana, neškropljena, prodam. Porenta, Sv. Duh 48, Škofja Loka _15540
REPO, prodam. Trboje 61 15545
HRUŠKE moštarice, 3 tone, prodam, g 65 954_15547
KROMPIR, jedilni in za krmo, prodam. Kopač, Kokrica, « 215-095 _15556
SEMENSKI KROMPIR Sante in krmno REPO, prodam. « 422-136 __15563
HRUŠKE moštarice, za žganjeku ho, prodam. « 45 390 15576
RADIČ (štrucer) prodam, « 312 192__15580
Raznovrstna N EŠKROPUENA JA-BOLKA in HRUŠKE za namakanje, prodam. Dolinar, Višelnica 15. « 725-254 15586
KRMILNO 422 039
PESO   prodam. «
15592
SENO v balah, 400 kg, prodam « 49 231_15604
ZELJE v glavah, prodam. Kuralt Janez, Žabnica 39 15611
JABOLKA, domača, ugodno prodam. Košir, Pot na Bistriško 14, Tržič 15620
POSESTI
SKLADIŠČE v Naklem, oddam v najem « 50 852_15311
STANOVANJE, nekomfortno, v Kranju, 68 kvad. m, menjam za sta rejšo hišo, na lepi legi v okolici Kranja Šifra: PRITLIČJE 15327
STAREJŠO HIŠO, v Gozdu Mar tuljku, prodam. « 891 833 15553
GOZDNO PARCELO v Škofji Loki, po 2.5 DEM/kvad m, prodam. « 692-517_15577
HIŠE PRODAMO: manjšo v Du-pljah, večjo v Radovljici, novo gradnjo na Bledu, obnovljeno v Kranju in atraktivno v Kranjski go ri. KUPIMO več manjših hiš v Kra nju in drugje na Gorenjskem. APRON D.O.O., «214 674 15628
PRIREDITVE
Trio PRAPROTNIKA igra, prepeva za ohcet in zabavo, « 70-015 _14743
PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije « 41 581 15483
POZNANSTVA
Ne iščite partnerja drugje, oglasite se v AFRODITI, ženitni posredo valnici v Kraju Za dekleta do 30 let brezplačno. Vabimo vas tudi na MARTINOVANJE, 14 11 1992 « 324 258 in 51-245_15634
RAZNO PRODAM
BUKOVE DRVA in TELETA, težke ga 120 kg, prodam ^ 65 419 _16549
TERMOAKOMULACIJSKI PEČI in OMARO za predsobo, prodam « 217 401 15587
ZAZIDLJIVO PARCELO, Avto 125 PZ ter nove GUME, prodam. « 691 -624_15595
KOSTANJEVA DRVA, 10 m, po naročilu, stadki MOŠT in JABOLKA, prodam. « 79-030_15597
PUJSKE, težke 20 kg, in mešana DRVA, prodam. « 620-582 15613
GLASBENI STOLP, sedežno GARNITURO, HLADILNIK, prodam. Jezerska c. 122, zvečer 15633
STAN. OPREMA
SPALNICO ohranjeno, 061/571-696
kompletno, dobro prodam. «
15216
STANOVANJE, 50.1 kvad. m,
dovljici 74-505
ali okolici
POSTELJO, 90 x 190, in otroško POSTELJICO, takoj prodam. Zelo ugodno in poceni. Nolimal, Kovor-ska 17, Bistrica pri Tržiču 15494
POSTELJO z jogijem, cena 1.500 SIT, prodam, « 802-556      15554
STORITVE
AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka® 73-120 14112
ALARMI, AVTOALARMI, senzor-ske SVETILKE, prodaja in monta-ža. 9 66-783_14630
J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, « 329-886 14846
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE, pošljemo prospekt. Roletar-stvo Berčan, « 061/342-464 ali 061/342-703_14882
STILE, za lopate in vile, cena 160 SIT, prodajam. « 633-488 15013
ŽENSKA KRILA iz prinesenega blaga po meri izdelujem in predelujem stara oblačila. Ugodna cena. Stopar Marija, Alpska 65, Lesce, « 74-122, vsak delovnik, od 15. do 20. ure_ 15112
ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Mi-Ije 13, « 43-345 ali 061/651-247, sprejema naročila za žaluzije, lamelne zavese, rolete in pliseje. V prenovljenih prostorih na Miljah, je možen ogled in naročilo senčil, v sredah od 10. do 16. ure. Preostale dni je možen ogled po dogovoru, zaradi terenskega dela. _15152
Popravilo in montaža TV ANTEN. g 215-146 _ 15183
Polagam KERAMIČNE PLOŠČICE « 65 705_ 15186
VODOVODNE INSTALACIJE, razne (nove na hišah, kot tudi razn^ popravila), vam naredimo strokovno in hitro. ® 218 427 15194
