SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE
POVZETEK IZ OSNUTKA RESOLUCIJE ZA TRETJI KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
Osnutek resolucije je bil objavljen v dnevnem časopisju in to 20. majo v časopisu DELO, 21. maja v DELAVSKI ENOTNOSTI in 22. maja 1981 v prilogi komunista. Javna razprava je trajala od 25. maja do 10. junija.
Delavski sveti, družbenopolitične organizacije - predvsem sindikat, delegacije in strokovni delavci so tisti, ki so odgovorni, da se dogovorijo o načinu in vodenju rasprav o resoluciji, ter o dajanju predlogov. Ocene, predloge in pripombe zbirajo koordinacijski odbori v občinah, ti pa bodo zbrane predloge k resoluciji posredovali odboru za sklic in pripravo III. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije v Beogradu.
V resoluciji je poudarek na reševanju problemov ki nastajajo v združenem delu in reševanju le-teh. Ravno tako bo kongres ocenil dosedanje uspehe in uresničevanje samoupravnega položaja delavca v združenem delu, kot predvideva ustava.
Že drugi kongres samoupravljalcev je bil eden prelomnih trenutkov našega razvoja. Odločilno je vplival na razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih, političnih in mednarodnih odnosov v naši državi. Delavski razred je na njem odločno napadel etatizem, tehnokratski monopolizem i,n nacionalizem, kot tudi protisocialistične in protisamoupravne težnje, ter potrdil pridobitve naše revolucije - neodvisnost naše skupnosti, socialistično samoupravljanje, bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
Že v ustavi leta 1974 in zakonu o združenem delu, ki je bil izdan dve leti kasneje so napisane in začrtane smernice, pravice in dolžnosti za nadaljno graditev samoupravljanja v materialni gospodarski sferi. Od ileta 1974 dalje se je na tem mnogo naredilo, vendar delavec v združenem delu še vedno ne odloča o ustvarjenem dohodku v celoti, posebej pa še ne o sredstvih za razširitev in posodobitev materialne osnove dela, ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb zunaj temeljne organizacije združenega dela. Pri zadovoljevanju skupnih potreb niso uresničene pravice delavcev, da bi o sredstvih, ki so namenjena za skupne potrebe o njih tudi odločali. Ravno tako pa tudi delavci v družbenih dejavnostih nimajo ena-
kega družbenoekonomskega položaja kot delavci v združenem delu
Tudi nad sredstvi skupne porabe in razdelitvi le-teh nimajo delavci prave kontrole, kar pa je krivo nedelo delegatov in delegacij v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih.
Tretji kongres bo ugotavljal koliko se je razdelitev ustvarjenega dohodka resnično odtujil ali koliko je odtujen. Ugotavlja se da so razne dajatve, delež prometnega davka, ter druge dajatve čedalje manj v funkciji ekonomske in socialne politike in da se družbenopolitične skupnosti v predpisovanju teh dajatev prilaščajo večjo pravico kot jo predvideva ustavno določilo. Prekiniti je treba s prakso, da bi skupščina družbenopolitičnih skupnosti z odloki določala prispevno stopnjo in namembnost sredstev za skupne potrebe, razen v izjemnih primerih, kot začasen ukrep zoper tiste subjekte, ki s samoupravnim sporazumom niso sprejeli obveznosti za združitev sredstev, vendar to le takrat, kadar gre za potrebe, ki so posebnega družbenega pomena.
Zmanjšati bi bilo potrebno administrativni aparat samoupravnih interesnih skupnostih, ki praktično onemogoča svobodno menjavo dela v takem smislu, kot je bilo začrtano v začetku. Kaže se, da so službe samoupravnih interesnih skupnosti preveč številčne in odtujene, kar bi v bodoče lahko pripeljalo do birokratizacije, delno pa se kaže že sedaj. Da je stanje tako, pa so krivi tudi delegati in delegacije, ki se preveč forumsko povezujejo, oziroma so nedelavni in vse premalo iščejo povezavo s tistimi, ki so jih delegirali«, ne živi povezava med delegatom, delavskim svetom in kolektivom.
Razširjena je praksa, da posamezne sklepe, ki so v pristojnosti samoupravnega in delegatskega odločanja sprejemajo zunaj samoupravnih in delegatskih organov, v tako imenovanih koordinacijskih telesih, komisijah in neformalnih skupinah, s čimer se delegatski sistem odločanja omejuje na formalno soglasje s sklepi ki so bili že preje sprejeti zunaj njega.
Da bo dohodek postal resnično temeljni motiv za delo in gospodarjenje je potrebno zagotoviti, da bodo delavci postali resnični nosilci prizadevanj za večjo produktivnost. Delavci v TOZD morajo organizirati takšno proizvodnjo,
da bo omogočala dosega-nje večjega dohodka ob izbiri moderne tehnologije, s programom proizvodje in z optimalnimi roki izgradnje zagotoviti racionalno investiranje. Izbolšavanje organiziranosti in tehnologije dela mora omogočiti maksimalno izkoriščanje delovnih sredstev in delovnega časa. Sama produktivnost in učinkovitost poslovanja bosta povečala dohodek.
Kritična obravnava obstoječih pravilnikov o pravicah i i dolžnostih delavcev, ter razvijanje inventivne dejavnosti prispevajo k povečanju dohodka. Vsak prispevek se mora meriti in ocenjevati, osebni dohodek pa se mora oblikovati izključno na podlagi količine in kvalitete opravljenega dela vsakega delavca.
