SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, V« stran« Din 250.—, 'lu stran: Din 125.-^ Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—.
		
joft hrstt vlteShcžlfl	krol s iiiiiiiiiimirni	jajj
V globoki žalosti trepeče že teden dni duša našega naroda. Streli, ki so .uničili v Marseju v torek, 9. oktobra, dragoceno življenje našega viteškega kralja Aleksandra I., so globdko ranili dušo našega ljudstva. Na tragičen način smo zgubili »kralja, ki je bil v njem utelešen viteški duh junaštva, tolikokrat posvedočen v vojnih težavah in strahotah. Umrl je vladar brezprimer-ne požtrvovalnosti in ljubezni do domovine, čigar srce je bilo polno hrepenenja in stremljenja za dobrobit naroda in napredek države. Ugasnilo je življenje suverena, ki je z velikim osebnim ugledom, vsestransko preizkušeno modrostjo in diplomatskim taktom stremel z vsemi silami in delal na vso moč, da se ohranijo miroljubni odno-šaji z vsemi državami Evrope. Pred to veliko izgubo klonimo svoje glave v nemi tugi. Našo težko bol nam lajša iskreno sočutje vsega kulturnega sveta. Ni ga naroda v Evropi, ki bi ne bil po svojih poklicanih zastopnikih izrazil sožalje naši vzvišeni vladarski hiši, od-nosno naši vladi. Časopisje v vseh državah piše o pokojnem našem kralju v besedah največjega spoštovanja ter priznanja njegovih izrednih osobin. To »o kapljice tolažbe, ki padajo v grenki kelih trpljenja in žalosti. Prenašajmo svojo bol mirno in dostojanstveno! S svojo mirnostjo, ki jo zunanji svet občuduje, najboljše dokažemo zunanjemu svetu, vsem prijateljem, pa tudi nepri-jateljem, da smo olikan narod in da je naša država urejena in močna. Nad ¡preranim grobom viteškega kralja molimo in prosimo Boga, naj bo milostljiv njegovi duši ter naj obilno poplača vsa »njegova dobra stremljenja in dela, ki jih je izvršil za blaginjo države 5n naroda in za ohranitev miru v Evropi. Hkrati ga prosimo, naj izlije obilico milosti nad našo državo. Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.
V naslednjem podamo urejen pregled dogodkov zadnjega, za našo drža-¡yo in naše ljudstvo taJko usodnega tedna. Svoji prejšnji številki, ki je že bila iztiskana, smo dodjali posebno prilogo, tki smo v njej obvestili svoje čitate-Ije o tragičnem dogodku v Marseju.
Naj temu obvestilu sledi niz dogodkov v podrobnosti!
Uradno poročilo o atentata.
Francosko notranje ministrstvo je izdalo o marsejskem atentatu naslednje poročilo:
»Ko je kralj Aleksander stopil na suho, se je pozdravil najprej z zunanjim ministrom Barthoujem, ¡ki mu je prišel naproti v spremstvu generala George-sa in kontre-admirala Berthelota. Po pozdravu, ki je bil zelo prisrčen, so sedli kralj in njegovo spremstvo v avtomobile. Avtomobilov je bilo šest. V prvih dveh so bili policijski uradniki, za njimi se je vozil kralj Aleksander z g. Barthoujem, ki je posadil kraljevskega gosta na svojo desnico.
Od pristanišča do borznega poslopja je minila vožnja brez pripetljaja. Šele, ko je avto zavil proti prefekturni palači ter je bil oddaljen kakšnih 100 korakov od borznega poslopja, je množica pritisnila, da je nastala življenjsko nevarna gneča. Policijski ikordon je tedaj začel popuščati. Iz doslej nepojasnjenih vzrokov se je prav edaj primerila nenavadna reč. Na vogalu Borznega trga je začela prepir skupina kakšne
petorice moških in žensk. Prepir je pritegnil pozornost policije nase in ta tr<* nutek, ko je vozil avtomobil z Nj. Vel. kraljem v počasnejšem teku, je izrabil atentator, ki je planil iz množice proti avtomobilu. Napadalec je držal v obeh rokah samokrese. Kakor se je pozneja ugotovilo, je imel pri sebi tudi bombo. Spretno se je otresel stražnikov, ki so mu hoteli zastaviti pot, ter skočil proti avtomobilu, ki se je tedaj pomikal s hitrostjo kakšnih 10 km na uro.
Trenutkoma je planil zločinec na stopnico vozila, oddal najprej več strelov proti policiji, potem pa se je obrnil v vozilo ter začel streljati na kralja. Prva krogla je zadela kralj- v rame, naslednji dve v srce in v trebušno votlino. Četrti in peti strel sta pogodila Earthouja, kateremu sta krogli razbili laket. Nasproti kralju je sedel general Georges, ki je dobil tri strele.
Vs~. to se je odigralo tako - da je množica kakor onemela stala prikovana na mestu. Šele po 12. ali 13. strelu se je posrečilo šoferju avtomobila, ki se je bil medtem ustavil, da je prijel atentatorja za vrat ter ga z udarcem pobil na tla. Tedaj so ga obstopili policisti, a bilo je že prepozno.
Naša kraljeva rodbina. Od leve na desno: kralj Aleksander, Tomislav, Peter,
kraljica z Andrejem.
Polkovnik Piollet, ki je jezdil na levi strani kraljevega avtomobila, pripoveduje, da je v trenutku, ko je avtomobil zavil iz ulice kraljice Elizabete proti Borznemu trgu, videl, kako se je neki moški utrgal iz množice, obšel stra««-ka, se sunkovito pognal pred njegovega konja, napravil.ovinek ter se zavihtel na stopnico vozila. Polkovnik Piollet je sicer skušal obrniti konja, da bi prestregel napadalca, ni pa več mogel preprečiti, da ne bi atentator vtaknil roko skozi vrata kraljevega avtomobila. Šele ko so počili streli, je Piollet potegnil sabljo in zamahnil dvakrat po zločincu. Ta se je zgrudil na tla, a tudi na tleh ležeč je še vedno streljal. S temi kroglami je ranil dva policista in neko žensko. Policija je v trenutku, ko je bilo že vse končano, spoznala nevarni položaj. Nastopili so stražniki na konjih in potisnili množico nazaj. Morilca so dvignili in ga odnesli v kiosk na Borznem trgu, kjer ga je množica naskočila in se znesla nad njim, da je pozneje izdihnil.
Ko je zločinec opravil svoje ogabno delo ter je videl, da je ranjen s sabljo na čelu, si je vtaknil v usta cev samokresa, da bi se usmrtil. Toda revolver so mu izbili iz rok, nakar so ga šele, linčanega do nepoznanja, izročili v roke varnostnih organov.
Množice se je polastilo nepopisno razburjenje. Avtomobil s kraljem in Bar-thoujem je krenil na prefekturo, kjer so že čakali vojaški zdravniki. Njihova umetnost je bila to pot zaman. Kralj Aleksander je izgubil toliko krvi, da je že težko sopel. Pristopila sta zunanji minister Jevtič in pariški poslanik dr. Spalajkovič. S počasi izgovorjenimi besedami »Čuvajte Jugoslavijo!« je naš veliki vladar izdihnil svojo plemenito dušo, soproga prefekta gospa Jouonot, pa mu je zatisnila oči.
Zunanjega ministra Barthouja so pa medtem v drugem avtomobilu odpeljali v bolnišnico, kjer je živel še kakšni dve uri. Ker je izgubil dosti krvi, so se zdravniki odločili za preliv krvi. Upali so namreč, da mu bodo na ta način rešili življenje. Toda operacija ni uspela. Barthou je, tik preden se je onesvestil, vprašal zdravnike in spremljevalce s tresočim glasom: »Ali je kralj ranjen?« Odornili so mu, da ni. Nato je dejal vidno pomirjen: »Hvala Bogu, da sem le samo jaz ranjen.« Kmalu nato pa je izdihnil.«
0 morilcu.
Oseba morilca je še vedno zatemnjena. Policijska preiskava je ugotovila, da je imel češkoslovaški potni list in da ni bil jugoslovanski državljan. Podatki potnega lista pravijo, da je rojen v Zagrebu, a pristojen v Prago, po poklicu trgovec, živeč v Zagrebu. Potni list je bil tako ponarejen, kakor da mu ga je izstavil češkoslovaški konzul v Zagrebu. Bil je veljaven za potovanja v vse evropske države, izvzemši Rusijo. Jugoslovanski vizum, najbrže takisto ponarejen, je bil iz Zagreba ter nosi datum 30. maja t. 1. Potni list vsebuje naslednje zabeležbe: 26. sept. 1934 prekoračenje jugoslovanske državne meje v Mariboru, isti dan vstop na avstrijska tla v Špilju. Dne 28. sept. je potni list
vidirala švicarska obmejna policija v Buchsu, isti dan tudi francoska obmej na kontrola v Vallorbeu. V potnem listu je bila nalepljena prava atentator-jeva slika. Na levi roki je imel morilec tc'ovirano mrtvaško glavo z geslom: »VMRO«, organizacije macedonskih strahovalcev »Svoboda ali smrt«.
Revolver, s katerim je Peter Kelemei» umoril kralja in Barthouja, je repetir-na pištola najmodernejšega sistema,-nemški patent »Parabellum«, ki lahko odda zaporedoma 20 strelov.
Kar se tiče osebe morilčeve, je gotovo, da Kelemen ni njegovo pravo ime. Kakor kažejo znaki, je atentator Kelemen znani makedonski terorist Lada Georgijev, doma iz južne Bolgarije. L. 1920 je ubil v Bolgariji Iladži Dimova ter bil zaprt do leta 1930. Nato je radi umora Tumanova pobegnil iz Bolgarije, pa se zopet vrnil ter stopil v službo voditelja makedonstvujuščih Vanče Mihajlova. Leta 1932 je definitivno zapustil Bolgarijo. Potem je sodeloval v Pavelič-Perčecevi teroristični organizaciji ter učil člane te organizacije metanja bomb, polaganja peklenskih strojev in vršenja atentatorskih napadov. Pri atentatu na našega kralja je imel več sodelovlacev, ki povečini pripadajo navedeni teroristični organizaciji. Policija je doslej ugotovila, da je bilo vpletenih v atentat najmanj 5 zarotnikov.
ifraSitca ?Uom pred nir(v@šl€liia odrom.
V	sredo, 10. okt., ob 5 zjutraj je prispela Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu gdč. Grujič, polkovnika Naumovi-ča in ministra dvora Antiča na železniško postajo v Marseju. Na postaji so Nj. Vel. kraljico pričakovali zunanji minister Jevtič, jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič, maršal dvora Dimitrijevič in prefekt Jouonot z drugimi osebnostmi.
Nj. Vel. kraljica je segla prisotnim v roke, nato pa se je odpeljala z avtomobilom v spremstvu gdč. Grujič, ministra Jevtiča in soproge prefekta v prefekturo, kjer je počival blagopokojni kralj Aleksander. Kraljica Marija je pristopila k mrtvaškemu odru, pokleknila in molila kakih 20 minut. Nato se je v spremstvu gdč. Grujič umaknila v stanovanjske prostore gospe Jouonot, kjer je ostala vse dopoldne.
Predsednik republike Lebrun je prispel v Marsej ob 10 predpoldne. Na kolodvoru je bil sprejet skromno. Pričakoval ga je samo francoski mornariški minister Pietri. Predsednik Lebrun se je takoj odpeljal na prefekturo, kjer je imel kratko sejo z ministri Herrio-tom, Tardieujem, Pietrijem, Jevtičem in Antičem.
Nato se je predsednik Lebrun podal v rdeči salon prefekture, kjer je bila kraljica Marija. Predsednika Lebruna so pri obisku spremljali šef protokola Fouquires, vsi ministri, generali in admirali. Predsednik Lebrun je kraljici izrazil iskreno sožalje, nakar sta se oba podala v dvorano krefekture, ki je bila medtem spremenjena v mrtvaško kapelo.
V	kapeli sta bila postavljena dva ka-tafalka. Na desnem je ležal kralj Alek-
sander I. v admiralski uniformi, pokrit z jugoslovansko zastavo, ves v vencih in rožah. Na levi ob njeni je ležal minister Barthou, pokrit s francosko tro-bojnico. Kraljica je pokleknila in s predsednikom Lebrunom nekaj minut molila. Nato sta se oba še poklonila zemskim ostankom francoskega zunanjega ministra Barthouja.
Slov© od Plcirseia.
Po komaj 24urnem bivanju na francoskih tleh se je pokojni vladar Jugoslavije vrnil v svojo ljubljeno domovino. Po 12. uri so kralja položili v krsto. Temu aktu sta prisostvovala francoski predsednik Lebrun in kraljica Marija. Krsto so dvignili generali francoske armade in jo odnesli v avtomobilski fur-gon. V prvi avtomobil sta sedla predsednik Lebrun in kraljica Marija, v ostalo dolgo vrsto avtomobilov pa so sedli ministri Herriot, Tardieu, Pietri, Jevtič, Spalajkovič in Antie. Žalnega sprevoda se Je udeležil tudi predsednik francoskega parlamenta Ferdinand Bo-uisson, nadalje marsejski prefekt in marsejski župan.