Popravilo  plinskih  in  električnih VOZILA ŠTEDILNIKOV, popravilo in čiščenje BOJLERJEV. «8* 725-215, popoldan 15198
Emajliranje kopalnih KADI z uvoženim materialom. Garancija 2 leti. «66 052 15202
FRIZERSKI SALON "LILI" ima zelo ugodne cene. « 421 790 15206
Ugodno čistim vse vrste TALNIH OBLOG in SEDEŽNIH GARNITUR. Casablanca d.o.o,« 212-702 _____ 15220
FRIZER modnih pričesk, lahko tudi na vašem domu I gp 327-061 15224
MITSUBISHI
novi COLT 1,3GLL
1300 ccm, 75KM, 12 ventilov,.... met. barva, temna stekla, servo volan nastavljiv po višini, voznikov sedež nastavljiv po višini, dig.ura, deljiv zadnji sedež Cena do reg.: 23.500 DEBi
DOBAVA TAKOJ!_
Mark Mobil
AVTOSALON IN TRGOVINA
Šuceva 17, KRANJ
Tel.:242-3O0 fax.:242-600 Del.čas: 9-13. 15-18 sobota 9-12
POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, stenskjj talne keramike, g? 65-773 ŠTAMPIUKE in ZLATOTIS^ Kranj, Slovenski trg 7 (delavsKJ dom), naročila sprejemamo vsa delovnik od 8. do 14. ure, četrte* od 8. do 16. ure. Štampiljke "izj* va" za naročilnice lahko dobiteJjj koj« 064/217-424__
STANOVANJA ^
Oddam dve OGREVANI. SOBI 1 dvema ležiščema.« 621-436^^
GARSONJERO ali enosobno SjJ NOVANJE na Bledu ali v oko^. išče mlad par. g? 76-115 15™
za-
menjam za kupljeno garsonjero,
Kranju« 327-541__«2-
Najemniško STANOVANJE, v Ba
iščeml5$
KUPIMO garsonjere in enosobn0 stanovanje v Radovljici, Met|H dah, Kranjski gori, na Bledu in m senicah. Tri in štirisobna v KfŠJJIj Škofji Loki in Medvodah. PR°.Dyh MO in NAJAMEMO več različ^
15627
stanovanj na Gorenjskem D.O.O.,« 214-674
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rezervni deli in odkup nevoznih
rabli«*1'
te
zil Citroen « 692-194 AVTOPLAŠČE, 4 x 175/70 - 13. f
3261|b
obnovljena, prodam.
ZIMSKE GUME 145/13 ,45/15, letni, prodam. « po 20. uri.
Izposoja VIDEOKAMER, uporaba je enostavna.« 241 165 15247
AVTOKLEPARSKA DELA od 20/11/1992 dalje 20 % popusta. Rezervni deli zagotovljeni « 241-168 _15254
Podjetje RAPAL prodaja in vgraju je uvožene ALARMNE SISTEME. « 312 137_15333
ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla, avtosedeže « 632-437_15439
RAČUNOVODSKE in KNJIGO VODSKE STORITVE za podjetja in obrtnike, vam nudimo po konkurenčnih cenah. SPARTAK D O.O., g 45 568 ali 216-706_15475
MONTIRAM vlečne kljuke. « 633 506_15523
KOMPLETNI SERVIS pisarniških stolov, opravljamo kvalitetno in poceni Zaloker Zaloker, « 324-741_15527
Izdelujem CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE vseh dolžin Prebačevo 32/a 15571
YUGO 45 A, letnik 3/1987, dojjj ohranjen, prodam po ugodm ^
« 50 754_——-nr
R 4 in ZASTAVO 750, ugodnog dam« 421-837 ——-gi ZASTAVA 101, letnik 1976, c^e ali po delih, prodam « 1® \\tjt$
R 4, letnik 1988, spredaj rahlo P0, škodovan, ugodno proda^-^gfl 211-387 ali 58 444 YUGO 55 A, letnik 1988, Pr0J$ « 802 624
ZASTAVO 101, letnik 1986. 0^, njeno, prodam  Negušar, ^^fi
22, Železniki
GOLF JX Diesel, letnik 1989. ta, cena 14.000 DEM, prodaj 8412J6_________^
R 4 GTL, letnik 1989, garažna - ^ na   6.500   DEM, prodam^ 620 730, od 16 ure dalje_____—
DIANO, obnovljeno, ugod"0^ i dam« 631 674 __——-^2l-UMVV 316, letnik 1988, oroO^f riška 13, Drulovka, Kranj_^r^ć GOLF, letnik 1980, regis^JJJV 13/8/1993, oranžne barve, P M Kriška 3, stanovanje 2, Drulo*^
ZAPOSLITVE
ŽELITE sodelovati z enim jjJP koncernov na svetu? Ste v prodajati, kar je najvažnejs^. fiti< ropskem trgu in prvič Oglasite   se nam 061/324 434
■5«
iS AGROMlX
Servis - trgovina - rez. deli
Ljubno 27, tel.: 70-009
UGODNO antiinz za 256 SIT/L