Ugotavlja se ob pripravi in sklepanju samoupravnih sporazumov o sodelovanju in združevanju organizacij združenega dela pojavljajo številni problemi v zvezi z iskanjem meril za delitev skupno ustvarjenega dohodka glede na prispevek posameznih organizacij dela, pa tudi glede določanja standardov, normativov in drugih osnov s katerimi se uresničujejo medsebojni odnosi organizacij v proizvodnji skupnega izdelka, pridobivanju in delitvi skupnega prihodka in dohodka, v določanju skupnih interesov v skupnem ocenjevanju razvojnih možnosti in njihovem uresničevanju. Zairadi tega mora znanost in
druge socialistične sile nuditi vso pomoč organizacijam združenega dela pri iskanju in reševanju problemov. Raziskovalno delo je bistven pogoj, da delavci ne bodo prepuščeni kratkovidnim tehnokratskim in drobnolastnin-skim manipulacijami.
To je le kratek povzetek nekaterih delov resolucije, vsak zaposleni pa je dolžan preučiti celotno resolucijo tin se aktivno vključiti v ra-spravo s svojimi stališči in predlogi. Le delo posameznika v družbi da družbeni rezultat in odpravljanje negativnih strani našega razvoja, ki jih pre-mnogokrat sami ustvarjamo.
Za nadaljnl razvoj samoupravne demokracije smo odgovorni vsi, ki tvorimo to družbo. Pogoj,i dela in usklajevanje samoupravnih interesov od naše osnovne celice KS in OZD pa vse do federacije zavisj od njih samih, koliko se bomo angažirali in bili pripravljeni spoznavati svoje nepravilnosti, ter iskati smernice, ki zagotavljajo napredek naši generaciji, predvsem pa zanamcem. Nesmiselno je pričakovati, da bo naše probleme reševal kdo drug. Tako obdobje smo imeli v povojnih letih, kam pa bi -nas lahko pripeljalo, lahko vidimo danes v nekaterih deželah realnega socializma. Delo, ki je osnova našega napredka je edino merilo.
Vanjo Mole
REZULTATI POSLOVANJA V PRVEM ČETRTLETJU IN KAKO KAŽE ZA NAPREJ
Letni plan celotnega prihodka je razdeljen glede na dinamiko proizvodnje in prodaje tako, da bi morali v prvem četrtletju doseči 23% celotnega prihodka, v drugem četrt-27% celotnega prihodka, v tretjem zopet 23% in četrtem 27% celotnega prihodka.
Prav tako je planiran tudi dohodek, ki ga dobimo tako, da od celotnega prihodka odštejemo vsa porabljena sredstva. Porabljena sredstva so: amortizacija, stroški investicijskega vzdrževanja in -materialni stroški za iz-delavni material, tuje proizvodne usluge in režijski ma-teliral.
Celoten prihodek smo dosegi,i z indeksom 20, planirali pa smo 23 za prvo četrtletje letošnjega leta. V odnosu na lansko prvo četrtletje je bil letos porast z indeksom 142. To pomeni da plana celotnega prihodka nismo dosegli prav tako nismo dosegli -plana dohodka pri katerem je bila realizacija malo boljša z realizacijo indeks 21.
Če primerjamo realizacijo celotnega prihodka z realizacijo dohodka, vid-i-mo, da je bil po dohodku rezultat boljši zato, ker smo planirali dovolj visoke materialne stroške.
V primerjavi z lanskim letom pa so materialni stroški izredno porasli saj je .Indeks porasta materialnih stroškov 171.
Izredno visok pora-st materialnih stroškov gre predvsem na račun podražitve izdela-v-nega in pomožnega materiala.
Največji delež v strukturi materialnih stroškov nosi iz-delavni material in pomožni material, -potem tuje proizvodne usluge, amortizacija in nazadnje investicijsko vzdrževanje.
Gibanje stroškov, -ki jih razvrščamo v materialne stroške se gibljejo -navzgor i-n imajo gledano iz stališč dobrega gospodarjenja popolnoma napačno gibanje in nam tako močno ogroža-jo dohodek.
Če od-mislimo podražitve bi bilo pravilno, da bi izdelavmi
in pomožni material v strukturi stroškov upadla zaradi vpliva tehnoloških Izboljšav in varčevanja z materialom skozi -ves proizvodni ciklus.
Tudi tuje proizvodne usluge bi morale pri istem fizičnem obsegu proizvodnje padati zaradi vpliva tehnoloških izboljšav in dviga storilnosti.
Amortizacija pa bi morala bistveno hitreje naraščati, da bi lahko čim hitreje obnavljali strojni park z novimi stroji. V -resnici pa se zaradi hitrega porasta cen možnost nabave novih strojev iz sredstev amortizacije celo zelo hitro zmanjšuje.
Če se povrnemo nazaj k dohodku -iz katerega izločamo sredstva za zakonske in pogodbene obveznosti realizacija v prvem četrtletju indeks 21., obresti od kreditov z indeksom 28., i-n nagrade vajencev, štipendije z realizacijo indeks 28., vidimo da smo imeli vseh poslovnih stroškov glede na plan indeks 20., kar se pokriva v odnosu na doseženi celoten dohodek.