Desettisočere množice so stale v najgloblji tišini ob straneh ceste, po kateri se je pomikal žalni sprevod. Ihtenje se je slišalo od vsepovsod in tiho so mah-ljali z belimi robci v slovo vladarju, ki so mu bili pred enim dnevom vzklikali v iskrenem navdušenju. Truplo blago-pokojnega so zanesli na »Dubrovnik«, ki je že čakal v pristanišču, ves odet v žalost. Kako drugačna bo pot v domovino . . . Mornarji so imeli solze v očeh, jugoslovanski in francoski tovariši. In menda ni ostalo suho nobeno oko, ko je Francija vračala »Dubrovniku« najdražji zaklad svoje zaveznice. V sprevodu od prefekture v pristanišče sta kraljica Marija in predsednik francoske republike sedela v istem avtomobilu. Vlado sta zastopala ministra Herriot in Tardieu, ki sta držala žalne trakove poleg številnih admiralov in generalov francoske vojske in mornarice. Pravoslavni duhovnik Segebian je molil molitve ob kraljevi krsti. Ko so truplo postavili na »Dubrovnik«, je kraljica Marija pokleknila ob prav tako klečečem predsedniku Lebrunu, medtem, ko je vojaška godba tužno svirala Cho-pinovo »Smrtno koračnico«. »Dubrovnik« je takoj dvignil sidra in se odpeljal v Jugoslavijo, spremljan od velikih francoskih križark »Duquesne« in »Gol bert« ter od dveh velikih rušilcev. Topovi so zagrmeli, ljudstvo pa ni hotelo zapustiti obalo, ko je jugoslovanska bojna ladja s svojim dragim bremenom tiho, tiho odplula iz pristana na visoko morje, tja proti Jugoslaviji, domovini kralja — ujedinitelja .. .
KaHo so Kralja Petra H. osvestili o smrti oieta.
Nj. Vel. kralj Peter II. je študiral v zavodu Saint Rovdu blizu Londona. — Vest o marsejskem atentatu je prišla v zavod že zvečer, toda oblasti so bile mnenja, da naj se prvemu sinu umorjenega kralja ne sporoči strašno dejanje še tisti večer, marveč drugo jutro.: Ravnatelj zavoda sam je dobil nalogo,-1 da mlademu kralju na primeren način
pove, kaj se je zgodilo. To je storil rano zjutraj ob pol sedmih.Kralj Peter je takoj vstal, iko so ga poklicali, in prišel v salon, kjer ga je pričakoval ravnateij zavoda. Ko mu je po ovinkih povedal, kaj se je zgodilo z njegovim očetom, sprva mladi kralj sploh ni razumel, za kaj gre, marveč je pogledoval ravnatelja s plašnimi očmi. Šele nekaj časa na to je, ves bled in drhteč, glasno zapla-kal. Takoj so pospravili vse njegove stvari v zavodu in jih prenesli na avtomobile, on sam pa zasedel drugi avtomobil in se je z ravnateljem odpeljal v London. Ko je avtomobil odpeljal, so šolski tovariši mladega jugoslovanskega kralja še globoko spali in niso ničesar vedeli o žalostnem prizoru, ki se je odigral v mirnem šolskem poslopju, niti o žalosti, ki je zadela njihovega šolskega druga, niti o težkem bremenu, ki je to jutro leglo na njegove rame.
Kralj Peter II. se je v Londonu takoj odpeljal v jugoslovansko poslaništvo, kjer ga je pričakoval poslanik dr. Gru-jič z vsem osobjem poslaništva. Nekoliko pozneje je kralja spremljal v hotel, kjer ga je že čakala romunska kraljica-mati, ki je njegova babica. Tam se niso mudili dolgo in je kmalu oddrvel avtomobil proti postaji Victoria, kjer je bil pripravljen poseben vlak za kralja in za njegovo spremstvo. Na kolodvoru so se od njega poslovili zastopnik angleškega kralja Jurija, zastopnik predsednika vlade, vojni minister in prvi lord admi-ralitete ter ves diplomatski zbor. Pred postajo je v nemi tišini mirno stala več-tisočglava množica, ki se je tiho odkrila, ko je CJel jugoslovanski kralj mimo, domov kropit truplo svojega velikega očeta.
V	Pariz je novi jugoslovanski kralj v spremstvu romunske kraljice matere prispel 11. oktobra ter počakal prihoda svoje matere, s katero se je odpeljal v Jugoslavijo.
Narodno predstavništvo prednjemu in sedanjemu hraiju.
V	četrtek, 11. oktobra, se je vršila v Beogradu skupna seja senata in narodne skupščine, ki jo je vodil predsednik 'senata dr. Tomašič. Tajnik Kovač je v grobni tišini prečital najprej sporočilo kraljevske vlade o smrti kralja Aleksandra, kakor tudi da prevzame oblast prestolonaslednik Peter, sedaj Nj. Vel. kralj Peter II.; nato je prečital oporoko pokojnega kralja, s katero so imenovani člani regentskega sveta (namestništ-va za mladoletnega kralja). Ko so bili ti dokumenti prečitani, je predsednik ginjen in globoko pretresen spregovoril o življenju in smrti kralja Aleksandra. Sledila je prisega zvestobe senatorjev in poslancev novemu vladarju Petru II. Medtem ko so senatorji in poslanci podpisovali prisego, se je pripeljal pred skupščinsko poslopje Nj. Vis. knez Pavle, ki je bil v uniformi konjeniškega podpolkovnika kraljevske garde z lento Karadjordjevičeve zvezde in z adju-tantskim znakom na desni roki. Pred vhodom sta ga pričakovala ostala dva člana namestništva: dr. Radenko Stan-kovič in dr. Ivan Perovič ter trije na-domestniki: generalTomič in senatorja Ivo Banjanin in dr. Zec,
Dr. Tomašič je nato kraljeve namestnike pozval, naj pred narodnim predstavništvom slovesno prisežejo na ustavo in naj prisego tudi podpišejo. Kraljevi namestniki so to storili ob največji tišini dvorane in galerij, ki so bile zasedene od diplomatskega zbora, časnikarjev in občinstva. Po prisegi so dvorano zopet zapustili med ploskanjem vseh prisotnih. Seja narodnega predstavništva je bila nato prekinjena.
Po desetminutnem odmoru je dr. Tomašič nadaljeval sejo te? prečital zakonski predlog, ki ima samo en člen in ki predlaga, naj se pokojni kralj v uradnem nazivu odslej nazivlje pod imenom »Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.« Narodno predstavništvo je predlog z vzklikanjem enodušno odobrilo. Narodno predstavništvo je končno svojega predsednika dr. Tomašiča pooblastilo, da v imenu obeh zbornic izrazi sožalje kraljici Mariji, kralju Petru II. pa zagotovilo vdanosti in zvestobe.
Po zaprisegi kraljevih namestnikov in narodnega predstavništva je predsednik ministrskega sveta stavil kraljevemu namestništvu na razpoloženje svoj položxj in položaj vsega kabineta. Kraljevo namestništvo je sklenilo, naj kravljevska vlada ostane na svojem položaju.
Povraleh mrtvega ftralfa v domovino.
Naša vojna ladja »Dubrovnik« je v spremstvu odrejenih francoskih ladij v petek prispela v italijansko vodovje. Ob 14. uri je italijanska vojna divizija, obstoječa iz križarke »Alberico da Chi-usano« in li drugih vojnih ladij, od-plula iz Messine naproti jugoslovanskemu vojnemu brodu »Dubrovniku«. Z »Dubrovnikom« se je italijanska mor-larica srečala na odprtem morju. V spremstvu »Dubrovnika« pluje francoska križarka »Colbert«, na kateri potuje francoski mornariški minister Pi-etri. Po predpisani častni salvi se je italijanska vojna divizija pridružila žalnemu sprevodu ladij. Ob 15. uri je tužni sprevod ladij plul skozi morsko ožino pri Messini. S trdnjave San Ra-nieri je zagrmelo 11 topovskih strelov, na stolpu pa sta se dvignili jugoslovanska in italijanska zastava na pol droga. Ob obali se je zbrala velika množica ljudi, ki je nemo stala, dokler niso ladje izginile v daljavi. Italijanska bojna divizija je spremljala »Dubrovnik« do volnenega zahoda, nato pa- se je častna eskorta umaknila. »Dubrovnik« je nato nadaljeval svojo vožnjo v spremstvu francoske križarke »Colbert« ter italijanske križarke »Alberico da Chi-usano«.
Ko je »Dubrovnik« s truplom umorjenega kralja plul po Jadranu do splitske luke, so vse angleške vojne ladje, vsidrane v raznih jugoslovanskih jadranskih lukah, izkazale čast telesnim ostankom viteškega kralja. V nedeljo, 14. oktobra, ob pol 7. uri zjutraj, je »Dubrovnik« v spremstvu naše vojne mornarice, ki muje šla nasproti, in ob gro-menju topov prispel v splitsko luko, kjer so vse ladje dale čast z zastavami,
spuščenimi na pol droga. Istočasno so zagrmeli topovi v Beogradu in na sedežih banskih uprav. Split je mrtvemu kralju priredil sprejem, ki je bil veličasten in žaloben obenem. Posmrtne ostanke viteškega kralja je sprejela kraljevska vlada, predsedstvo senata in narodne skupščine, uradne osebnosti, vojska in mornarica in ogromna množica ljudstva, ki je v nemi žalosti defilirala mimo krste, katera hrani posmrtne ostanke kraljeve. Ob 10. uri je posmrtne ostanke kralja Zedinitelja odpeljal dvorni vlak, ki je ob 21.40 prispel v Zagreb, kateri je mrtvega kralja sprejel najdostojnejše, odet v črnino, izražujočo globoko žalost vseh slojev ljudstva. Ko so ljudske množice v nemi žalosti korakale mimo krste, je z obrazov odsevala globoka tuga, ki je dokaz, kako priljubljen je bil viteški vladar med hrvatskim ljudstvom. To se je tudi pokazalo na vseh železniških postajah, skozi katere je vozil vlak s posmrtnimi ostanki kraljevimi. V Beograd je dvorni vlak prispel v pondeljek ob 13.40. Po žalobno-veličastnem sprejemu na postaji v Beogradu so posmrtne ostanke prenesli v spremstvu vojske in sredi ogromnega špalirja vojske, šol in meščanstva v stari dvorec, kjer so bili položeni na mrtvaški oder. Tam je umrli kralj ležal v torek in sredo, obdan od neštetih vencev, rož in cvetlic. Potrte od globoke žalosti, so se mu klanjale ljudske množice, skazujoč mu s tem globoko spoštovanje in iskreni hvaležnost za vse, kar je za državo ii ljudstvo storil in pretrpel.
Dr. fioroščevi sožoEni brzoiavhi. Njegova udeležim pri žašniii sve-čanostlh v Splitu in HeogradiL
Gospod dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik, je poslal Nj. Vel. kraljici Mariji naslednjo sožalno brzojavko:
»Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji, Marseille. Globoko sočustvujem * strašni nesreči in prosim Boga, da v teh težkih dneh tolaži Vaše Veličanstvo in kraljevski dom. — Dr. Anton Korošec.«
Predsedniku vlade g. Uzunoviču jo poslal g. dr. Anton Korošca sledečo brzojavko:
»Gospodu predsedniku ministrskega sveta Nikoli Uzunoviču, Belgrad. Občutim globoko žalost in želim, da bi prebrodili težke dni v zakonitosti in miru. — Dr. Anton Korošec.«
V nedeljo se je dr. Korošec udeležil na čelu bivših ministrov žalnih svečanosti v Splitu, da se pokloni posmrtnim ostankom blagopokojnega kralja. Prisostvoval je tudi prenosu krste do ko lodvora. V pondeljek zjutraj se je odpeljal v Beograd, da v imenu Slovencev prisostvuje pogrebu Nj. Vel. kralja Izjavil je časnikarjem naslednje: »Ivo objokuje mrtvega kralja vsa Jugosla vija, je treba vse pozabiti. Treba je delati in živeti za Jugoslavijo!«
*
Francoski nctrajni minister odstopil.