Motorno olje S3 - 10 L 2.078 SIT fl Olje Delta in razni filtri. Traktorske prekucne prikolice Q Hladilno tekočino in olje zamenjam • Komisijska prodaja rabljene kmet. me •
GAULOISES BLONDES
Honorarno ZAPOSLITEV nudimo osebi za predstavitve protivlomnih   Jp—flB- -alarmnih sistemov za hiše, viken- ŽIVALI de, stanovanja,  lokale itd. « _________
74-710, od 18. do 20. ure 14839
DELO na vašem domu, delovne iz-i kušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Horn, Revolucija 8, Jesenice 15622
ZASTOPNIKA za prodajo kave potrebujemo za Škof jo Loko in okoli go.« 325-712, zvečer        15168
ZASTOPNIKE, za prodajo kmečke-ga priročnika, iščemo. Honorarno ali redno« 633-181_15193
CLUB EXCLUSIVE zaposli hono-rarno dva NATAKARJA, z lastnim prevozom in D.J.-a. « 45-080, Exclusive_15260
Dejstvo je, da je zastopništvo za ATLAS SLOVENIJE najbolje plačano honorarno delo. Ker je še nekaj prostih delavnih mest, vabimo predvsem ljudi, z delavnimi navadami, da pokličejo na « 632-330
ali%)-846._15289
Dve STREŽNICI, komunikativni in samostojni, zaposli dnevni bar. « 218-950, od 19. do 20. ure     15436
PLAMENSKEGA VARILCA, brez-Poselnega, zaposlim, « 632-524, Po 20. uri_15538
INSTALATERJA centralnih kurjav, zaposlim. « 632-524, po 20. uri
|a~ honorarno DELO V PLETIL-STVU iščem vešče dekle. « jU-631, od 10. do 12. ure. 15542 •scemo ZASTOPNIKE za delo na terenu, stimulativen zaslužek. « «5-526 15561
PRAŠIČE, za nadaljno rejo, 20-80 kg, in krmilni KROMPIR, prodam. Globočnik, Letališka 7, Voglje, Šenčur 15071
RJAVE JARKICE ter PRAŠIČE, pri-merne za rejo ali zakol, prodam. « 65-546, Stanovnik 15488
HRČKE
Mlade 324-457
prodam.
15525
KRAVO, molzno, prodam. Polenik 7, Cerklje, _• 422-590, popoldne, po 15. uri_15528
Naročila za DOBERMANE, sprejemam. Martinjak, Zg. Brnik 76, _»
422-737_15529
PRAŠIČE, do 50 kg, in JABOLKA, prodam. « 57-280_15530
KOBILO Haflinger, staro 3 leta, prodam. Brgles, Škofja Loka, « 621 -608_15531
KONJA, starega 7 let, in BIKCA, težkega 200 kg, prodam. Podhom 49, Zg. Gorje_15536
BIKCA, težkega 180 kg, prodam. « 65-342_15541
Dve TELICI simentalki v 7. mesecu brejosti iz A kontrole, prodam. _* 65-754, Prevodnik_15543
Letali-15544
TELETA križanca, prodam ška 24, Voglje.
Črne LABRADORČKE
°ELO na dom.'
241-446, Urbane.
15567
kom, prodam. « 50-631
rodovni-15564
PELO na dom. « 241-419, Mateja 15569
C"e~želite dober zaslužek z delom Pri Mladinski knjigi, pokličite « 59-159, dopoldne. 15584
fjovenska knjiga OBJAVUA VEČ GOSTIH DELOVNIH MEST do-|tavljalca - popisovalca, ZA DOSTAVO ARTIKLOV NA DOM TER POPIS STRANK ZA POTREBE SLOVENSKE KNJIGE. POGO-JLaktivno znanje slovenskega jezijo, lasten prevoz. MOŽNOST REDNE ALI HONORARNE ZAPOSLILE. ČE IMATE KAKRŠNEKOLI IZKUŠNJE Z DELOM NA TERENU, JIH POPIŠITE V VAŠI PRIJAVI. Pl-*NE PONUDBE POŠUITE NA NA-*b V: Slovenska knjiga. Litijska Ljubljana, z oznako DOSTAVA.
KOZO, prodam ali menjam za ovna.« 891-694 15565
PSIČKE mešančke (pudlji), stare 2 meseca, prodam. « 73-449 15568
Ljubiteljem psov, oddam majhne PSIČKE« 66-244_15570
HRČKE, cena 100 SIT/komad, prodam« 326-815_15574
KOKOŠI, stare 22 tednov, prodam. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 15579
ni, 5594
BIKCA simentalca, starega 7 d prodam« 721-254_155,
HRČKE, rjave in črne, prodam. « 324-457_15612
JARKICE prodam. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica,« 214-855 _15617
Dva BIKCA, v četrtem tednu starosti, prodam. Vreček Marija, Delavska 2, Šenčur 15632
ZAHVALA
V 63. letu starosti je odšel od nas naš dragi
JOŽE SKUBIC
kriminalist v pokoju
Od njega smo se poslovili 20. oktobra 1992 v družinskem krogu.