Čisti dohodek smo dosegli z ind. 21 i-n ga razporedili takole: brutto OD smo realizirali z ind. 19., rezervni sklad ind. 21., sklad skupne porabe z -ind. 29., poslovni sklad pa z ind. 19.
Odplačilo kreditov smo realizirali z ind. 31., vendar je bilo dejansko pokritje kreditov plus amortizacija z ind.22. Za odplačilo nekaterih -kreditov smo morali najeti nove kratkoročne kredite, delno je to tudi razuml-j-ivo saj v prvem četrtletju če tudi bi dosegli planiran dohodek ind.
23.,	-ne bi mogli pokriti vseh kreditov, ker je obremenitev po dinamiki odplačevanja -kreditov za -prvo četrtletje ind. 31.
Rezultati poslova-nja so za prvo četrtletje v kratkem prikazani, vendar si končno oceno naj ustva-ri vsak sam. Kako kaže za naprej -pa lahko rečemo le to, da smo si letni plan zastavili in ga moramo tudi doseči.
Kritično področje je seveda, hitro naraščanje materialnih stroškov, izdelavnega materiala.
Včasih so rekli, da je ča-s zlato, danes je za nas tudi že-
lezo zlato. Zato se moramo vsi potruditi v okviru svojih delovnih opravil, da ne bomo brez potrebe razmetavali zlata.
Z BEOGRAJSKEGA SEJMA TEHNIKE
V mesecu maju smo se udeležili jubilejnega XXV mednarodnega sejma tehnike v Beogradu.
Kakšni so vtisi?
Po grobem pregledu daje vtis, da je manj razstavljalcev iz domovine in tujine, podatki pa kažejo nasprotno: doslej je to številčno celo najmnožičnejša udeležba domačih in tujih proizvajalcev. So pa razstavni prostori večine proizvajalcev manjši, kar tudi v začetku zbuja vtis o manjšem odzivu udeleženih proizvajalcev.
Prvič letos nismo razstavljali v hali I, temveč smo v sklopu Jugoslovanske Poslovne zajednice za amortizaciju UNI-MATIK iz Beograda, ki združuje delovne organizacije s sorodnim proizvodnim programom avtomatike: ATM-Zagreb, ENERGOINVST Sarajevo, PRVA PETOLETKA Trsten i k, INSTITUT MIHAJLO PUPIN - Beograd, PRVA ISKRA - Barič, TELEOPTIK - Zemun, ISKRA AVTOMATIKA - Ljubljana, TIO - Lesce, ELEKTROREMONT - Subotica, SEVER - Subotica, AUTOMATIK - Beograd, KLA-DIVAR — Žiri razstavljali v haiii IX — MERENJE I REGULACIJA, kjer so poleg članic UNIMATIKA še tudi druge DO. Našim kupcem in obiskovalcem smo v Beogradu predstavili naš že utečeni proizvodni program hidravlike, elektromagnetov in vibratorjev.
Poleg standardnega programa smo na sejmu predstavili še ETIPRESOR plod sodelovanja ETIKETE inKLADIVARJA in je namenjen termičnemu leplenju etiket, kar je sicer na jugoslovanskem trgu novost tako v tehnološkem postopku kot tudi proizvod sam. Čeprav mu je glede na proizvodni težje določiti mesto, so se povabljeni potencialni kupci odzvali v veliki meri.
Hidravlični preoblikovalni stroj HPS—1—10 je predstavljen v novi izvedbi z dvema delovnima hitrostima, večjim odprtjem in še nekaterimi drugimi izbolšavami in spremembami.
Splošno je zanimanje za investicijsko opremo manjše, kar se je tudi izkazalo s predstavitvijo hidravlične preše. Uspešnejša je direktna ponudba ali preko javnih občil (tisk, TV).
Tudi letos je dobil svoje mesto na razstavnem prostoru še sicer prototipni izdelek hidravličnih manipulator, ki tud še ni v proizvodni in prodajnem planu.
Iz programa vibratorjev so bili predstavljeni le najbolj tipični predstavniki kot že vrsto ilet, brez večjih sprememb. Največji tloris je namenjen osnovnemu in po obsegu največjemu delu proizvodnega programa proizvodnji hidravličnih komponent.
Uvozne omejitve so prizadele tudi kupce hidravlične opreme, istočasno se pojavlja preorentacija na domače proizvajalce le — te opreme in pa sveda problem zamenjave komponent pri vzdrževanju, ki je v delovnih organizacijah često zelo pestra.
Manj je težav pri zamenjavi celotne hidravlične opreme pri vgradnji v nove sisteme že tudi pri zahtevnejših tehničnih rešitvah. Obisk je bil zelo velik, tako tistih, s katerimi že poslovno tehnično sodelujemo kot nekaterih novih, ki za proizvajalca zvedo šele na tovrstnih sejmih. Starejši kupci pa se seveda zanimajo predvsem za novosti iz tega
programa.
Z n oj večjo trgovsko organizacijo ,,RUDNAP" iz beograda smo se dogovorili o poslovnem sodelovanju za prodajo blaga našega programa hidravlike in se že pripravlja tudi sporazum.