Zaradi očitkov francoske javnosti, da je bila varnostna služba ob prihodu našega kralja Aleksandra v Marseju pomanjkljiva, je odstopil francoski no-trajni minister A. Sarraut. Istočasno sta bila razrešena dolžnosti ravnatelj oddelka za varnost v francoskem no-trajnem ministrstvu in marsejski prefekt. — Izpraznjena ministrska mesta so bila takole izpopolnjena: Zunanje ministrstvo je prevzel Laval, bivši francoski ministrski predsednik; notranje ministrstvo je prevzel radikal Mar-c andeau, poslanec in župan v Reim-su; kolonijalno ministrstvo je prevzel Louis Rollin, poslanec, ki pripada Tar-dieujevemu republikanskemu centru. Ob priliki izpopolnitve vlade je odstopil pravosodni minister Cheron. Njego-vo mesto bo zp°edeno prihodnje dni.
Evharistični kongres v Ljubljani. —
Let03 na praznik Marijinega rojstva je bil škofijski evharistični shod v Mariboru, ki je bil najštevilnejše obiskan ter je po svojem poteku prekosil vse še tako visoko nastavljene nade. Drugo leto se bo vršil tak kongres v Ljub-Ijai. ! Ne bo to škofijski shod, tudi ne vseslovenski, marveč jugoslovanski. Jugoslovanski škofje so namreč sklenili, da naj bo poleti 1935 / Ljubljani evharistični kongres za vse katoličane v Jugoslaviji. Priprave za kongres so se že začele pod vodstvom ljubljanskega g. škofa dr. Gregorja Rožmana. Take priprave se morajo razpresti po vsej Sloveniji, ki mora katoličanom v naši državi pokazati, kako časti naše ljudstvo evharističnega Bofa. Nabožne in prosvetne organizacije naj vzamejo krajevno propagando in pripravo v roke. Mladina, ki je na mariborskem ev-harističnem shodu tako sijajno izkazala svojo ljubezen in vdanost evharistič-nemu Kralju, bo poslala še številnejše čete na kongres v Ljubljano.
Nekaj za oktober. Ta mesec je po naročilu slavnega papeža Leona XIII. posvečen Roženvenski Kraljici, ki ji naj verniki spletajo duhovne vence. To delo bi nekateri radi prepuščali pobož-nejše nastrojenim dušam, zlasti ženskam. Vendar pa so jagode molekove polzele tudi skozi prste mnogih znamenitih in učenih mož. Kot primer naj služi sloveči francoski zdravnik dr. Recamier, ki .o ga celo svobodomisleci Smatrali kot največjega i. dicinca v Evropi. Ta mož je bil globoko-veren katoličan ter je rad molil rožnivenec. O tem je rekel nekemu duhovniku naslednje: »Moj rožnivenec mi je jako v korist ter ga zato ne morem pogrešati. Ako mi kak bolnik dela skrb, ker je njegova bolezen zelo težka, ali pa ker vsa odrejena sredstva nič ne pomagajo, ako znanost ne ve, kaj bi še porabila proti bolezni, se obrnem k Zdravniku
Nj. Vel. kralj Peter II.
zdravnikov, k našemu Gospodu in Zve-ličarju ter ga prosim, naj vzame bolnika v svoje varstvo. Kadar nimam časa, da bi dolgo molil, kakor bi bilo treba, se obrnem do blažene Device Marije s prošnjo, naj bo moja zavetnica pri svojem božjem Sinu. To storim, ko med potom k bolniku zmolim kak desetič rožnega venca. Vidite torej, da mi je rožnivenec potreben, mnogokrat prav nujno potreben.«
Duhovniki v Rusiji. Načrt boljševiš-kih brezbožnikov je iztrebiti iz Rusije vsako religijo. Ker ni religije brez duhovnikov, vodijo brezbožniiki strupeno vojno zoper duhovščino, bodisi katoliško, bodisi pravoslavno. Je skoro čudež, da se jim še ni posrečilo odstraniti iz Rusije poslednjega duhovnika. Pobili so jih že dovolj. Zoper druge nastopajo z odtegnitvijo kart za hrano, obleko in stanovanje. Da niso brezbož-niške nakane popolnoma uspele, gre hvala požrtvovalnosti vernikov, ki na tajnem vzdržujejo duhovnike. V tem oziru kaže rusko ljudstvo svojo globoko verno in plemenito dušo. Japonski misijonar, jezuitski pater Bitter poroča o tej plemenitosti lep primer, 1 i ga je on doživel. V listu »Iz dežele vzhajajočega solnca« poroča naslednje: »Ko sem bil v Rusiji, sem v toplem avgustu potoval po deželi. Dolgo pot sem napravil v hudi vročini. Strašna žeja se me je lo-
tila. Kupiti si nisem mogel ničesar. Pomanjkanje je toliko, da si človek no more niti tega kupiti, kar nujno potrebuje za življenje. Nasproti so mi prišle tri ruske žene, ki so nosile tri steklenice mleka. Vprašal sem jih, ali mi ne bi prodale eno steklenico mleka. Denar, jih ni mikal. Nekaj časa so me gledalo. Potem so me vprašale: Ali ste naš brat (kristjan)? Ko sem odgovoril, da sem duhovnik, so mi izročile eno steklenico mleka. Denarja niso hotele na noben način sprejeti. Rekle so: Kristusove sestre in bratje si morajo med seboj pomagati.« Zgledna plemenitost, ki črpa svojo moč iz globoke krščanske vernosti !	' Naslednji tridnevni tečaj zaprtih duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem se začne: v soboto dne 20. oktobra za dekleta; v torek dne 30. oktobra za dekleta; v torek dne 11. decembra za fante; v sredo dne 26. decembra, na Štefanovo, za dekleta. Začetek vsakokrat ob G zvečer imenovanega dne. Prijavite se pravočasno! Priložite znamko za odgovor! Najbolje je, če si dekleta ali fantje ene župnije po dogovoru s svojim dušnim pastirjem izberejo svoj termin za svoj tečaj temeljitih od,deljenih duhovn h vaj. Tako se vzgaja elita župnijskem Katoliške akcije!
Pogled na ulico in na borzo v francoskem mestu Marseille, kjer je bil iz« vršen atentat na našega kralja.
Regent s ki sosvet. Od desne na levo: knez Pavle, dr. Radenko Stankovič, dr.
Ivo Perovič.
Osebne vesti.
Duhovniške vesti. Umeščeni so bili vlč. gg.: Anton Oblak, provizor v Raz-boru pri Slovenjgradcu, kot župnik istotam; Ivan Mak, kaplan v Dravogradu, kot župnik pri Sv. Petru na Kronski gori; Julij Vajda, župnik na J Prihovi, kot župnik pri Sv. Križu na ' Slatini in Franc Ks. Meško, dekanijski in župnijski upravitelj v Selah pri Slovenjgradcu, kot župnik istotam. — Postavljeni so bili čč. gg.: Ivan Strnad, kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu, za provizorja istotam; Janez Medvešek, župnik in dekan v Vidmu, za soprovi-zorja v Brežicah; dr. Anton Trstenjak, kaplan v Ribnici na Pohorju, za špiri-tuala v kn.-šk. dijaškem semenišču v Mariboru; Franc Petančič, semeniški •duhovnik, za III. prefekta istotam; Jožef Kolarič, kaplan v Sladki gori, za provizorja istotam, in Ignacij Paluc, kaplan na Prihovi, kot provizor istotam. — Nastavljeni so bili: p. Jožef Lapuh, gvardijan kapucinskega samostana v Ptuju, kot kaplan na Hajdini; Alojz Sunčič, provizor pri Sv. Križu na Slatini, kot prvi kaplan istotam; Franc Orešnik, lavantinski duhovnik, tačas na dopustu radi nadaljevanja bogoslovnih študij na zavodu Institut Catholique v Parizu, v Negovo. — Dopust radi bolezni je dovoljen p. n. g. dr. Jožefu Somrek, profesorju pastoralnega bogoslovja v Mariboru.
Nesreče,
Ogenj. Posestniku Franclju na Jurje-vici pri Ribnici na Kranjskem je ogenj ■uničil s senom založen skedenj, voze, slamoreznico, razno poljsko orodje ter spravljene letošnje poljske pridelke. Škoda znaša 30.000 Din, zavarovalnina komaj 10.000 Din.
I
1 1		I „
1	1	
Popolen učinek
dosežeš samo tedaj;*
^ S če raztopiš1 Persil _J_,
v mrzli vodi
Persil varuje perilo
Za namakanje perila vzemi Henko!
Požar uničil kozolec. Posestniku ter bivšemu županu Zagorcu v Orehovici na Dolenjskem je uničil ponočni ogenj kozolec dvojnik, ki je bil poln ajde in krme.
Smrt po nesreči. V Železnikih pri Škof j i Loki je zagrabila transmisija v Egrovi elektrarni 621etnega pismonošo Franca Gojo. Goja se je sklonil preko jermenja, ki ga je zagrabilo za suknjo. Ker ni bilo nikogar, ki bi bil ustavil tok, je transmisija zasukala žrtev krog osi in ga je treščila po zasukanju ob betonska tla, da je obležal pri priči mrtev. Goja zapušča ženo in 4 deloma nepreskrbljene otroke.
Masne novice.
Organisti, pozor! Pred kratkim je naše Društvo organistov za mariborsko škofijo poslalo svojim članom položnice za poravnavo članarine, katero nekateri dolgujejo že več let. Člani se opo zarjajo tem potom na sklep lanskega občnega zbora, da se bodo na letošnjem občnem zboru, ki se bo vršil meseca novembra, izključili vsi tisti, ki članarine vsaj delno ne poravnajo. Vsem or-ganistom, ki niso člani Društva organistov, in tem, ki ne poravnajo naročnine, se na razna vprašanja in prošnje sploh ne bo odgovarjalo. Tudi pri od-
daji služb se bo društvo oziralo samo na člane. Toliko v vednost, da ne bode potem nepotrebnega tarnanje Razstava šolskih vrtov in štajerske kokoši
za srez Celje se preloži na 27. do 30. t. m.
Zagonetna smrt. Pri Cerkljah v bližini Kranja so potegnili iz vode pri Ko-čevarjevem jezu na Zg. Brniku neznano moško truplo. Mrtvi je imel na glavi dve kot z nožem zasekani rani ter prazne žepe. Vsi zunanji znaki kažejo na zločin. V neznancu so kmalu ugotovili 591etnega vdovca Janeza Mačeka iz Pra-protne Police. Pred tremi leti se je vrnil iz Amerike. Ni še dognano, ali je zašel v pijanem stanju v vodo, ali ga je pa fcedo najprej ubil, izropal in ga šele nato vrgel v jez.
Smrt pri prehodu meje. Posestnik F. Birtič je hotel brez predpisanih papirjev prekoračiti našo in italijansko mejo, da bi obiskal na smrt bolno taščo. Kljub pozivu obmejne straže ni obstal in strel ga je pogodil smrtno.
©tsšalovar&fa vredral slucap. Krvav obračun. V Ivanjskem vrhu pri Gornji Radgoni se je zopet odigralo vse obsodbe vredno krvavo dejanje. 27- • letni kmečki fant Franc Kaučič iz Ivanj cev se je podal v družbi 191etnega Iva-
Avtomoblisti in nezgode.
■ Največ nezgodam so izpostavljeni avtomo-hilisti v drugem letu. To dejstvo si razlagajo na ta način, ker vo-ei avtomobilist prvo ieto previdno. V drugem letu se je že povzpel do večjega zaupanja vase, a mu še manjka zadostna izkušnja.
Sigurnost prstnih odtisov.
Tekom zadnjih 30 let se je ugotovitev osebnosti s pomočjo (prstnih odtisov toliko izpopolnila, da so določili na ta način 400 ■¡tisoč oseb, ne da bi se ibil urinil kak pogre-•fiek.
Podaljšanje dolgosti človeškega življenia.
iV splošnem se je ži-
Januš Goleč:
13
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Dalje.
Dva lovca sta oddala strela. Po šotoru je skočila zverina visoko v zrak, coknila na tla, bolestno zarjula in po njpj je bilo. Vestmani so se bližali previdno ustreljeni mački in dognali, da je zadeta na smrt.
Drugo jutro, ko so žival odrli, so videli, da je bila jaguarka. Nekdo jo je bil že obstrelil v prednji del prs. Krogla je obtičala in rana se je grozno ognojila. Jaguarka bi bila itak kmalu poginila vsled posledic prvega zadetka. Nabrani gnoj je žival žgal, bila je vsled onemoglosti izstradana, plašila jo je nevihta, v skrajni sili in v neznosnih bolečinah se je zatekla pod najbližjo streho zunaj na travniku.
O redkem obisku jaguarke smo še dolgo razpravljali.
Naš odpočitek v naselbini Café med iskalci dijamantov se je bližal koncu. Če smo hoteli doseči pred deževno dobo naš cilj — zlato dolino, smo morali na noge in naprej ob reki Rio das Garcas skozi pragozd ter dalje in dalje, kakor
je označil pot pri tamošnjih Indijancih premi-, nuli belokožec, ki je videl suho zlato na površju zemlje.