Vsi njegovi
Kranj, Senično, Ljubljana
ZAHVALA
Ob smrti
LEOPOLDA AJDOVCA
iz Britofa
■* iskreno zahvaljujemo sosedom, nosačem, pevcem iz Naklega. Hvala g. župniku, kolektivu I BI, sodelavcem Zi-v" «n Planike, nogometašem. Društvu upokojencev Predoslje in vsem, ki so sočustovali z nami.
Žalujoči: Vsi njegovi
ZAHVALA
0b bo|eči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in sestre
MARIJE KOCJAN
roj. Skuber z Jezerskega
Vilu !len° z,anvaliuJemo vsem, ki ste jo v tako velikem šte-nikuT" i    ' "a "JCni zadnji poti Poscbna zahvala g. žup->n kol\ • ° °Prav,ien obred, sosedom, pevcem, gasilcem "■ektivu Exoterma. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Sinova Milan in Štefan z družino ter brat Joža
Kako bi dihal, poslušal, gledal, sedel med nami, katero vmes povedal. (Oton Župančič)
Našega sodelavca
VITA LAVTIZARJA
iz Kranjske Gore, ni več med nami. Pogrešali ga bomo! Delavci Kovinskega podjetja Mojstrana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata in strica
VINKA JEKOVCA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalo-stinke.
Žalujoči: Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, brata, strica ter svaka
FRANCA LEBANA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter sodelavcem iz ERC-a in Hladne valjarne Bela za vso pomoč in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo g. župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred, g. Zdravku Hajnriharju za poslovilne besede, družinama Pe-ternelj in Bavdaž za vsestransko pomoč, sosedom za denarno pomoč, dr. Rešku, dr. Mescu in osebju Nevrološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Jesenice, 15. oktobra
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANKA FERN
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Posebna zahvala gre sosedom iz Bukovega vrha in Gasilske ulice. Zahvaljujemo se organizaciji ZB, SDP, pevcem in Pogrebnemu zavodu. Vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuli s cvetjem, še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA DOLENCA
iz StražiSča pri Kranju
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti ter sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v času njegove bolezni, še posebej prof. Plesničarju, dr. Jerajevi in osebju dežurne ambulante Zdravstvenega doma Kranj. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za poslovilne pe-
Vsi njegovi Stražišče, 21. oktobra 1992
ZAHVALA
Ob tragični in mnogo prerani smrti našega dragega sina, brata in strica
BORISA KOPAČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, gasilcem, pevcem, govornikoma, kolektivoma hotela Grad Podvin in hotela Grajski dvor ter Športnemu društvu. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Posebno zahvalo smo dolžni mošenjskim fantom za cvetje, denarno pomoč in za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mami, ati, brat Srečo z družino
ZAHVALA
Po kratki, a hudi bolezni, nas je nepričakovano, v 57. letu zapustil najdražji mož, oče in dedek
MARJAN ČEMAŽAR
upokojenec organov za notranje zadeve iz Kranja
Iz srca se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo doc. dr. Debeljaku in dr. Zupanu iz Inštituta Golnik ter dr. Stenškovi iz ZD Kranj za zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskrena hvala delavcem organov za notranje zadeve in Klubu Maksa Perca Kranj za častno spremstvo in za ganljive poslovilne besede. Žalujoči: žena in hčerka z družino Kranj, 19. oktobra 1992
ZAHVALA
V sredo, 21. oktobra 1992, smo na Ovsišah pokopali
CECILIJO MIHELIČ
Štefkovo Cilko iz Rovt nad Podnartom
Iskreno se zahvaljujemo stricu Cirilu in njegovi ženi Min-ki, ki sta jo oskrbovala in ji lajšala trenutke njenega življenja v Rovtah. Prisrčna hvala Rovtarjem, Pepci Stroj, Francu Janževcu za pomoč in toplino, ko je zaspala in čakala na zadnjo pot. Hvala dr. Nuši Potočnik za zdravniško nego, gospodu žuoniku za verski obred, njenim sorodnikom, sokrajanom, mojim sodelavcem, vsem znancem, ki ste ji prinesli cvetje, se ji poklonili in jo pospremili k večnemu spanju, cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu zboru iz Podnarta za lepo duhovno in slovensko petje.
Sin Stanko z družino in domači v Rovtah
Podbrezje, 22. oktobra 1992
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
KATARINE KOŽELJ
iz Hotemaž
se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje in izraženo sožalje.