Način poslovanja bo podoben kot ga že izvajamo v sodelovanju z ELEKTROTEHNO Ljubljana. Tako naj bi ,,RUNDAP" naročil blago za že znane kupce, v n ego vi trgovini v Beogradu pa bi začel držati zalogo naših komponent podobno kot blago PPT in drugih proizvajalcev hidravlične opreme.
Na makedonskem tržišču se še nismo predstavili kot proizvajalci hidravlične opreme, čeprav bi to kazalo.
Na štandu nas je obiskal tudi predstavnik trgovine ,,AUTOMAKEDONIJA" iz Skopja in želi enako sodelovanje kot že omenjeno trgovsko podjetje iz Beograda. V splošnem lahko ugotovimo, da je zanimanje in potrebe po naših proizvodih precejšnje, da se plasmanom pravilno izbranega programa ne sme biti ovir.
Še nekaj o samem štantu in izvedbi sejemske prireditve: Organizacija sejma tehnike kot tudi vseh ostalih je zahtevna in v njej sodeluje cela vrsta delovnih organizacij. Vsklajevanje in organizacija, kot izgleda, pa le ni tako brezhibna, kot bi lahko pričakovali.
Naivečja težava pri namestitvi in pospravljanju so izdelki, ki jih je treba aranžirati s pomočjo viličarja zaradi njihove prevelike mase, na le—te storitve pa je potrebno čakati po ves dan, večji in težji izdelki pa predstavljajo tudi večji problem ,in stroške transporta. Večkrat si je mnoge tehniške podatke težko zapomniti in so zato bolj primerni kvalitetni katalogi. Z manjšim številom manjših predstavnikov skupin proizvodov, z manjšimi tlorisom štandav in udeležbo na sejmih tudi na širšem tržišču se bomo gotovo lažje predstavili kupcem in jih seznanili s proizvodnim programom s tem pa dosegli večje konkretne efekte ob zato nič večjih stroških.
Vinko Podobnik
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
11. redne seje delovskega sveta DO ,,KLADIVAR" Žiri, ki se je vršila dne 22. 4. 1981 ob 17. uri v sejni sobi DO. DS je na svoji sejii dne 22. aprila 1981, na podlagi zapisnika volilne komisije, s katerim razglaša izid referenduma na dan 27. 3. 81 ugotovil, da je aneks prememb in dopolnil SaS o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in za skupno porabo delavcev DO ,,KLADIVAR" Žiri sprejet.
Za delegata v Svet ,,UNIMATIKA" DS imenuje tov. Rada BOGATAJA, za njegovega namestnika pa Andro LUZNAR, dipl oec.
Tov. Marjanu POTOČNIK se izda pismeno potrdilo s katerim se ugotavljal, da si je z delom pridobil delovno zmožnost in strokovnost za opravljanje del in nalog tehničnega komercialista v finančno— prodajnem sektorju DO ..KLADIVAR" Žiri.
Delavski svet je na svoji seji dne 3. marca 1981 sprejel sklep o nagrajevanju delavcev, ki se nahajajo dve leti pred upokojitvijo. Da bo obračun tega dodatka jasnejši in da bomo videli, na .kakšno osnovo se obračunava je tov. Erznožnik, vodja splošnega sektorja podal formulo: OD = ZD x<( S%+K1 %) K2 x (Dl + D2 + D3 + D4 + D5) x P1 + K3%> x Ddd
Sklep DS z dne 3. 3. 1981 (26. točka dnevnega reda) se dopolni s formulo, ki se glasi tako kot je navedeno v gornji točki.
Delavski svet potrdi in sprejme srednjeročni plan DO ,,KLADIVAR" Žiri za obdobje 1981 — 1985.
1.	Delavski svet odobri popravilo vlečnice v proizvodnih obratih DO Kladlivar in sicer v prostem času ter uporabo meteriala, po specifikaciji, ki je navedena v gornjem besedilu.
2.	Pri koriščenju materiala naj bo prisoten tov.Peternel Marjan, ki naj odbere nekuraaten material in se naj potem tudi odpiše.
3.	Vlečnica mora biti popravljena do kolektivnega dopusta.
4.	Avtomobili last DO Kladivair uporabljajo tudi za potrebe pri izvajanju akcij OOS (športna tekmovanja, razna srečanja, prevoz materiala in podobno). Prednost uporabe vozil imajo pri tem še -vedno službene potrebe in zahteve.
OOS pri taki uporabi avtomobilov nosi stroške goriva ostalo delovna organizacija.
Sprejme se Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za cene občine Škfja Loka in se podpiše.
Za podpisnika samoupravnega sporazuma delavski svet določa tov. Rada Bogataj.
Delavski svet potrdi in sprejme spremembe Samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981-85 in Spremembo samoupravnega sporazuma o m e rilllih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino za obdobje 1981-1985. Za podpis IZJAVE DS določa tov. Andro Luznar, dipl. oec. Člani DS soglasno potrdijo za člana komisije za MDR tov. Oblak Marinko in tov. Jožico Erznožnik v Sklad skupnih rezerv občine Škofja Loka.
Delavski svet potrdi prioritetni seznam investicij v vsebini in obsegu ikot je bilo to predlagano v gradivu za delavski svet. Predlog obsega tri tipkane strani in je priloga zapisniku DS.
Najame se kredit za dobo treh mesecev v višini 3.300.000
din pri sladu skupnih rezerv gospodarstva občine Škofja Loka.