Po nasvetu domačinov smo zamenjali naše voze za mule in konje, ker z vozom skozi tajnosti brazilijanskega pragozda še' ni doslej najbrž nikdo poskusil.
Kakor ribje oko čistega jutra se je podala naša karavana na pot iz naselbine Café po stepi, preko vod in potokov do reke Rio das Garcas, kjer smo srečavali iskalce dijamantov. Prodirali smo navzdol ob reki, ki se vije pred izlivom v mogočen pritok veletoka Amaconas skozi pragozd. Pot je bila res težavna. Prav hvaležni smo bili domačinom za nasvet zamenjave okornih vozov z mulami ter konji. Prekoračili smo že toliko mest, kjer bi z vozom nikamor ne mogli. Tod gotovo še ni škripal nikdar kak voz, saj zarez od koles ni bilo videti nikjer. Zadnji ljudje, katere smo srečali, so bili posamezni iskalci dijamantov. Od teh smo zvedeli po tridnevnem bolj počasnem romanju, da bomo kmalu v pragozdu in da je obsežen, da menda sploh ni iz njega izhoda. Po jasah pragozda bivajo več ali manj divja indijanska plemena, ki ne želijo nobenih stikov z belokožci.
Prerokovanja za pot iz ust zadnjih ljudi res niso bila razveseljiva, p «mo le šli naprej in na-
na Gomzi iz Cogetincev na dom kletnega Antona Rakuša na Ivanjski vrh. Fantje so imeli spore radi nezakonskega očetovstva in so obnovili prerekanje pri tokratnem posetu na Raikuševem domu. Med prepirom se je Rakuša toliko razjezil, da je odliitel v sobo. Medtem je ostal Franc Kaučič s svojo družbo zunaj pred hišo, oddaljen kakih 10 koraikov, naslonjen ob svoje kolo. Ant. Rakuša je v sobi pograbil nabito lovsko dvocevko. Ustrelil je skozi okno. Sedaj pravi, da je to storil v nameri, da spla-ši in odpodi od hiše nepovabljenega gosta, ki ga je tako hudo razžalil. A strel je zadel Franca Kaučiča naravnost v glavo. Zaradi prestrelka lobanjske kosti so izstopili možgani. Kaučič se je takoj zgrudil in obležal mrtev, njegov spremljevalec Gomzi Ivan pa je bil ranjen od svinčene šibre nad levim očesom. O žalostnem dogodku je bilo nemudoma obveščeno orožništvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki se je skupno z g. zdravnikom dr. Petrom Sokolovim podalo na kraj uboja. Zdravnik je mogel samo ugotoviti., da je pri Francu Kau-čiču nastopila smrt takoj in bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman, med tem ko je nudil ranjenemu Gom-ziju prvo pomoč ter odredil njegov prevoz v mariborsko bolnišnico. Truplo Franca Kaučiča je bilo preneseno v mrtvašnico v Negovo, kjer je izvršila raztelesenje sodna komisija iz Gornje Radgone, Anton Rakuša pa je bil aretiran.
'„. Uboj, Krog 8. ure zjutraj je prišel 21-letni Gabrijel Brusar iz Leskovca v Halozah k posestniku Ivanu Koledniku v Strmcu, občina Leskovec. Oba omenjena se nista nič kaj rada videla. In tako je prišlo tudi pri tokratnem srečanju vsled Brusarjeve vinjenosti do prepira. Kolednik, kaikor sam trdi, je z vso naglico segel po puško in je oddal iz nje strel, ki je zadel Brusarja v prsa in ga usmrtil pri priči. Sodnija je odredila sodno raztelesenje ustreljenega, ki se je vršilo v mrtvašnici pri Sv. Andražu
v Halozah. Komisija je ugotovila, da je raztrgal strel Brusarju pljuča ter jetra. Aretirani Kolednik trdi, da je streljal v silobranu.
Poskus ropa pred sodniki. Mariborsko sodišče je obravnavalo 10. oktobra naslednji slučaj poskusnega ropa: V noči 3. oktobra 1933 je napadel 261etni delavec Anton Šuen iz Gabernika v gozdu Nežo Šegula, ki se je vračala iz Ptuja, in ji je skušal odvzeti denar. Napadena ženska je prepoznala napadalca, je pričela vpiti na pomoč in nasilnež je moral pobegniti brez plena. Šuen je bil obsojen na poldrugo leto ječe.
Brata med seboj. V Stožicah v občini Ježiea na Kranjskem se je odigral dne 11. oktobra zvečer žalosten družinski dogodek. Šest odraslih otrok je večer: jalo pri posestniku Jakobu Jernejcu. Pri večerji je vrgla ena od deklin v šali nekaj v brata Lojzeta, ki se je tako raz-ljutil, da je pograbil nož in se pognal za sestro. Med brata in sestro je skočil brat Franc, ki je presteregel nož in mu je rezilo prerezalo glavno žilo. Z nožem zideti je hitro izkrvavel. Ubijalca Lojzeta so zaprli in ga oddali v zapore v Ljubljano.
Prah in nesnaga sta največja škodljivca
vsakega perila. V medsebojnem podpiranju razjedata nitke perila, ki v teku časa prične razpadati. Ziatorogovo milo pa s svojo obilno in gosto ter snežno belo peno očisti perilo vsake nesnage in ga s tem napravi trpežnim. Z Zlatorogovim milom oprano perilo je lepše kot novo. To ljudski glas dobro ve in pravi: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« To milo priporočamo tudi mi, saj je res dobro in tudi — domače!	847
Franc Jožefova grenčica urejuje redno odvajanje in je priporočljiva za duševne delavce in živčno slabe žene.
Zavese in drugo moderno pohištveno blago, kakor tudi izgotovljene madrace in odeje iz vate si preskrbite poceni v Trgovskem domu Stermecki, Celje. Pišite po ilustrirani cenik.
Misijonski koledar 1935. Letnik XVI. je izšel v Grobljah pri Domžalah. Cena 10 Din. —
Misijonski ko'edar ima prednosti vseh dose* danjih in jih celo prekaša. Naslovna slika je štiribarvna. Notranjost krasi 90 slik in vinjet.1 Vsaka stran tiudi očem novo lepoto in zanimivost. Vsebina je poučna, a obenem mikav-' jia in zabavna. Deloma je opremljena z zemljevidi. Naroča se v Misijonski tiskarni DomJ žale-Groblje.
Pričela se je sezona plesov in plesnih vaj; Za iste si preskrbite za plesne toalete Crept^ de chine po Din 34.— v Trgovskem domu Stermecki, Celje. Zahtevajte vzorce in cenik.
Čitanka za prvi razred. Dosedaj vpeljana Wi-: drova čitanka za prvi razred je pošla. Na razpolago je še Majcenova »Prva čitanka«. Priporočamo vsem šolskim vodstvom, da naročijo to knjigo, katere cena je samo 5 Din. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.	f
Stvarni pouk v prvem razredu. Strokovnjak ška knjiga, ki jo potrebuje vsak učitelj, kateri usi v prvem razredu, je še nekaj izvodov na razpolago. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Križ na Donački gori. V spomin 19001etnice odrešenja naj stoji križ na Donački gori. Kupujte razglednice tega spomenika in knjižico: »Ob solnčnem vzhodu«, ki jo je spisal dr. Mer-har. Razglednice so po 1 Din, knjižice po 5 Din. Čisti dobiček gre za spomenik. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Nova knjiga za duhovnike in voditelje Ma« rijinih družb. Srečko Gregorec, Per Mariam ad Jesum. 45 Din. Knjiga obsega do G0 govorov o Marijini družbi in za Marijino družbo. Govori so v celoti nakazani, da ni treba ničesar drugega, kako samo to v roke vzeti. Gospode duhovnike vabimo, da si knjigo čim pr ;. naročijo potom Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
IZ SIBIRIJE.
Letos se je pri bralcih »Slovenskega gospodarja« razvilo veliko zanimanje za Prekmurje. Pa jim radi postrežemo s čistimi opisi naših zadev. Še pred 30 leti je starostni luteranski župnik Ber-ke v Goričkih Križevcih kazal na ljuto-
prej ob reki, ki nam je bila edini kažipot, od katere se nismo smeli ločiti že radi pitne vode ne.
Po mojii glavi se je premetavalo križ-kraž, kar sem čital ter čul o čarobnih tajnostih pragozda. Hrepenel sem s polno dušo, da vidim in se prepričam na lastne oči, ali hrani ter čuva neizmerni obseg drevja ter rastlinstva tolikanj povdarjene zanimivosti, lepote, skrivnosti ter nevarnosti. Pred zavalovanjem reke v temo in tajinstvenost pragozda smo taborili in prenočili. Zjutraj na vsežgodaj se je spustila naša karavana v svetišče popolne negotovosti in mogoče celo žalostnega pogina!
Obrežni pragozd ob obeh straneh reke je Ml še nedotaknjen in ga je lažje prekoračiti, kakor že enkrat posekano hosto. Nikoli ne bom pozabil na skrivnostno svečanost te goščave. Jaz, ki sem zrasel v evropskih mestih, nikoli nisem mogel niti sanjati o tako visokih drevesih in mogočnih deblih. Kakor krasni stebri so se ponosno dvigala visoko nad našimi glavami. Oko je komaj segalo tjagor, kjer so se spletale njih veje v visoke oboke ter je vstvarjalo zelenje neprodirno senčnato streho, skozi katero je le tu in tam prodiral zlat solnčni žarek, ki je spuščal ozko, trepetajočo, bleščečo sled v veličastno temo.
Umolknili smo in postali resni, med tem ko smo neslišno jezdili po mehki, debeli preprogi iz
trhlih rastlin. Če bi bil potoval sam, ne bi bil znal za imena teh gozdnih orjakov, a moji tovariši so mi kazali cedre, velika bombaževa drevesa, rdeč les in vse ostale nebrojne rastline, s kateremi je postal ta del sveta za človeški rod poglavitni dobavitelj vseh rastlinskih sirovin. Živo pobarvane orhideje in čudesno slikovite plezalke so se vzpenjale po temnih deblih, in tam, kjer je padal slučajno bežni solnčni žarek na razkošne temnoplave cvete slaka, se mi je zdelo, da doživljam uresničene sanje o pravljični deželi. Sleherno, temi sovražno življenje hrepeni v teh neizmerno razsežnih gozdovih po luči ter se bojuje za njo. Vsaka, tudi najmanjša rastlina, se zvija in vzpenja profci zeleni površini ter se mora mukoma oprijemati močnejših in večjih bratov. Plezalke so tu izredno bohotne in velike. Tudi rastline, ki ne spadajo drugod med ovijal-ke, se tu naučijo rešiti se muke teme, in tako lahko vidimo, kako se ovijajo okoli cedrovih debel navadna kopriva, jasmin ter celo jacitara-palma, da bi se povspeli do vrha drevesa. Nobenega živalstva ni bilo opaziti med temi veličastno izpeljanimi oboki, ki so se nam odkrivali med potjo. Neprestano brenčanje visoko nad našimi glavami je pričalo, da biva tam v solnčni luči pisana množica opic in kač, ptic in leniv-cev, ki so morali začudeno gledati naše pritli-
vljenska doba pri človeku precej dvignila. Novorojeni deček lahko računa, da bo doživel 56 let, deklica pa' 60 let. Pred 50 leti sta bili zgorajni številki še 42, oziroma 45 let.
Nekoč in danes.
Prva nemška loko-motiva se. je imenovala »orel«. Številke za železniške stroje so upeljali mnogo pozneje. Prvi stroj orel je imel 10 konjskih sil, kakor današnji malit avto. Današnje velike lokomotive za brzo-vlake imajo — 2000 konjskih sil, njih brzina znaša v Nemčiji 100 km na uro in vlečejo za seboj 600 ton tovora. Tak orjaški parni stroj je dolg 23 m.
merske in kapelske gorice, "govoreč: glejte, ljudje, tje bodo enkrat vsi naši slovenski kraji spadali. In ljudje mu niso ugovarjali in zgodilo se je tako. Gospodar si je kupil sosedovo hišo z gruntom, pa se mu je ta pridobitev tako dopadla, da jo je hodil po dvakrat na dan gledat. Slovenija si je pridobila Prekmurje in ga hodi rada ogledova1. Od daleč in od Ljutomera do zadnje postaje Hodoša, koliko ljudi se je vozilo, da vidijo naselbine svojih starih sester in bratov. Lepi kraji, so govorili, kakor , da bi se peljali od Maribora do Št. Ilja itd. In v teh lepih krajih, pri teh dobrih ljudeh in pri njihovih zadovoljivih premoženjskih okolnostih se je pred nekimi leti vnelo kreganje o Sibiriji. No, prišli so k nam s Preka tudi neki mladi ljudje, ki so mislili, da bo tukaj kar huja - haja in ves napredni rep, pa so naleteli na pametno ter mirno ljudstvo in njegovo trezno življenje. V razočaranju so se neki razpisali v naprednem časopisju, da je Prekmurje — Sibirija. Malenkost. Ako bi rekli Makedonija, bi mi pa že zamerili. Ne, ne! Prekmurje ni Sibirija, kakor ni Bela Krajina in ni Suha Krajina.