Vsi njeni
Hotemaže, 15. oktobra 1992
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica
. " _ PETRA ___tr_tl POLAJNARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Hriberniku, g. župniku, pevcem, članom ZB in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Sr. Bela, 12. oktobra 1992
SLOVENIJA IN SVET
Slovenija v Evropski banki
Guvernerji Evropske banke za obnovo in razvoj soglašajo s sprejemom Slovenije v to finančno organizacijo, angleški in nemški bankirji pa obljubljajo pomoč pri našem včlanjevanju v Mednarodni denarni sklad.
Obvestilo, da je postopek za sprejem Slovenije v Evropsko banko za obnovo in razvoj končan, je predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku sporočil predsednik Evropske banke Jacques Attali. Predsednika angleške in namške centralne banke pa sta guvernerju in viceguvernerju Banke Slovenije dr. Francetu Arharju in dr. Marku Kranjcu obljubila pomoč pri sprejemanju Slovenije v Mednarodni denarni sklad. Slovenija dosega po sodbi angleškega in nemškega bančnika na monetarnem področju solidne rezultate, zato bosta na bližnjih zasedanjih predstavnikov sedmih najbolj razvitih držav sveta (G -7) predlagala sprejem Slovenije v to organizacijo. Med vsemi nekdanjimi vzhodnoevropskimi in komunističnimi državami ima Slovenija najboljši izhodiščni položaj.
Izjava Zveze slovenskih Amerikancev
Zveza slovenskih Amerikancev iz Clevelanda je sprejela izjavo, v kateri pravi, da bo podprla vsako legitimno izvoljeno vlado v Sloveniji. ZSA želi obiske predstavnikov Slovenije in podpira druge oblike sodelovanja, decembrske volitve pa naj bi bile nov korak k graditvi slovenske demokracije. Seveda pa mora biti sodelovanje dvosmerno. Ameriški Slovenci ne bodo nikomur ničesar vsiljevali, vedno pa so pripravljeni na izmenjavo mnenj. Prav tako tudi nihče od slovenskih predstavnikov pri Zvezi slovenskih Amerikancev ni nezaželen. V izjavi se tudi zahvaljujejo slovenskemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu in slovenskemu veleposlaniku v Združenih državah Amerike dr. Ernestu Petriču za obisk Clevelanda.
Rupel v jugovzhodni Aziji
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je v soboto vrnil z obiska v Singapuru, Tajski in Maleziji. Po vrnitvi domov je časnikarjem povedal, da so bila v ospredju predvsem gospodarska vprašanja, govora pa je bilo tudi o diplomatskem sodelovanju, odpravljanju vizumov in pomoči beguncem. Malezija je pripravljena vzdrževati enega ali dva begunska centra v Sloveniji. Ker ima Slovenija za te azijske države zanimiv zemljepisni položaj, je bil izražen interes za vzpostavitev letalske zveze med Ljubljano in Kuala Lumpurjem ter za uporabo koprske luke. Naš zunanji minister ocenjuje obisk kot uspešen uvod v tesnejše gospodarsko in politično sodelovanje. • J. Košnjek
Oktober, mesec varstva pred požari
Poklicni in prostovoljni gasilci z roko v roki
Kranj, 26. oktobra - Člani gasilske organizacije so oktober izbrali za mesec varstva pred požari. Takrat ponavadi podrobneje predstavljajo svoje delo širši javnosti. Zato ni naključje, da je naš tokratni gost Jože Kastelic, ki se posebej za bralce Gorenjskega glasa spominja svoje prehojene poti v poklicnem in prostovoljnem gasilstvu.
Kako ste se spoznali z gasilstvom in od kdaj je to vaš poklic?
KASTELIC: »Leta 1948 je takratno Gasilsko društvo Kranj vabilo k sodelovanju nove, mlade člane. S prijatelji, med njimi je bil tudi današnji podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, smo se pridružili prostovoljnim gasilcem. Ker je bilo tam marsikaj privlačnega za mlade fante, posebej mo-torizacija, smo z navdušenjem opravljali zastavljene naloge. Seveda smo tudi želeli pomagati ljudem ob nesreči.
Desetletje pozneje je društvo zaposlilo prve poklicne gasilce. Odločil sem se, da zamenjam delo strugarja v Iskri s tem poklicem. Po dveletnem šolanju ob delu v srednji gasilski šoli v Zagrebu sem najprej tri leta opravljal delo referenta za požarno varnost in civilno zaščito v občini Kranj, leta 1963 pa sem postal vodja operative v takratnem zavodu za požarno reševanje in tehnično službo v Kranju.«
Lahko na kratko opišete vaše sedanje poklicno delo?