Komisija za družbeni standard, ki se je vršila dne 29. 4. 1981 v sejni sobi DO.
Za posojila je namenjenih sredstev v višini 1.300.000 din (sproščena pri LB v mesecu avgustu 1981), ter sredstva v višini 800.000 din (sproščena pri LB v maju 1982).
Komisija za družbeni standard je sprejela sklep o maksimalni višini za letošnje leto, (ki se lahko prosilcu odobri) in sicer znaša po 300.000 din.
Delavcem se odobri naslednji znesek posojila za novogradnje, adaptcije ter nakup stanovanj:
1.	Luznar ing. Janez
2.	Mlinar Milan
3.	Kopač Janez
4.	Pivk Milka
5.	Govekar Mirko
6.	Rupert Boris
7.	Bogataj Majda
8.	Cankar Franc
9.	Krvina Pavel
10.	Peternelj Adolf
250.000.	00 din
300.000.	00 din
200.000.	00 din 250.000,00 din
250.000.	00 din
250.000.	00 din
200.000.	00 din
150.000.	00 din
100.000.	00 din
150.000.	00 din
Skupaj
2,100.000,00 din
V mesecu aprilu 1982 bodo kredit črpali:
1.	Peternelj Adolf
2.	Krvina Pavel
3.	Cankar Franc
4.	Pivk Milka
5.	Govekar Mirko	150.000,00 din —
100.000,00 din pa v avgustu 1981
Obravnava prošnje tov. MLAKAR Staneta se obravnava pri naslednji delitvi sredstev.
Za dodelitev stanovanj so posredovali prošnje:
1.	Klariča Ljubica
2.	Kalan Franci
3.	Kepic Marjan 2. Mlinar Anton
5.	Kajnč Marjan
6.	Oblak Helena
7.	Rudolf Vinko
Pri obravnavi dodeljevanja stanovanj, ki so last delovne organizacije Kladivar Žiri, pa je komisija za družbeni standard ugotovila, da so kriteriji, ki so trenutno v uporabi (kriteriji ki se uporabljajo pri dodeljevanju stanovanj pomanjkljivi, zlasti kar se tiče lastne udeležbe, zato se obravnava in sklepanje preloži na nalednjo komisijo. Seja naslednje komisije za družbeni standard naj bi bila približno čez en mesec, med tem časom pa naj tov. Erznožnik ugotovi, katere normative in predloge se pri tem poslužujejo d-rugod. Pripravljanje ugotovitve v obliki predloga kriterijev pri dodeljevanju stanovanj last DO in lastne udeležbe, se bodo vnesli v Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in posojil za izgradnjo in nakup stanovanj v DO Kladivar Žiri.
12, redne seje delavskega sveta DO Klad var Žiri, ki se je vršila dne 9. 5. 1931 v seini sobi DO.
1.	Delavski svet je obravnaval poročilo o doseženih rezultatih polovania DO v prvem tromesečju in ga sprejel.
2.	DS ugotavlja, da ie zbor delavcev dne 8. 5. 1981 obravnaval ceno rezultatov dela in poslovanja DO v prvem tromesečju leta 1931 ter z osebnim izjavljanjem potrdil in prejel predlagano začasno delitev ustvarjenega dohodka. DS sprejme srednjeročni plan SOZD ZPS za obdobje 1981 - 1985.
DS sprejme kriterije oziroma sklep o dodatnih merilih pri določanju dinarskih zneskov regresa za letni dopust in prehrano delavcev za leto 1981. Regres za letni dopust se po možnosti razdeli v mesecu maju 1981.
DS sprejme Pravilnik o oblikovanju cen proizvodov in uslug v letu 1981 v predlaganem besedilu. Pravilnik o oblikovanju cen proizvodov in uslug v letu 1981 je bil v 15 dnevni javni ra spravi, obravnavan pa ie bil tudi na zboru delavcev dne 8. 5. 1981.
Cene v letu 1931 se bodo formirale na osnovi meril, ki jih določa 33. člen Zakona o oblikovanju cen proizvodov in storitev in sicer:
1.	razmerja med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu.
2.	vpliv svetovnih cen na ravni in razvoja v cenah na domačem trgu, na odnose pri pridobivanju In delitvi dohodka ter na razvojno politiko družbe.
3.	gibanje poprečne produktivnosti dela in smotrno izkoriščenost produkcijskih sredstev za proizvodnjo sle hrnega proizvoda in storitve.
4.	delitev celotnega dohodka družbe med dejavnosti v sorazmerju z njihovo produktivnostjo dela, uspešnostjo upravNenja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter celotno družbeno produktivnostjo dela, ob prizadevanju, da se v mejah ekonomske smotrnosti in enakopravne delitve dohodka izenačujejo pogoji gospodarjenja.
5.	upoštevati je potrebno tudi vpliv cen na gibanje živi j en s ki h stroškov.
DS spreime Pravilnik o pripravništvu in strokovnik izpitih pripravnikov v predlaganem besedilu. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih pripravnikov je bil v 15 dnevni javni razpravi, obravnaval pa ga je tudi zbor delavcev dne 8. 5. 1981.
Delavski svet sprejme sklep o povišanju cen proizvodov
UREJAMO SKLADIŠČE POLIZDELKOV
Lani pred kolektivnim dopustom smo se Kladivarci dokončno odločili, do uredimo poslovanje tudi znotraj delavne organizacije. Imeli smo zastarele organizacijske predpise, pa še te nismo upoštevali.