Mi imamo vsaj desetkrat več gozdov, kakor jih je med Dravo in Muro, pa smo hranili svoje gozdove in so nam vozili stavbeni les še pred 20 leti Štajerci in nas hvalili. V primursko Prekmurje so štajerski očaki hodili kupovat konje z v prosleke všitimi stotaki. Od Grada so si Štajerci spravljali ce-plena drevesca, katera še zdaj dajejo žlahtni sad po ščavniških dolih. K nam na Goričko so še pred 30 leti od tam prihajali redovi vozov po naše slive. In ko naši kupci pridejo po vino na Štajer, jim tam ponudijo meso, toda tudi hitro vprašajo, ako imate s seboj vaš dobri prekmurski kruh. Vi mladi, zato ne imejte Prekmurja za Sibirijo, vi stari pa iz neumnosti mladih ne delajte kozlov. — No, pa le Sibirija! Pa vam naj bo Sibirija! Naš človek je glede kulture in civilizacije med prvimi v
kraljevini. Tega našega naroda pa živi zadaj, to je severno od Murske Sobote, 25 Lisoč. Vsi ti prekmurski Goričanci bi se radi posluževali železniške vožnje, pa se je radi nove uvedbe voznega reda ne morejo. Od Kotoribe, Dol. Lendave in Gornje Radgone vozijo vlaki tako, da si en dan tja in nazaj iz Maribora, kjer imaš časa 8 ur za opravke. Za to se je nekdo pobrigal. Naš Hodoš pa je tudi na meji in ima skoro iste kilometre. Pa kako je ž njim in 25 tisočimi ljudmi? V Murski Soboti nas ustavijo. Naj si kdo pogleda naš vozni red. Z ju-trašnjim vlakom opraviš le v Murski Soboti, s popoldanjim si v Mariboru ob pol 10 ponoči. Ako prideš v jutro iz Maribora, Čakaš v Soboti 6 ur, prideš zvečer iz Maribora, čakaš - Soboti celo noč do štirih v jutro. In to mi, ki nas je 25 tisoč s tolikimi uradi, s pogranič-no četo, s tolikimi pridelki in s toliko živino naj tiho prenašamo? Naš človek se naj vozi iz Beltincev v Puconce šest ur, ko ima peš kraj železnice tri ure?! Enako naj bo: Kotoriba, Dolnja Lendava, Gornja Radgona in Hodoš! — Vi gg. »domačini« in prišleki, to je Sibirija!
Novi list. V Dolnji Lendavi je začel izhajati novi list »Ljudska pravica«. Izdajatelj in urednik je pisatelj Mihael Kranjec. List izhaja začasno dvatedensko. Uredništvo je v Lendavi.
Rakičan. Pri nas so začeli zidati poslopje za kmetijsko šolo. Vse naše kmete to zelo veseli, da bodo lahko pošiljali v to šolo svoje sinove.
Črensovci. Griža še vedno razsaja. Umrli, sta zopet dve ženski iz Gornje Bistrice. — V četrtek dne 11. oktobra smo videli pri nas še več lastavic, kar se je vsem zdelo čudno, kajti tako pozno lastavic navadno več ni pri nas.
Gederovci. Pri nas je umrl daleč naokrog znani gostilničar in posestnik Franc Štivan.
Gornja Bistrica. Bne 10. oktobra je bila pokopana Katarina Balažič-Copotova v Odran-cih. Pokojnica je umrla od epidemije griže. Bila je vredna mati, poznata po celi okolici in od vseh spoštovana, polna kristjanske ljubezni in vedno odprtih rok. Ni bilo reveža, katere-
mu ne bi podarila kos kruha z največjo ljubeznijo je otirala ubogim solze, vedno prU pravljena vsakemu pomagati. Duri njene hiša so bile vedno odprte, srce polno sočutja, i telo je mesta za vsakega ubogega in reveža Pri njenem pogrebu je padlo mnogo solz, ubogi in reveži so zgubili svojo mater in jo zdaj objokujejo. Blagi ,in dobri materi bodi milostiv večni Sodnik
DRUŠTVENE
B©f kleM!
Preklinjanje spada med tiste grde in obsodbe vredne razvade, ki zavzemajo vedno širše kroge ter se vedno globlje zajedajo v naše ljudstvo. Je to greh, ki ga prepoveduje druga božja zapoved. Kolne tisti, kdor sebi ali drugim stvarem z besedami želi kaj hudega. To se velikokrat dogaja z zlorabo svetih ali tudi hudobnih imen. Ako se to godi z besedami, ki Boga sramotijo, je to bo-gokletje.
Kletev ni nikomur v čast, ne posamezniku, ne narodu. Čim več posameznikov je vdanih temu grehu, tem bolj se more govoriti o narodni pregrehi. Kakor kreposti poedincev koristijo skupnosti, tako jo strast in greh posameznikov ponižuje. So gotovi narodi, ki so radi preklinjanja v krogu drugih narodov na slabem glau. Naša dolžnost je, da preprečimo, da pride naš narod ob svoj dober sloves.
Kako potrebna je borba zoper preklinjanje in kako naj se vrši, dokazuje katoliška župnija Veliko Trojstvo blizu Belovara (na Hrvatskem). Pred nekoliko tedni je bila v tej župniji ustanovljena Vojska Srca Jezusovega -zoper preklinjanje. Tej borbeni četi je pristopilo doslej že mnogo članov, ki so razvili veliko dejavnost proti tej pregrehi, ki preti postati narodna sramo-
Pismenost angleških kraljev.
Znana slika predstavlja anglešk. kralja Ivana, kako podpisuje leta 1215 izdano listino, ki je ostala podlaga za razvoj angleškega prava. Kralj Ivan ¡je v najboljšem slučaju napravil na listino tri križe, ker prvi angleški kralj, ki je bil pismen, je bil Ri-iiard II. (1377 — 1399), od katerega je ohranjen lastnoročni podpis na listini iz leta 1386, ki je shranjena ,v državnem arhivu v Londonu.
Hitrostni rekord brzo-vlaka.
Ekspresni vlak na progi Denver — Čika-go je dosegel predne-idavnim hitrostni rekord. Vozil je z brzi-
kave postave v neizmerni senčnati globini. Ob solnčnem zahodu in vzhodu se je razlegalo kričanje opičjih čred, hreščeče so se oglašali papagaji, med tem ko se je slišalo ob vročih dnevnih urah kakor šumenje oddaljenega morja samo glasno brenčanje mrčesa; sicer pa ni bilo opaziti nobenega gibanja med veličastnimi, velikanskimi debli, ki so se počasi izgubljala v temni daljavi okrog nas.
Največji in najlepši utis je napravil name naravnost čarobni cvet orhidej, katerega smo tolikokrat srečali in vsak je bil drugačen, lepši ter še bolj očarujoče učinkujoč. Ker sem izražal na glas toliko začudenje pri srečanju z orhidejami, mi je rekel naš vodja Daviš Graham, da ni nič kaj posebnega, če jaz žarim občudovanja pri pogledu na orhideje, ki so napravile najmogočnejši utis celo na kralja Salamona. Prepričan sem bil, da me hoče dobri gospod potegniti, ko vlači v zvezo svetopisemskega kralja Salomona z južnoameriško orhidejo. Prosil sem ga, naj mi pove kaj o orhidejah, o katerih mi je bilo znano samo ime in to, da cvetejo po pragozdovih ter džunglah kot zajedavke na drugih drevesih. Gospod Graham se je odzval moji prošnji ter razgrnil pred menoj v obširni razlagi vse, kar mu je bilo znanega o tem bajnem cvetu.
Pripovedoval je nekako takole:
»Ko se je pripravljala kraljica iz Sabe, da poseti kralja Salomona, se je domislila, da zlato za tako modrega vladarja nikakor ni primerno darilo. No stotine nasvetov glede obdarovanja je bilo predloženih od okolice kraljice, a nobeden ji ni bil po godu. Slednjič ji je svetovala pri-prosta delvla orhideje. Kraljica se je oklenila tega nasveta. Pustila je izkopati drevesa, na katerih so rasle orhideje in je peljala seboj kar celo drevje. Njena karavana je zgledala ikakor potujoči gozd. Kralj Salomon je duhal nepopisno prijetni vonj orhidej in občudoval barvo, ki rahla in vendar tako bogata, da je bil modri kralj kar očaran od rajskega cvetja orhidej.
Privlačnost orhidej je preživela večtisočlet-no dobo. Dragoceno kamenje iz Salomonovih časov je zakopano po grobnicah že davno pozabljenih kraljev, kras orhidej živi še danes.
Cela premoženja izdajajo za orhideje. Eden cvet stane 30 Din aE pa tudi 20.000 Din, kako redek je pač. Iskalci orhidej žrtvujejo celo življenje, da izsledijo le en sam cvet, iki predstavlja posebno redkost. Nabiralci orhidej po džunglah: Južne Amerike, po otokih pod Indijo po Sumatri, Borneo dn na Madagaskarju ob Južni Afriki doživijo mnogo več, nego lovci na slone, leve, tigre in gorile.
ta. Na pobudo nekoliko občinskih svetnikov, ki 30 člani te vojske, je bil na seji občinskega sveta 25. sept. 1934 soglasno sprejet sklep za pobijanje kletve. Občinski svet (36 članov) j-dnogla-sno zahteva, da se morajo porabiti vsa sredstva, da se prepreči preklinjanje, zlasti še bogokletje. Občinska uprava je na javnih mestih: uradih, oglasnih deskah in občinskih zgradbah dala obesiti tablice z napisi: »Kleti je najstrožje zabranjeno«, »Kletev je naša narodna sramota«, »Samo surovež preklinja.«
To je lep zgled, ki naj bi ga druge občine posnemale. Ako ne bomo začeli z vso energijo boj zoper ostudno in surovo preklinjanje, bo med ljudstvom rastla ta grešna razvada in z njo narodna sramota. Treba je samo po ulicah in cestah poslušati negodne fanti-ne, ali celo pravcate mlekozobneže, da spoznamo, kakšne kroge je zavzela kletev in skrunitev božjega imena. Opozarjamo tudi prosvetne, osobito mladinske organizacije, da se pridružijo križarski vojni zoper preklinjanje!
Vurberg. Katoliško prosvetno društvo na ,Vurbergu je imelo svoj 28. letni občni zbor. Spregovoril je predsednik društva o pomenu katoliške prosvete, ki jo skuša evropsko svo-bodomiselstvo omajati, in kako novodoba civilizacija prinaša pl tvenje duš. Nato je podal svoje poročilo ;n z veseljem povdarii, da se je članstvo društva v pTetečenem letu dvignilo ter izrazil željo, da bi se rast članstva vzdi-govala naprej. Za njim so podali prav točna poročila ostali funkcijonarji in sledila je volitev novega odbora, ki se je v mestih tajnika, blagajnika, podpredsednika in pri. nekaterih odbornikih spremenil. Drugo je ostalo pri starem. Tako smo zopet začeli novo leto društvenega življenja in prosvetnega delovanja, leto novega upanja na boljši prosvetni razmah. Po-tivlja se že sedaj mladina, da bi pridno segla V zimski dobi po lepih knjigah v društveni knjižnici, saj se je zopet pomnožila za nekaj Imenitnih romanov. Tekmujte, katerih čita-leljev bo imela več naša društvena knjižnica,
in kdo bo več knjig prečital, fantje ali dekleta! Takšna tekma je za mladino kaj vredna! Naznanja se tudi, da si je društvo lansko leto ustanovilo svoj društveni prrznik, ki se obhaja na praznik Kristusa Kralja na zadnjo nedeljo oktobra. Člani in prijatelji društva se torej poživljajo k praznovanju tega društvenega praznika že danes. Praznovanje bo obsegalo cerkveno in izvencerkveno proslavo. Ne pozabite torej!
Ljutomer. Odbor Ljudske čitalnice sporoča, da se bo predstava »Mlinarjevega Janeza«, ki bi se morala vršiti preteklo nedeljo, pa se radi splošne žalositi v državi ni vršila, gotovo vršila v nedeljo dne 28. t. m., popoldne ob pol štirih v Katoliškem domu. Za takrat vsi povabljeni!