KASTELIC: »Kot vršilec dolžnosti strokovnega vodje v Gasilsko reševalni službi Kranj imam predvsem vrsto organizacijskih nalog. Ob skrbi za spoznavanje nevarnosti v požarnem okolju je v ospredju obnavljanje in dopolnjevanje opreme, obenem pa je treba zagotavljati stalno strokovno in telesno pripravljenost moštva. Moja dolžnost je tudi vodenje večjih akcij ob požarih in raznih nesrečah ter analiziranje le-teh. Poudariti moram, da je vse grajeno na kolektivnem delu, pri katerem vedno pride bolj do izraza medsebojno sodelovanje in manj samo vodenje.«
Koliko je bilo pri skupnem delu uspehov in katere težave so bile za vas najbolj boleče?
KASTELIC: »Pri ocenjevanju uspešnosti je za vsako akcijo posebej bistveno, na kakšno situacijo naletimo poklicni gasilci ob začetku. Posebej pri požarih je pomembno, da smo čimprej na požarišču, za razne nesreče pa potrebujemo čimbolj podrobne podatke o posledicah. Ker je malokdaj tako, je treba pri izdajanju povelja ravnati tudi po izkušnjah. Spet moram reči, da so ob meni dobri delavci, ki ne izpolnjejo samo povelj, ampak delujejo tudi samoiniciativno. Njihova izurjenost in požrtvovalnost največkrat odloči v prid uspešnosti dela, čeprav bi ob bolj točnem sporočanju o nesreči marsikaj tudi lažje in bolje opravili. V tej želji, da bi čimveč rešili, naši delavci včasih tvegajo tudi svojo varnost. Zame je bilo najhuje, ko se je kdo od gasilcev poškodoval v akciji, kjer pa s svojim vodenjem tega nisem mogel predvideti«
Se spominjate kakšnega posebno težkega reševanja na Gorenjskem?
KASTELIC: »Gotovo ne bom nikoli pozabil letalske nesreče pri Brniku. Ker smo pričakovali zvezni inšpekcijski pregled, sem sprva pomislil, da gre za vajo. Žal sem na kraju dogodka spoznal katastrofalne posledice, ki človeka zelo globoko pretresejo. Sicer pa smo se poklicni gasilci vedno najbolj bali velikih požarov v Savi in Exotermu« • Stojan Saje
Predstavitev
zdravstvenega
zavarovanja
Tržič, 27. oktobra - V Tržiču bosta ta teden dve obravnavi nove zakonodaje o zdravstvenem zavarovanju. Članom SDP Tržič bo novosti predstavil dr. Drago Petrič iz Kranja na srečanju, ki bo jutri, 28. oktobra 1992, ob 18. uri v veliki sejni sobi SO Tržič. Območni odbor Socialistične stranke Slovenije iz Tržiča pa pripravlja razpravo o tej tematiki v četrtek, 29. oktobra 1992, ob 17. uri v OŠ Bistrica. Tam bodo spremembe pojasnjevali predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zavarovalnic. • S. S.
Koča
na Blegošu zaprta
Škofja Loka, 26. oktobra -
Planinsko društvo Škofja Loka sporoča, da je Planinski dom na Blegošu od 25. oktobra dalje zaprt. Ponovno ga bodo odprli šele pred prvomajskimi prazniki prihodnje leto, saj imajo pozimi težave pri oskrbi z vodo. Dom na Lubniku je stalno oskrbovan. Kmalu pričakujejo že tudi prve prijave za silvestrovanje v njem. • S. S.
Sodniki ta teden vlagajo tožbe proti državi
Minister Kozinc naj gre!
Država sodniku dolguje skoraj polovico plače. Minister Kozinc za pravosodje ni naredil ničesar.
Kranj, 26. oktobra - 36 sodnikov Temeljnega sodišča v Kranju je na svojem zboru v sredo soglasno sklenilo, da do konca oktobra posamezno, vsak pri pristojnem sodišču združenega dela, vložijo tožbe proti Republiki Sloveniji za izplačilo dela osebnega dohodka, ki ga država nezakonito zadržuje in jim ga dolguje od maja letos.E
Kot je povedal Anton Šubic, gre po isti poti, začeti v sodniškem društvu v Ljubljani, vseh 500 rednih sodnikov v Sloveniji. Trenutno namreč druge (razen ostrejše) rešitve za izterjavo dolga od države ne vidijo. Hkrati predlagajo tudi začasni ukrep, po katerem država ne sme razpolagati z denarjem, ki ga dolguje njim. Za zastopanje in vodenje postopkov na sodiščih združenega dela sodniki pooblaščajo sindikat sodnikov Slovenije. Kdaj bodo sodišča združenega dela v njihovem sporu razsodila, je težko reči, zaradi preobremenjenosti in neprednostnega reševanja (kar jim je "obljubil" minister Miha Kozinc) bržkone ne prej kot v dveh, treh letih.