Z uvajanjem novih organizacijskih predpisov in dokumentacije, z možnostjo računalniške obdelave poslovanja smo prestopili v zadnjem kvartalu lanskega leta in podpisali pogodbo z ISKRA - ZORINOM in RC LTH Škofja Loka.
Vse to nas je prisiililo, da uredimo tudi sladisče polizdelkov. Skladišče se je pred leti že prerejevalo, ko pa je skladiščnik prekinil delovno razmerje, je prostor postal odlagališče nedodelanih kosov, škarta, kosov, ki jih je kontrola vrnila v popravilo, skladišče delovnih priprav
in uslug (v skladu s Pravilnikom o oblikovanju cen proizvodov im uslug v letu 1981) in sicer:
—	cena elektromagnetom se poveča največ za 26,5° o
—	hidravličnim elementom in komponentam se poveča največ za 25,87°,ji
—	hidravličnim agregatom se cene povečajo največ za 16%
—	hidravličnim cilindrom se cene povečajo največ za 26%
—	vibratorjem se cene povečajo največ za 24,16%
—	elektromagnetom se cene povečajo največ za 26,63%
—	zatičem se cene povečajo največ za 60° o
—	indikatorjem se cene povečajo največ za 22,66%
—	storitvam se cene povečajo največ za 21,60%
DS sprejme tudi sklep, da se cene prijavijo zvezno in občinsko skupnost za cene.
O končnih odobrenih cenah se poroča DS na eni izmed naslednjih sej.
Povprečna povečava cen na celotnem programu znaša 27,7 i%.
Delavski svet sprejme predlog besedila razširitve in dopolnitve IX. poglavja in 164. člena Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo Kladi var p.o. ter njegovega Aneksa. Citirani predlog je bil obravnavan na zboru delavcev dne 8. 5. 1981. Glede na smernice zbora delavcev in sklepe zbora delavcev, da se predlagana razširitev in dopolnitev 164. člena statuta in njegovega Aneksa lahko uporablja naslednji dan, DS sprejme sklep, da bomo omenjeni predlog dopolnitev in razširitev referendumsko sprejemali na prvem prihodnjem referendumu, ki bo razpisan.
1.	Za združevanje sredstev za izgradnjo doma paraplegi kov po sporazumu DS odobri 11.000 din.
2.	Odobri se Ribiški družini Žiri finančna pomoč v višini 10.000 din.
3.	Društvu invalidov Škofja Loka se odobri 4.500 din, znesek je določen na osnovi števila zaposlenih v občini ter finančnega programa društva.
5. izredne seje delavskega sveta podjetja ,,KLADIVAR" Žiri, ki se je vršil dne 26. 5. 1981 v sejni sobi DO.
V najem se da sti stalni ca za brizganje mase Rajšter št. 919 in 921, vrednost 445.402,49 din.
Minimalna amortizacijska stopnja 7,5% in znaša letno 33.405,18 din.
in seveda tudi polizdelkov. (Burka Primorka nam je zmešala štrene). V njem sta se znašla samo obratovodja in planer. Če kakšnih kosov le nismo mogli poiskati, smo pač razpisali nove. Tudi letne'inventure polizdelkov in nedovršene proizvodnja niso bili zanesljivi, inventurna komisija se je vsako leto znašla v teškem položaju.
V drugi polovici februarja sem prejel dodatno zadolžitev, da pomagam pri organizaciji in ureditvi skladišča polizdelkov. Povedati moram, da je veliko lažje opremiti novo skladišče, če je prostor že grajen namensko, kot pa se prilagajati staremu, kjer si že naprej omejen s prostorom in regali. Znano je, da moderna skladišča zavzemajo zelo malo prostora po površini, normalna višina pa je 8 do 10 metrov. Prostor za skladišča je maksimalno
izkoriščen, da je več za proizvodne namene. Transportne poti med regali so široke komaj 120 cm, v regale pa vkla-damo palete z viličarjem, ki so namensko grajeni za skladišča, lahko so računalniško vodeni.
Naši regali v skladišču so zastandardni poletni sistem neprimerni, zato smo se odločili za paleto takih dimenzij, da je primerno za naše polizdelke in regale. Odločitev ni bila lahka. Obiskali smo sejem skladiščne in transportne opreme v Mariboru pa tudi par delovnih organizacij, kjer imajo ta problem rešen. Ugotovili smo, da sedanji prostor ne ustreza, da bi lahko prestopili k res modernejšemu skladiščenju polizdelkov. Iskali smo razne rešitve in variante tudi na drugem prostoru. Vendar iz svoje kože ne moremo. Vsaka druga rešitev zahteva preveliko finančno breme, pa tudi prostor ne ustreza.
Upoštevali smo vse okoliščine, tudi kaj smo dobrega in sprejemljivega za nas videli drugod in se odločili da ure dimo obstoječi prostor v kar se da pregledno, priročno in urejeno skladišče. Naročili smo dodatno opremo, transportne lin skladalne zaboje, elemente za regale in ročni baterijski viličar. Čeprav smo del opreme že plačali, jo do sedaj še nismo dobili.