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Dne 27. sept, se je tukaj prigodila velika nesreča. Istega dne je s konji vozil v tuk. župnišču kot hlapec zaposleni Franc Vošner ,od župnišča po dolgem klancu na spodaj v ravnini ležeče polje
Francoski zunanji minister Barthou.
po poljske pridelke. Pri tem je prišel pod voj in je dobil take hude poškodbe na glavi, da je istim po osemdnevnem zelo hudem bole-hanju podlegel. Pokojnik je bil zelo priden posel, skozi 11 let je zvesto služil g. župniku Bil je jako veren, ker je pogostokrat prejemal sv. zakramente. Rad je mnogo čital in se zelo zanimal za dogodke v javnosti. Bil je ob obilni udeležbi ljudstva na roženvensko ne deli o pokopan. Naj počiva v mini! Iskrena zahvala dobrim faranom, ki so pokojnika v njegovi hudi bolezni pogostokrat obiskali, so za njega molili, za obilno udeležbo pri pogrebu, za darovane številne vence in cerkvenim pevcem za ginljivi žalostinki na domu in ob grobu. — Dne 7. t. m. se je tukaj poročil g. Leopold Vengust, strojevodja državne železnice v Velenju, z gdč. Treziko Lunka, prodajalko pri tukajšnjemu trgovcu g. Deberšeku. Bilo prav srečno!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Potihnilo je veselo petje po naših hribih, umolknili bodo klopot-ci, trgatev po naših goricah je minila. Vinogradnik je spravil žlahtni sok v shrambe. Sv. Mihael letos ni našel mnogo grozdja več v vinogradih. Pridelek je bil pod srednjo mero, kjer pa je bila še toča, pa naravnost malenkosten. Kakovost vina pa bo izvrstna, saj so imeli mošti 20 do 22 irt še več stopenj sladkorja, Uime, peronospora in plesen niso letos posebno nastopale, pač pa je in tam klestila toča. Dež koncem avgusta, je povzročil gnilobo, razni mrčes, ki je pil že sladko grozdje: vse to je povzročilo, da so vinogradniki zve>-čine predčasno potrgali grozdje, sicer bi bil pridelek še manjši. Sadja je še bilo po boljših legah precej, a kaj, prej ni bilo izvoznic, sedaj pa ni kupcev.
Sv. Urban nad Mariborom. Lepo je tu gori posebno v jesenskem časti, ko zavživamo jasna razg' i po Slovenskih goricah tja gori proti Gradcu in tja doli do Prekmurja. Imamo pa tu gori tudi krasno prenovljeno cerkev in okoli nje lepo urejeno pokopališče. Zato ni čuda, da nas dan za dnem obiskujejo izletniki iz Maribora in tudi drugih krajev. Pa tudi marsikateri naših rajnih so si to lepo višino izbrali za svoj zadnji počitek do veselega vstajenja sodnega dne. Pred leti smo tukaj priredili zadnji dom blagi materi in vzorni že-
Orhidej je na tisoče in tisoče vrst. Med izcedne posebnosti prištevajo cvetje, ki sliči malim ptičem in metuljem z razprostrtimi peruti.
O južnoameriškem nabiralcu orhidej pripovedujejo: Nastopilo je deževje. Približal se je Bas, ko bi naj odpotoval, a še ni našel dragocenega in redkega orhidejnega cveta. Indijanec mu je prinesel zbirko takih 100 komadov. Med temi je bila tudi orhideja, kakoršne še ni bil videl. Vzel jo je v roko, da bi jo natančneje ogledal radi izredne lepote. V mračni svetlobi ki je prodirala skozi goščo ovijalk, so se svetlikale barve Cveta, kakor bi bile žive. Imel je pred seboj najlepšo orhidejo, kar jih je kedaj videl. Naenkrat fce je pričelo na listju cveta nekaj gibati. Nabiralec je vrgel čudno gioajočo se stvar proč in fckočil na stran. Kar je obdržal v roki, sploh ni bila orhideja, ampak ena najbolj strupenih kač.
Najbolj čudovita lastnost orhideje je ta, da tna natančno prevzeti obliko drugih rastlin ter fcivali. To spreminjanje cveta ni ničesar drugega nego naravna samoobramba.
Vsaka džungla po Mehiki, Panami, Ekvadorju, Braziliji, Orinoku in Madagaskarju je že zahtevala smrtne žrtve iz vrst strastnih nabiralcev orhidej. Iskalci tega tolikanj redkega cveta imenujejo z največjim spoštovanjem imena pionirjev, onih mož, ki so se odrekli po cela leta civili-
zaciji, gledali neprestanim nevarnostim v oči, da bi odkrili nove, še nepoznane vrste orhidej. Iskanje orhidej je vedno združeno z naravnimi nevarnostmi kakor: sovražni domačini, mrzlica, divje zveri, strupene žuželke ter kače. Orhideje rastejo in cvetijo največkrat na vrhu visokih dreves. Kolikokrat nastane za iskalca vprašanje: Ali naj spleza na drevo v pragozdu, kjer je sigurno gnezdišče kač? Ako se ne more polastiti cveta s pomočjo lasa, mora drevo podreti z orhidejami in kačami vred, kakor je to storila kraljica iz Sabe.
Anglež Hamlin je iskal orhideje po otoku Madagaskarju. Zadel je pri tem poslu na posebno težkočo. V pokrajini Moyambassa na omenjenem otoku je vztrajal ondotni kralj na tem, da se mora zvezati Anglež, če hoče ostati tamkaj, s kraljevo rodbino. Hamlin je prevzel čast poglavarja in se je podvrgel obredu, ki je predpisan za sklep krvnega sorodstva s kraljem. Kralj je poslal na lov za orhidejami svojega svaka, za-pretil pa je Angležu, ako se bo svaku kaj pripetilo, bo nosil on odgovornost. Istočasno je opozoril kralj krvnega brata na jaguarje, ki prežijo po džunglah in so na Madagaskarju posebno krvoločni. Svarilo ni bilo zastonj. Jaguar je mežikal s kraljevim svakom ter si ga je privoščil s kožo in z lasmi vred. Kralj je zvedel o smrtni
no 125 km na uro in je prevozil celotno razdaljo v 13 urah.
Vremenska poročila
pošilja dnevno 75 pokrajin in 1000 ladij. Na podlagi teh obvestil izdelujejo strokovnjaki vremenske karte.
Najbolj svetla zvezda
na nebesnem oboku nosi ime po njenem odkritelju Doradus. Njena luč je 300tisoj krat močnejša nego je luč našega solnca. Če bi bila zvezda Doradus namesto solnca, bi se dvignila vročina na zemlji na 7000 stopinj C in bi se zemlja razkrojila v kratkem času v žareči oblak.
hi kamniškega C3rkvenega ključarja Matičiča iz Sobra, koncem letošnjega septembra pasmo tik nje položili njeno hčerko Antonijo. Bila je žena posestnika Šori Janeza v Rošpahu ali nekdanjem Murgrabnu. Kakor je bila nekdaj vzor dobrega otroka in že od mladih let vneta Marijina družbenka, tako je bila tudi v zakonu vseskozi pridna gospodinja in dobra žena ter nad vse skrbna mati svoj? velike družine. Posebno jo je dičila izredna vdanost v Voljo božjo in pa občudovanja vredna potrpežljivost prave tretjeredni&ke hčerke svetega Frančiška. V svojem 42. letu je izdahnila in žalujočemu možu v oskrbo zapustila še štiri nedoletne otroke. Ker smo jo poznali, in spoštovali, smo 'jo v velikem številu spremili na zadnji poti in se je bomo še pogosto spominjali v svojih molitvah.
Radinski vrh. (Grozovit umor.) V Radin-skem vrhu, pošta Slatina-Radinci, je stanovala že več let sama na svojem posestvu Marija Nedog. Njen mož stanuje nekje v Avstriji. Ker si je ta ženska v zadnjem času prihranila nekaj denarja, jo je najbrž radi tega zadela tako strašna smrt. Sosedi je že od 3. t. m. niso nikjer videli; ker pa je ta ženska bolj za sebe živela in samotarila, se sosedje niso za to zmenili. Še dne 4. t. m. je ni bilo nikjer. Dne 5. t. m. pa je šla soseda tja; vrata je našla odprta, ena svinja je hodila zunaj. Na klice se ni oglasil nikdo. V zli slutnji je šla po moža. Ko je ta opazil v hiši pred pragom mlako krvi, je šel po drugega soseda. Stopila sta v hišo, videla mlako krvi in vse razmetano. Ko sta potem še opazila krvave madeže pred vhodom tja do studenca, je eden šel po orožnike. Ko je orožnik prišel, je takoj ugotovil, da se je tu nekaj zgodilo, ker je bil studenec ves okrvavljen. Neki mož se je proti nagradi spustil notri; kar je privlekel na dan, je vse navzoče navdalo z grozo. Videli so do-tično žensko mrtvo, nago in z razbito glavo. Vsi ljudje so se zgrozili nad tem. Popoldne je prišla sodna komisija, preiskovalni sodnik g. dr. Milan Gorup, in si na licu mesta vse ogie-dala. Nato je zaukazala truplo prepeljati v mrtvašnico, kj-r se je izvršilo raztelesenje. Dognalo se je to-le: Lobanjo je imela zdrobljeno na 15 komadov, najbrž učinek sekire, potem zabodljaj na podbradku in na spodnji
ustnici, najbrž delo noža, in zlomljeno levico, posledica padca v vodnjak. Smrt je nastopila takoj po prvem udarcu po glavi, ker so bili možgani močno poškodovani. Zločinec jo je po umoru vrgel v 18 m globok vodnjak. Da bi mogoče našli kako sled za zločincem, so dne 8. t. m. izpraznili vodnjak, pa vse zaman. Pravega sledu še ni. Želja prebivalstva je, da se zločinec čimpreje najde!
Štrigova. Dosedanja stara cesta, ki drži iz Štrigove v Ljutomer skozi Jalšovec, Gibino, Razkrižje, Veščico, Stročjovas, je okrog 17 km dolga, dočim bo nova cesta, ki bo držala od Banfja, Veščico, skozi Stročjovas v Ljutomer, le 8 km dolga. Graditi so jo začeli dne 16. maj-nika. Stara cesta se vije v velikem ovinku po dolini od Razkrižja pod dolgim hrbtom griča, odnosno vrha Banfja, dočim grade novo v serpentinah ter bo držala po drugi dolini pod Veščico, mimo Razkrižja proti Stročjivasi. Novi cesti lahko pripisujemo poseben namen, ker bo nas zvezala Medjimurce s Prlekl. Če so Slovenci količkaj ekspanzivni in z nami sporazumni, ter če je prleški. dialekt vsaj malo nalezljiv, bomo postali priključeni Medžimurci kaj kmalu čistokrvni Prleki, saj bomo imeli tako lepo zvezo z metropolo Prlekije z Ljutomerom. Zdaj je na cesti zaposlenih okrog 70 mož. Zgradili so že 1.50 km ceste, namreč pripravili. so teren za fundiranje cestišča. Na ravnem je cesta široka 5 m, na ovinkih pa 7. Gradnja je precej težavna, ker so tla povsod mehka in ni nikjer trdnega materijala. Nasipni materijal in kamenje za fundament dobivajo iz bližnje Mure, namreč gramoz. Cesto grade iz sredstev bednostnega fonda, največji del pa prispeva ljutomerski sreski cestni odbor. Gradnja je proračunana na 1,200.000 Din. Gradbeno vodstvo ima banovina ter bo cesta banovinska II. reda. Delali bodo še prihodnje leto in če pojde vse po sreči, bo cesta dograjena prihodnje leto do zime.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Žalostno so zapeli dne 7. oktobra zvonovi^ in nam oznanjali smrt komaj 221etne Marijine družbenice Haj-šek Francke. Dolgo se je borila proti neizprosni jetiki, ko je pa uvidela, da ni več pomoči, se je pa popolnoma udala v voljo božjo. Vsi smo jo poznali kot pridno in pošteno dekle, vestno v izpolnjevanju svojih dolžnosti kakor
Slovenci!
Uradi, občine, šole in posameznik
Slovenski umetnik Božidar Jakac je letos poleti na Bledu napravil portret Nj. Vel. kralja Petra II. Ta slika je izredno ugajala tudi pokojnemu vladarju Aleksandru I. V vse urade, občine, šole in naše domove naj pride ta slika, posebno še zaradi tega, ker gre polovica čistega dobička v smislu dogovora z Nj. Vel. kraljico Marijo v umetniški fond za nenameščene slovenske upodabljajoče umetnike.
Cena slikam je: format razglednice (v originalni barvi) 4 Din, format razglednice v fotobarvi 2 Din; format 29— 42 cm lastnoročno signirana 120 Din.
Naročila za slike sprejema: -A TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU IN PTUJU.
se spodobi za otroka Marijinega. Od hiše žalosti na pokopališče jo je spremljalo lepo število belo oblečeni?! deklet, njenih sovrstnic, pa tudi drugih. Ob odprtem grobu se je pa z lepimi besedami od nje poslovil gospod župnik, voditelj Marijine družbe. Draga Francka, tvoje telo zdaj počiva v hladni zemlji, tvoja duša se pa raduje pri nebeški materi Mariji!