Zadnja neto plača sodnika brez stimulacije in minulega dela je znašala 55.600 tolarjev. Po zakonu o nagrajevanju funkcionarjev bi se morala približati stotim tisočakom. Na zboru sodnikov Temeljnega sodišča v Kranju so izglasovali tudi pobudo o sprožitvi ustavnega spora pri Ustavnem sodišču Slovenije, in sicer zaradi neuresničevanja zakona ter zaradi tega, ker sodnikom določa plače izvršilna oblast.
Če sodniki s tožbami ne bodo uspeli, bodo posegli po ostrejši metodi bojkota, to je vsesplošnem štrajku vseh slovenskih sodnikov. Beli štrajk v pravosodju bi organizirali podobno kot so ga v policiji, "pokrivali" bi verjetno le najnujnejše zadeve. Stališče gorenjskih sodnikov je, da gredo v štrajk le, če bodo štrajkali vsi slovenski sodniki.
Na sodniškem zboru sodnikov Temeljnega sodišča v Kranju so se tudi odločili, da predlagajo razrešitev ministra Mihe Kozinca, ker doslej za pravosodje ni naredil ničesar. Takega ministra sodniki ne potrebujejo.
Nezadovoljstvo, ki veje v sodniških vrstah, namreč ne izvira le iz slabih plač. Vzrok so tudi visoke norme, ki sodnike pogosto silijo v "ubijanje" številk, tudi na račun kakovosti dela. Mesečna norma sodnika na kazenskem področju, denimo, je 21 zadev. Z drugimi besedami to pomeni, da mora sodnik vsak mesec opraviti 21 razprav, napisati in odpo-slati 21 sodb. Za ilustracijo: norveški sodnik, ki je med najbolje plačanimi, ima normo
40
zadev na leto, mesečno plačo pa 7.000 mark!
Od reorganizacije slovenskega sodstva, ki mora biti po ustavi speljana do konca naslednjega leta, sodniki torej pričakujejo tudi ustreznejše norme, predvsem pa sodobnejšo procesno in materialno zakonodajo, da bodo sodni postopki lahko hitrejši, sodišča pa učinkovitejša. • H. Jelovčan
Sindikati snujejo lasten sklad
Brdo, 23. oktobra - Na skupščini Sveta kranjskih sindikatov so predstavili nekaj novih projektov, s katerimi skušajo izboljševati socialno in materialno stanje svojega članstva. Med zanimivejše sodi oblikovanje sindikalnega sklada, ki naj bi med drugim omogočalo materialno osnovo stavkajočim.
Poleg sofinanciranja stavk bi iz sklada črpali tudi za dodeljevanje enkratnih denarnih pomoči socialno ogroženim članom, dajanje kratkoročnih posojil članom, sofinanciranje ali zagotavljanje obročnega odplačevanja sindikalnih nakupov, letovanj in drugih storitev družbenega standarda.
Potem ko je v sklopu načrtov za sindikalno podjetništvo letos uspešno zaživela tamkajšnja agencija za posredovanje zaposlitev, so se kranjski sindikati lotili še več novih projektov. V Delavskem domu v Kranju naj bi spet oživel sindikalni (ali kranjski) klub, kjer bi se članstvo družilo zaradi političnih, kulturnih ali družabnih namenov. Po dolgotrajnih mukah so slednjič uresničili tudi načrtovani sindikalni diskont. Ni gajim sicer uspelo odpreti v Delavskem domu, pač pa so sklenili nekakšno poslovno so-
delovanje zasebnim trgovcem, kjer bo mogoč nakup s popusti tako v maloprodaji kot v diskontni prodaji, omogočali pa bodo tudi že uveljavljene akcijske nakupe. Poslovno sodelovanje sklepajo tudi s Hranilnico Lon, ki bo pod ugodnimi pogoji kreditirala člane kranjskih sindikatov.
Tokrat so se sindikalisti dogovorili tudi o povezovanju sindikatov v višje oblike sindikalne organiziranosti (v sindikate dejavnosti in centrale), ker po zakonu o reprezentativnosti sindikatov zgolj članstvo v kranjskih ne bo zadoščalo. Opredelili so se tudi do političnih strank in sodelovanja z njimi. Ostajajo nestrankarski, vendar se ne bodo branili sodelovanja s strankami na tistih programskih področjih, ki so usmerjena k varovanju pravic in interesov sindikalnih članov. • D.Z.
Regresirane vozovnice za vse
Škofja Loka, 26. oktobra - Z letošnjim šolskim letom je škofje''*' ški izvršni svet spremenil način plačevanja prevozov otrok v šole » poteh, ki so krajše od štirih kilometrov. Na daljših so prevozi r zakonu brezplačni.
Tako občinski proračun zdaj plačuje polovico stroškov prevozov na poteh, krajših od štirih kilometrov, le za otroke na razredni stopnji, ki so najbolj dovzetni za prometne pasti. Sprememba je zlasti med starši doživela precej neodobravanja, na Selškem je bilo tudi dosti organizacijskih zapletov. Na zadnji seji je izvršni svet nekoliko spremenil pravila sofinanciranja prevozov šoloobveznih otrok.