V aprilu smo zaposlili skladiščnika in pričeli z delom. Pri delu imamo težave, saj nam manjka skladalnih zabojev. Delo gre počasi od rok. Vse kose je potrebno prešteti, izmetne odstraniti, kosi so raztreseni po celem skladišču. Proizvodni program pa imamo zelo obširen, zato je polizdelkov veliko. Od standardnih izdelkov izdelujemo še razne specialne izvedbe za posamezne naročnike, tako smo pri nekaterih izdelkih zapadli v pravo razdrobljenost, kair prav gotovo ne vpliva pozitivno na finančni rezultat. Problem je tudi z opuščenimi artikli. Večkrat nastane dilema ali kose vreči v boks za odpadke, ali jih zadržati v skladišču, da jih bomo še naprej prelagali. Zelo pogrešamo ročni baterijski viličar. V začetku je pospravljanje in urejanje dobro napredovalo. Prešteli smo kose in jih zložili, nastavili kartoteko s potrebnimi podatki in palete postavili! na oštevilčene regale.
Sedaj ima skladiščnik opravka tudi z izdajanjem in sprejemanjem poilizdelkov. Na kartoteko vpisuje sprejete in oddane kose. Navkljub težavam predvidevamo, da bo skladišče urejeno do poteka letnega dopusta do stopnje, da bomo pričeli z rednim vknjiževanjem in razknjiževan-jem poizdelkov, seveda z potrebnim organizacijskim navodilom in dokumenti.
KAKO SMO PRIPRAVLJALI LETOVANJE
Že v mesecu februarju se je IO OO ZS Kladivar odločil, da razpiše letovanje v Vodicah, kar je bilo potrebno do konca marca 1981 javiti tovarišu Bilanu ali smo še inte-resanti za najem počitniških prostorov ali ne.
Do konca marca se je prijavilo za letovanje v Vodicah le deset družin, vendar smo kljub temu sklenili, da pogodbo o najemu kapacitet podaljšamo še za eno leto.
Ko smo zaposlene vprašali, zakaj se letos ne odločajo za letovanje v Vodicah, so nam predvsem odgovarjali, da je letovanje drago i-n pot do Vodic dolga, poraba bencina pa torej velika.
V začetku maja se je tov. Bilan osebno oglasil v naši DO iin povedal, da moramo spiske še dopolniti - torej prijaviti še kaj letovalcev oziroma plačati za vsako nepo-polnjeno posteljo 180,00 din na dan.
Ročni baterijski viličar, ki nam bo olajšal delo v skladišču Naslednja faza bo prehod na računalnik, o tem pa kdaj pozneje.
Za konec pa še naj zapišem nekaj prednosti in učinkov, ki jih vsi pričakujemo od tega.
To so: optimalne zaloge, s tem hitreje obračanje denarja za reprodukcijo, zmanšanje zastojev v proizvodnji, enostavnejše in boljše planiranje pa tudi red, disciplina in urejenost poslovanja.
Jože Frelih
Razpis o prostih kapacitetah v Vodicah smo poslali po vseh delovnih organizacijah v kraju z željo, da bi se še kdo prijavil. Nekaj se jih je sicer še prijavilo, žal pa še vedno premalo, da bi popolnih vse kapacitete, ki so na raspolago, zato že danes vemo, da bomo morali kriti izgubo.
Vse do maja smo čakali, da bi prejeli še eno prikolico ki je že naročena in plačana, da bi lahko objavili razpis za letovanje v obeh prikolicah. Ker še do danes prikolice nismo prejeli, smo se v sredini maja odločili, da bomo objavili letovanje v eni prikolici, ki bo tudi letos postavljena v Valbaodonu pni Fažani. Žal pa je pri tem razpisu letovanja prišlo do nekaterih nesporazumov, ker je bil razpis prepozno obešen na oglasno desko. Kljub temu upamo, da ni bilo preveč hude krvi.
Še vedno čakamo na drugo prikolico. Proizvajalec IMV	prikolica bo tudi ta postavljena na Valba-ndonu.
je obljubil, da jo bo dobavil v prvi polovici junija. Vsi	Vsem zaposlenim želi IO OO ZS prijetno letovanje!
upamo, da se bo to res uresničilo. Prav tako kot prva	Krvina Pavel
GASILSKO TEKMOVANJE ENOT CZ V ŠKOFJI LOKI
Ne glede ma vse ,,mokre" vaje, ki smo jih imeli kakor kdo in kakor kje skozi vse leto, smo se člani ekipe vseeno odloči H, da pred tekmovanjem izvedemo še kakšno ,,suho" vajo. In res smo se nekega večera zbrali na tovarniškem dvorišču. Vaje so se začele na veliko veselje vseh takrat ,,delujočih" v podjetju. Malo manj smo bil veseli seveda mi, ki smo tekali vsak na svoj konec dvorišča po čisto določenem redu, ,ki pa na žalost ni bil vselej prav čisto določen. Končno smo le ugotovili kaj mora kdo na tekmovanju storiti in za tisti večerje bilo to dovolj. Da ne bi biti tisti ,,gledalci" ki delojo dopoldan kaj prikrajšani, smo se zmenili, da bomo 'imeli naslednje vaje dopoldan. Kako je bilo na teh ne vem, ker se jih na žalost nisem mogel udlež-iti. Mislim pa, da jih na vročem opoldanskem soncu vsaj ni zeblo.