Vransko. Prelepa in ganljiva je bila slovesnost, ki smo jo praznovali dne IG. septembra na Vranskem. Več dni so pridno pela zidarska kladiva svojo enolično pe ■■■•v "a kraju zunaj trga, kjer puščajo ob priliki pogrebov svoje mrtvece čakajoč duhovnika vsi oni, ki žive raztreseni po manjših vaseh pol zuano Čreto. Sredi največjega dela so vztrajno vozili naši dobri kmetje kamenje in opeko na kup, dokler ni končno zrastla na onam mestu krasna kapelica. Ono nedeljo ' blagoslovil to kapelico s kipom Žalostne Matere božje, ki je delo akad. slikarja Ivam Cesarja iz Mozirja, domači župnik vlč. g. dr. Mortl ob asistenci čč. gg.: tuk. rojaka spi rituala Antona Karo in domačega kaplana Fr. B> hanca. Po vzvišeni pridigi g. spirituala se je razvila dolga procesija na oni kraj, kjer,
Lepe Mmm
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tiskarna sv. Cirila
g Mariboru
Horoš&a c. S
Čekov, račun štev. 10,602
Telefon interurb.št.2u3
nesreči. Zapovedal je, da se mora radi nje pokoriti Hamlin. Dal mu je na izbiro: Hoče li, da ga namažejo z oljem in sežgejo na grmadi, ali pa mora prevzeti celo družino od zveri povžitega svaka? Anglež se je odločil za prevzem družine.
Fostermann, nemški nabiralec orhidej, ie odkril nad 40 vrst. Nekega večera se je nahajal v goščavi v Siamu v Indiji. Pred zatonom solnca je še gledal skozi daljnogled in je izsledil krasno orhidejo visoko na drevesu. Bal se je, da bi ne mogel dognati drugo jutro pravega debla. Razdelil je celo družbo na dva dela. Eden od spremljevalcev se je podal naprej, da bi poiskal taborišče, Fostermann je ostal pri drevesu. Naenkrat mu je udaril na uho pretresljiv krik. On in njegovi ljudje so brzeli na pomoč. Odkrili so sled tigra in ničesar drugega. Tovariš je zginil. Drugo jutro so prodrli globokeje v pragozd. Tamkaj so našli preostanke tovariša, katerega je bil zagrabil tiger, raztrgal ter požrl. Smrtni žrtvi je poskrbel Fostermann za vedni spomin na ta način, da je imenoval nesrečni cvet »tigrovo orhidejo«.
Ni čudno, če so orhideje med tigri in divjimi glavarji v ceni tako visoko. A tudi tedaj, ako je kedo katero odkril in jo spravil srečno do pristanišča, je propeljava cveta iz pragozda po morju brezplodna. Od 27.000 iz Južne Amerike na,
ladje naloženih orhidej sta prestali prevoz v Evropo samo dve. Od pošiljke v Nemčijo, ki je obsegala 1000 redkih vrst s Filipinskega in Bonin otočja so vse ovenele.
Vzemimo slučaj, da prestoji katera prevoz po morju in pride v evropski cvetličnjak, ne cvete pod umetno ustvarjenimi pogoji.«
Med takim ter sličnim razlaganjem, pojasnjevanjem in pripovedovanjem smo se porivali že dva dni naprej skozi pragozd ob reki, ne da bi bili srečali kako večjo žival na zemlji, ali odkrili kako sled o človeku. In vendar so nam razlagali domačini v naselbini Café in zadnji iskalci dijamantov ob reki Rio das Garcas, da se nahajajo ne predaleč v tej skrivnostni samoti ljudje. Tretji dan našega pohoda skozi pragozdne tajne se je razlegalo po zraku neko čudno, oddaljeno, svečano in enakomerno votlo pritrkovanje, ki se je večkrat pričelo in zopet poleglo tekom dopoldneva. Jezdili in stopali smo eden za drugim, ko smo šlišali prvič ta ropot. Naši gonjači so obstali z obrazi, spačenimi od groze, ter jeli nepre^ mično in molče prisluškovati, kot da bi se bili spremenili v bronaste kipe.
»Kaj je to?« sem vprašal.
Dalj«.
so slovesm postavili Marijin kip na njen novi oltar. Bil je to dan slovesnosti, ki r vran-ska fara že dolgo ni doživela. Za ta prelepi dan se moramo pač zahvaliti našim kmetom, predvsem pa uglednemu možu g. Lovrencu Zeliču, ki se je s svojo vzpodbudno in vodilno besedo ves posvetil zidavi te lepe kapele.
Dramlje. Po končani, srednje dobri trgatvi, ki nam je letos dala izredno dober pridelek, se veselo pripravljamo na žegnanje pri Sv. Uršuli, katere cerkev smo letos zunaj popolnoma preuredili, tako da se sedaj kar beii raz tega prijaznega hribčka, posajenega z žlahtno vinsko trto in se vsa ozaljšana dviga nad vinskimi hrami, v č'gar kleteh kipi ruj-ni vinski sok. Žegnanje se vrši dne 21. oktobra in bo slovesno opravilo zjutraj ob sedmih in drugo ob pol 11. uri. Vsi častilci sv. Uršule kakor tudi tisti, ki si žele lepega razgleda ir. par ur poštenega razvedrila, prisrčno vabljeni, ker bo tudi za okrepčiilo v polni meri preskrbljeno! — ^rameljčan.
Šmarje pri Jelšah. Poopravili in pospravili smo kolikor toliko za letošnje jesen, živeža še bo, vina le malo, jabolčnika pa skoraj nič. Pijači se bomo morali tedaj še bolj odpaveda-ti, kakor v tekočem letu in denarja nam primanjkuje tako, da bomo menda kmalu pozabili, kako je izgledal in kakšno vrednost ima. Saj nimamo skoraj ničesar več prodati in če bi tudi kaj gleštali, bi ne dobili veliko za to. Pametni kmetje so se začeli precej zanašat:, na sadni izkupiček prihodnjega leta, ker mislijo, da pride vrsta na nje. Zato nekateri že zdaj drevje snažijo, belijo in proti zimskemu pedicu ovijajo. Bog jim blagoslovi prizadevanje! Vse hvalevredno je delovanje tukajšnje sadjarske in vrtnarske podružnice, ki se na vse mogoče načine trudi, da vzbuja zanimanje za umno sadjerejo in po svojih najboljših močeh posestnike toobzirno podpira. Izprosila si je od naše banske uprave tisoč dinarjev, za kar je iskreno hvaležna, od naše okoliške občine pa je dobjla 200 Din podpore. Nabavila si je lepljive pasove proti škodljivemu pedicu in ima v zalogi že tudi nekaj arborina. Vsak podružnični član dobi oboje za polovično ceno, ker drugo polovico ona plačuje iz velikodušnih podpor prej omenjenih dobrotnikov. Obrnila se je tudi na Kmetijsko družbo z nujno prošnjo, naj bi ji prepustila vsaj skromno zalogo sadjarskih potrebščin za vzpodbudo našim sadjarjem, ki bi se gotovo radi posluževali pripomočkov za zatiranje sadnih škodljivcev, ko bi bili »pri roki« in bi jim ne bilo treba za vsako malenkost pisariti in dregati ali celo zamudne poti do Celja tvegati. Zadnji čas je že, da se tudi za naše sadonosnike kaj stori, ker nam bodo drugače popolno obnemogli in čis+.o odpovedali, kakor že nekaj let to žalostno opa •zujemo na naših češpljah. Naj se vrnejo čas' dr. Josipa Vošnjaka, ko so kmetje tekmovali, kdo bo imel lepše oskrbovano drevje, ko so zasadili sadonosne drevorede in gojili lepe drevesnice! Društveniki, podpirajte dobrohotni odbor s svojim zanimanjem in nasveti, udeležujte se pridno zaželjenih in obljubljenih predavanj in tečajev, bodite točni s plačevanjem ludnine in pridobivajte nam dobrotnikov!
Bobovšek pri Šmarju. Lep razgled imamo po župniji. Najbolj ponosni pa smo, da imamo Sv. Roka vedno pred očmi in slišimo zvonenje skoraj od vseh strani šesterih cerkev. Nas budijo, k molitvi in na delo vabijo ter k službi božji kličejo, k počitku spremljajo in nam z veselim trijančenjem nedelje in praznike oznanjujejo. Premnogokrat pa tudi žalostno zapOjejo, našim ljubim rajnim v slovo. Dose-claj so «jih tako pospremili v večnost 17 iz-
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogenijah in špecerijskih trgovinah.
pod 50 let, 11 med 50 in 70, 16 med 70 in 90 let in eno 901etnico. Veliko žalost nam je povzročila smrt šentrokovsikega mežnarja o vel. maši. Globoko rano.pa nam je prizadjala 14 dni nato smrt ugledne kmeticj, blage žene in mamice na Pristavi, Jožefe Sovine, roj. Golob, ki je bila posebno čislana in spoštovana zaradi svojega usmiljenega srca. Reveži so bili pri njej kakor pri svoji dobri materi, tako ljubeznivo jih j§ sprejemala, gostoljubno postregla in velikodušno snažila in oblačila. In zopet 14 dni za njo se je poslovila od nas žena kakor malo takih, Rajmunda Ringerja žena Terezija, roj. Vovk. Prelepo in skrbno je vzgojila svoje hčerke, prikupljivo snažen je bil njen dom na Prelogah, v katerem je bila prava gostoljubnost gospodinja in globoka po-božnost vodilja in kraljica. Veliki dobrotnici cerkve in zvonov je še posebe lepo slovo zapel srednji zvon Sv. Roka, kateremu je bila s svojim možem za botro. Bila je žena, ki je živela iz vere in zaupala na božje plačilo. Pred tremi leti smo na zadnji poti pospremili še tretjo tako ženo iz našega mirnega kota, Ano Vreže na Durjevem domu na Bobovem. Ko je svoj mični dom lepo uredila in svoje otroke dobro vzgojila in preskrbela, se je podala na večni odpočitek. Ko lepo življenje teh treh žen premišljujem jaz z našimi mnogoštevilnimi naročniki »Slovenskega gospodarja«, se mi zdi, da so se preselile pred tron božji in da tam molijo za naše gospodinje, naj hodijo po njihovih potih ljubezni do Boga in do bližnjega.
* •
Blagor hišam, v katerih gospodinjijo in vzgajajo take žene in matere!
Pišece. Skoraj same žalostne novice moram danes poročati. BMo je pred dnevi na Piršen-bregu v naši župniji. Zbrali so se fantje in možje na večer liekat koruzo k Cizel Mihaelu. Razpoloženje je bilo v začetku še dobro med vsemi. Toda ko je gospodar prinesel pijače, je zavrela kri. Baje so se spomnili fantje starih »računov«. Pa kakor je že navadno pri taki stvari, da nedolžni dobi, tako je bilo tukaj. Dobil jih je Cizel Ivan, oče treh nepreskrbljenih otrok, ki je tudi poškodbam podlegel v brežiški bolnici. Nekateri drugi so odnesli le lažje praske, le enemu še gre za oko. Kaj pač dela alkohol?! Ene spravlja v grob, druge v zapore, a tretjim prinaša žalost in revščino. Ali se bodo ljudje kdaj spametovali in ga pili po pameti, kakor pravi Slomšek: »Po pameti ga pijmo, da pameti ne zgubimo.« Oh, ko bi že kmalu kupci prišli in tega demona odpeljali iz naše srede! — Preminul pa je pred kratkim Stopar Ivan, sedlar in tapetar. Zastrupil se je z vinskim moštom. — Toda najnovejše je pri nas pač to: Naš Fricl je ozdravel. in ko so naši bratje in sestre priredili plesno veselico, je že plesal, da se je vse treslo. Pa še vriskal je povrh, da smo se mu vsi čudili, kje jemlje pri svoji telesni slabotnosti tak glas. Vesela je seveda najbolj njegova boljša polovica, da je naš recept, ki smo ji ga na tem mestu dali, tako zalegel. Ali naš Fricl je bral »Slovenskega gospodarja«. T- sedaj pravi, da bo uvedel tisti znani in samo njemu lastni
»ttnfi justič«. Baje bo s »kičem« delil. Sedaj le ne vemo, komu? Ali tistim, ki berejo »Slovenskega gospodarja« ali »Prelom«, ali kakšne druge časopise? Morda se še nad vas spravi, gospod urednik! Svetujemo vam, da se date za vsak slučaj zavarovati, mi smo se že dali Sicer pa bomo že poslali po zdravnika v Butale in vse jO dobro! — Dobravec.