Enako kot za učence vozače na razredni stopnji, bo tudi vo-
začem s predmetne stopnje P0' slej občinski proračun pla4a polovico cene vozovnic na lacijah do štirih kilometrov. & vršni svet je razen tega sklenl1^ da se v zimskih mesecih od n0' vembra do vključno marca vozovnice v celoti plačajo iz Pr0' računa, v "lepših" mesecih P stroške prevozov v celoti krt)6/ jo starši. Precej otrok na PrC<*' metni stopnji se namreč sP mladi in jeseni vozi v šolo s * . lesi, medtem ko pozimi
žara"'
slabega vremena sedajo na tobuse. • H. J.
av-
ke"!
Ozimnica za delavce KOPa
Jesenice, 26. oktobra - Minulo soboto je bilo v delavs*^ domu na Javorniku srečanje delavske zveze pri Slovenski Uu. JLj. stranki, na katerem so spregovorili o temi delavec danes in J ^ Na okrogli mizi je spregovoril tudi predsedniški kandidat . Stanko Buser, ki je med drugim predstavil svoje stališče o sa" j0 ji in prodaji slovenskih železarn. Sodelujoči na okrogli.n?lZjbi-nanizali vrsto zahtev za varnost in pravice delavcev v naši dru Delavski zvezi so kmetje podarili 10 ton krompirja 400 k1 .j^. mov jabolk, ki so jih ob tej priložnosti želeli pokloniti Jes^.n'|jteV mu delavstvu. Pomoči potrebni pa bodisi za brezplačno "cv0jj niso vedeli bodisi jih je bilo sram, da bi jim stranka ob s^ jt predstavitvi poklonila brezplačno ozimnico, kajti srečanja »•g* udeležilo komaj deset ljudi. Zato so sklenili, da ozimnico raZzVf jo 113 delavcem KOPa Mojstrana, ki so po mnenju delavske ze pri SLS v najslabšem gmotnem položaju. • D.S. ,
Zmago Jelinčič v Tržiču |n<
Tržič, 26. oktobra - Območni odbor Slovenske nacion Q
stranke v Tržiču je minulo soboto zvečer načrtoval občni delu odbora od ustanovitve spomladi letos je bilo slišati
zbor-le to.
r,-dsedfll'
je imel veliko težav zaradi neljubega dogodka meo Prt u pr0-kom stranke in muslimani v Tržiču, zlasti pri pridobivanji štora. Potlej je okrog 45 udeležencev - toliko ima ta stran nov v Tržiču - prisluhnilo predsedniku SNS Zmagu Jelin^' ^ed je predstavil svoje poglede na prihodnost Slovenije. ^0Me„cc J drugim poudaril, v tej državi ne bo več prostora za Pn**U/j juga, če bo njihova stranka prišla v slovenski parlament rgi predsednik Jelinčič sploh ne dvomi, saj bodo izvolili svoje date za vseh 88 volilnih okrajev. Med njimi sicer ni znam
vendar je njihova prednost prav v nesodelovanju njem kot sedanjem režimu. Zbor v Tržiču je v imenu
Kranj, 26. oktobra - Ze v petek so v naši redakciji vroče zvonili telefoni, ljudje so nam razburjeno pripovedali, kako jim je kranjski Domplan poslal opomine pred tožbo, čeprav so najemnino in obratovalne stroške za stanovanje pravočasno plačali. Danes je bila pri Domplanovi blagajni že dolga vrsta... Direktor Domplana Janez Frelih nam je povedal, da so razposlali približno 3.000 opominov, saj so s 30. septembrom potegnili črto pod (ne)plačila ter priznal, da je v evidenci verjetno tudi nekaj napak, zanesljivo pri tistih, ki so najemnino plačali z bančnega tekočega računa, saj je tam prišlo do napačnega knjiženja. Napakam pa verjetno botruje tudi spomladanska prodaja stanovanj, saj so nekatera plačila šla novim lastnikom. Skratka, direktor Frelih ljudem priporoča potrpljenje, da bi evidenco počistili. • M.V., foto: D. Cazvoda
(l(Q)IMi^ojJ©IEIIGLAS
stranke pozdravil tržiški župan Peter Smuk, ki je ^"j^jčne111 krepitev SNS normalen odziv na dogajanja v levem P° bloku. • S. S.
Javni intervju z Zmagom Jelinčičem
Kranju javf1'
V petek, 30. oktobra, ob 18 uri bo v hotelu Creina v terv|u s predsednikom Slovenske nacionalne stranke ZMAGOM JELINČIČEM
Pogovor bo vodila popularna novinarka
LJERKA BIZILJ Cr0jna
Rezervacije za sedež v restavracij spreiemaio v hotelu telefonu 213-650 ali osebno v recepciji