V soboto na dan tekmovanja smo dosegli največji uspeh s tem, ko smo se ob določeni uri vsi zbrali na dogovorjenem mestu. S tem, ko ni bilo treba kot običajno -nikogar iskati -na domu, smo imeli toliko časa, da smo na poti v Loko v Poljanah na Vidmu izvedli še eno krajšo ,,mokro" vajo. Tako smo prišli na Puštals.ki stadion vsestransko dobro pripravljeni. Toda kmalu smo ugotovili, da bi bilo bolje, ko bi se prej pripravljali na čakanje kot pa na samo tekmovanje. Čakanje je namreč trajalo celo večnost tekmovalno vajo pa smo naredili v trenutku. Vsaj tako se nam je zdelo, sodniki pa so nam vseeno namerili 88 se-
PRVOMAJSKO KOPANJE
Sicer ni to običaj, da nekdo se v reki Sori bi okopal prav za 1. maj.
Jaz pa šel sem prav ta dan in kot za stavo v mrzlo Soro se pognal.
Odveč bila pripoved bi,
kako začudeni sprehajalci so bili
a jaz sem jim pa le dokazal,
da takšna naša je narava,
da odporen človek
že prvega maja
lahko v čisti Sori plava.
O to res -ni bil mačji kašelj
ko sem iz mrzle vode zakoračil.
in prav tedaj ob Sori
sprehajala se pasja je mrcina,
ki mi -prečuden res pozdrav -je naklonila.
OBVESTILO PREŠERNOVE DRUŽBE
Zbirka romanov iz svetovne književnosti
6 knjig — 800 din
Tudi v letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zani-
kund. To in pa še nekaj kazenskih točk (koliko bi jih dobili šele sodniki, če hi jih mi ocenjevali) je zadostovalo za končno peto mesto. Za nas je pomenilo to tak rezultat, da se nam ni bilo treba tolažiti z znanim olimpijskim geslom, da je važno sodelovati in ne zmagati.
Tekmovanje smo uradno zaključili v Domu pod Planino na Trebijli. Če vas zanima kako je to izglodalo, pa obiščite kakšno gasilsko veselico, ki bodo sedaj začele ,,rasti" kot gobe po gežju.
Temelj Franc
Zazdelo se mi je, da tudi pes navaden ni bil -norec, sa-j kazal ostre je čekane, ko odpiral svoj razdraženi je gobec.
To kopanje ostalo vedno v mojem bo spominu, saj vsak -plavalec -res ne gre za 1. ma-j v Soro kopat se.
Končno tudi mojega pisanja o kopanju na-j bilo bi konec,
saj -zaradi odurnega pasjega pozdrava, bo čital tole rad vsak 2'irovec.
Rajko Primožič
mivih, pretresljivih, zabavnih in napetih romanov iz svetovne književnosti.
Janosch: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE. Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju ,,Velike nemške zgodovine".
Philip Roth :ZBOGOM COLUMBUS. Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine.
Adi I Ja kubov: ULUGBEGOVI ZAKLADI. Zgodovinski roman te časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divi ja li hudi boji med potomci slovitega Timurlenka
Kobo Abe: ŽENSKA S PEŠČIN. Zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoč pesek. - Ta japonski roman je bil pre-eveden v vse svetovne jezike, film, ki je bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cau-nesu.
Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI. Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše storitve sodobne afriške literature. Podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezi, kot v nekdanji vaški skupnosti.
Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj zvedo za mlado bi logi njo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim...
Preko 1500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na slovenskem. Format 17 x 11,5 cm, tiskano na brezlesni papir, vezano v platno in opremljeno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Dve knjigi sta izšle aprila dve izideta junija in dve septembra.
NAROČILNICA
Naročam zbirko ,,Ljudska knjiga" 1981 (6 knjig). Naročnino 800 din bom poravnal
a)	, v celoti, takoj po prejemu prvih knjig
b)	. v največ 4 zaporednih obrokih
Ime in priimek: ...............
Ulica in hišna št.
Pošta in poštna št. ........... ..... ................
Datum : .................... .........................
Podpis:..................................
Prešernova družba Borsetova 27 6100 Ljubljana
KADROVSKE NOVICE
V času od 10. 4. do 6. 6. 1981 so delovno razmerje z delavci naše DO slenili:
—	FRELIH MILAN, avtomehanik — pripravnik
—	KENDA ALOJZ, NK delavec — pom. vrtalec
—	CAPUDER MARINKA, gimn. maturant - adm. dela v PES
—	BURJAK ANTON, dipl.'ing. str. - pripravnik
—	OBLAK JANEZ, KV šofer — šofer os. avtomobila
Delovno razmerje pa so prenehali:
—	MLAKAR STANISLAV, KV avtomehanik - prototipni realizator
—	STRNIŠA DANICA, ekonomski tehnik — stroškovni knjig. Trenutno je zaposlenih 216 delavcev.
Janez Vidmar
Poročili so se: MIRA OBLAK, PAVLA ŠUBIC, FRANCI KALAN, JOŽE BOGATAJ, VOJKO GRUDEN
ISKRENO ČESTITAMO!
..Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
Dana Dolenc, Martina Mlakar, Ciril Kacin, Janez Primožič, Franc Temelj
Izhaja dvomesečno, naklada 250 izvodov
Tisk:	Embalažno grafično podjetje Škofja Loka