Iz zagrebške torbe. »Naša Kri«! Prav zares je to pesem naše zemlje v njeni lepoti in našega naroda v njegovi moči! Kar rastel nam je v nedeljo dne 7. oktobra ponos, ko smo gledali to močno našo narodno igro iz Finžgarjevega peresa. Ta naša domača beseda, ti značaji, ta družabnost, lepota veličastnih planin v ozadju pa je bila povdarjena še z bogato lepoto naše narodne noše, tako da kar začutiš, živo in globoko, da te mora biti sram, če tako lepe svoje domovine ne ljubiš, če se svoje besede in svojega naroda sramuješ. O, veliko imamo takih bratov in sester tukaj, katerim bi bila vsa» misel in beseda te predstave bridek očitek in trdo izpraševanje vesti, v kolikor so še vredni otroci naših možatih prednikov. Zal se taki radi izognejo takemu računu, ki bi ga morali napraviti sami s seboj . . . Lepa je bila ta nedeljska predstava. Dobro odigrana in tudi dobro obiskana. Saj sedaj tako drugega niti nimamo ne, kakor take prireditve, dokler Sveti Rok še ni gotov. Pa bo sedaj tudi te pesmi konec. Prihodnjo nedeljo dne 28. oktobra bo pa že zopet redna služba božja. — Zagreb je v črnem. Črni trakovi, črno uokvirjene kraljeve slike, po nekaterih izložbah. V središču zanimanja pa stoji vprašanje, kdo je morilec? Ke-lemen 20 družin, nič manj tega imena so našteli, a o Petru Kelemenu ne govore noben 3 ne župne in ne policijske bukve. Dobili so pač Pavla Kelemena, pa se je izkazal za neopore-čenega trgovca. Našli so tudi Petra Klemena, k: je pa spet poštena slovenska duša, revno študentovsko bitje. ■— Ko so te dni zvonovi tako na veliko zvonili, so bili ljudje žejni še novih senzacij. Pa so jo hitro napravili. Da je zadela kap nadškofa dr. Bauerja, tako so raz-trobili, da je bilo celo mesto in po radiju kar cela dežela polna te novice, ki jo je radio potem zvečer preklical. — Tako vam je torej v teh jesenski-h dneh tu v Zagrebu. Solnce sije, mraz pa kar skozi čevelj in skozi okno tišči kar v živo.
Kako lil! HtStUOgafCfit m®I?
Na tem vsled vseh mogočih kriz obubožanem svetu živi mož, ki je tako neizmerno bogat, da ne more pregledati svojega premoženja. In ta bajno bogati gospod se prav nič ne poslužuje svojega bogastva. Gre namreč za indijskega kneza Nizama iz Hyderabada, katerega premoženje je precenjeno na 5 milijard švicarskih frankov. Pri tej cenitvi so mišljene samo premičnine. Celi hribi zlatih in srebrnih palic so shranjeni pod oboki njegovih palač in nikdo jih še ni pretehtal in natančno precenil. Poleg zlata in srebra so nakopičeni po knežjih zakladnicah kupi dragocenih kamnov in biserov. Eden od teh kamnov, največji safir na celem svetu, je bil pred kratkem ukraden. Knez se niti zmenil ni za tatvino. Eden kamen več ali manj, kaj mu to mar...
In ta indijski bogataš ne živi prav nič drugače, kakor kak štedljiv evrop-* ski zasebnik s svojimi skromnimi do^
r
hodki. Oblači se v najbolj priprosta obiačila. Na njegovo mizo prinašajo skromna jedila in sploh je celotno njegovo življenje prepleteno z odpovedjo. Nizam, ki bi lahko živel v večjem sijaju nego vsi drugi indijski knezi ali ma-haradže, nastopa kot najbogatejši vladar samo ob priliki obiska tujih mo-gočnjakov. Njegovih 50 luksuznih avtomobilov je lepo shranjenih po garažah. Nizam se poslužuje samo enega starega avtomobila, ki je bil kupljen leta 1927. Šest palač mu je na razpolago; on prebiva v najmanjši ter v najbolj priprosti in se ukvarja brez vsakih ceremonij z dnevnimi vladnimi posli. Na ta način knezovo neizmerno bogastvo raste in on ga bo zapustil nasledniku še znatno razmnoženega vsled njegove vsestranske štedljivosti in preprostosti.
Poslednje vesli.
Slovenci in Hrvati se klant&fo f hraljn.
Žalni vlak s krsto viteškega kralja Je prispel v Zagreb v nedeljo ob M 12. uri ponoči. Krsto so položili na katafalk v dvorni čakalnici na kolodvoru. Mimohod množice, ki >e bila globoko ganjena, je trajal vso noč. Ker so še desettisoči čakali pred železniško postajo, so okoli 10. ure predpoldne prenesli krsto na trg pred postajo. V obilnem številu so se Slovenci — bilo jih je okoli 5000 — poklonili svojemu mrtvemu kralju, ki mu je naša lepa zemlja bila tako draga. Skupno je pred kraljevo krsto defiliralo nad 100.000 ljudi, ki so preJ. svetom pokazali, kako ljubljen je bil mrtvi vladar med hrvatskim narodom. Bla-gopokojnemu kralju so se tudi poklonili naslednji gg. škofje: zagrebški nadškof dr. Ant. Bauer, nadškof-pomočnik dr. Stepinac, grško-katoliški škof dr. Njaradi, mariborski škof dr. Tomaiič *in ljubljanski škof dr. Rožman. Ob 1. uri popoldne je žalni vlak odpeljal iz Zagreba proti Beogradu.
Trgovine bodo zaprte in tovarne bodo počivale v četrtek dne 18. t. m. V četrtek dne 18. t. m., na dan svečanega pogreba kralja Aleksandra I., bodo trgovine po vsej državi celi dan zaprte. V znak žalosti ustavijo delo po tovarnah od 8. do 15. ure, kjer pa delo tega ne dopušča, od 8. do 9. ure ir od 14. do 15. ure.
Eden največjih francoskih državnikov preminul. V Parizu je umrl dne 15. oktobra t. 1. Raymund Poincarč v starosti 74 let. Rajni je bil eden največjih francoskih politikov, večkrat predsednik vlade in dolgoletni ministra ski predsednik.
Dve smrtni obsodbi v mariborski kaznilnici. Letos dne 4. julija so hoteli pobegniti iz mariborske kaznilnice trije nevarni morilci ter vlomilci: Lakner, Pančur in Lombar. Ob priliki pobega, ki ni uspel, sta ubila Lakner in Pančur paznika. Lakner je star 23 let, doma iz okolice Kamnika in je bil obsojen na 20-letno ječo zaradi umora župnika Kušarja v Mengšu. Pančur je tudi iz kamniške okolice, star 24 let in jc prestajal lOletno ječo zaradi tatvin. Lombar, doma iz Zgorejne Šiške, je obsojen na dosmrtno ječo radi umora. Obtožence so sodili v kaznilnici dne 15. oktobra, da bi pri prepeljavi na okrožno sodišče ne pobegnili. Lakner in Pančur sta bila obsojena na smrt na vešalih. Lombar, že obsojen na dosmrtno ječo, je bil obsojen na dosmrtno zgubo vseh olajšav, ki mu jih lahko nudi kaznilnica. Lakner je sprejel smrtno obsodbo, Pančur je prijavil priziv. Če bosta smrtni obsodbi potrjeni, bo smrtna kazen izvršena v kaznilnici.
Cigonca pri Slov. Bistrica. Po kratki bolezni je v pondeljek 8. oktobra preminul g. Ze-non Dvoršek, čevljarski mojster in hišni posestnik, v 63. letu starosti. N. v m. p.!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Na misijonsko nedeljo, 21. oktobra, je blagoslovitev jubilejnega križa na Rogaški gori. Blagoslovitev se začne ob 11.30 z zborno mašo, pri kateri svi-ra kostrivniška godba. Mladina, na noge na strme vrhe!
MALA OZNANILA.
Za malo denarja
-e za zimo lahko dobro oblečeš v manufak-turni trgovini	1059
A. DROFENIK pri Solncu
Celje, Glavni trg 9.
_______________________
K ii p i ni ali vzamem v najem malo posestvo. Anton Očko, Zlogona 9, p. Oplotnica. 1054
V trgovino z mešanim blagom na deželi sprejmem vajenca, sina poštenih kmečkih staršev. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod značko »Vajenec«.	1049
Cerkovnik, trezen, nekadilec, želi premen!!! elužbo tako ali po dagovoru. Naslov v upra« vi lista pod »Vajen Pontifikalno«. 10i7.
Vajenca, krepkega, s primerno šolsko izobraz-. bo, za trgovino z mešanim blagom, sprejme Joško Krainc, Slivnica pri Celju. Hrana in stanovanje v hiši. Istotam se sprejme tudi vojaščine prost hlapec za konje in poljska dela.	1053
Polovnjaške sode prodam ali zamenjam za pijačo in en bicikel. Naslov: Maribor, Vo-jašniška ulica 5.	1062
Službo dobi pridno in pošteno kmečko dekle, staro okrog 30 let. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod značko »Pridna in poštena«i 1048
Oddam v najem delavnico z stanovanjem ¿a obrtnika. Hamer, Štrihovec 68, pošta Št. IIj v Slovenskih goricah.	105S
Mesarskega vajenca sprejmem takoj. Kari Ver-gles, Rače.	1057
Proč am dober foto-aparat, plošča 9X12, dop1)!-* anistigmat. Ciril Kovač, Dobrova, Zreče. 155G
Dobičkanosno posestvo 7 oraliv, obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosnika, vinograda tsc gozda, prodam a"i dam v najem. Cena 30 tisoč Din. Naslov v upravi lista.	1053
Proda se malo posestvo. Gornje Radvanje 82, p. Maribor.	1051
Organizatorji za socijalno zavarovanje se; iščejo za vse sreze Slovenije proti primer-i nemu mesečnemu honorarju. Lastnoročno! pisane ponudbe z doesdanjim delovanjem se naj pošljejo pod Organizatorji« na naslov »Aloma Company«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2.	1061
Dne 9. septembra je odšla od staršev Tržan Cecilija, stara 29 let, ki je slaboumna in ima drukano obleko, drukan predpasnik, cajgast' robec, je bosa, male postave, rujavih oči, kostanjevih las. Če kdo kaj ve o njej, na| takoj sporoči očetu, ki povrne vse stroške^ Jakob Tržan, posestnik, Slivnica, Celje. 1046
Sadjarja in čebelarja, ki je verziran tudi v. kmetijstvu in živinoreji, z veččlansko dela-zmožno družino, zmožnega kavcije, popolnoma zanesljivega in poštenega, sprejmem proti deputatu in nekaj plače v trajno službo. Točne ponudbe z navedbo rodbinskih članov in njih starosti, naj se upošlje na' naslov: S. Kobal, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/II.	1062"
Nova trgovina ANTON PETEK, CELJE, Prešernova ulica 21, Dečkov fra
U 1 TO TJ ffe SI I T F
°	Platno, rujavo po Din 3.50, 5.—, 7.— in naprej; Belo platno po Din 4.75 in naprej; Trpežni
oksford po Din 5.50, 6.50, 8.— in naprej; Flanelo po Din 6.—, 6.75, 8.—, 10.— in naprej; Druk (tiskovino) po Din 6.50, 7.50 in naprej; Barhent, boljši po Din 8.50, 10.—, 11.— in naprej, in vso ostalo manufakturno blago od najpreprostejše pa do najboljše vrste po
skrajno nizkih cenah!
NADALJE: Žepne robce komad po Din 1.—, 2.—, 3.— in naprej; Moške nogavice po Din 2.—, 3.—, 4.—, 5.—, 6.— in naprej; Siajce po Din 16.50, 19.50, 22.— in naprej; Spodnje hlače po Din 10.—, 13.50, 16.—, 18.— in naprej; Samoveznice po Din 7.—, 8.—, 9.— in naprej; Klobuke po Din 24,— in naprej; Dežnike po Din 30.— in naprej; Ženske jopice po Din 31.— in naprej; Brisače po Din 3.50 in naprej; Flanel pokrivala po Din 26.—, 28.—, 30.— in naprej; Odeje prešite po Din 75.—, 85.—; Odeje prešite, iz klota po Din
90—, 110.— in naprej.
V novi trgovini PRI PETKU V CELJU!
kjer se prodaja po novih, skrajno nizkih cenah samo novo, sveže blagol
Manuiaklurna in modna trgovina
Anton Petek, Celje, Prešernova ul. 21 - Dečkov trg
Citateljem v pouk in zabavo.
Hala opolnosf v ledeni pušča?!.
Krog leta 1890 se je razbežala po celi Ameriki vest, da so našli na severnem polutoku Alaska neizmerne zlate zaklade. Na tisoče ljudi se je podalo na pot, da bi poiskalo na severu zlato bogastvo. Treba pomisliti, da je bila tedaj Alaska povsem neznana, pusta ter neraziskana pokrajina. Alaska je bila leta 1869 prodana od Rusov Združenim ameriškim državam. Prebivalo je na tem ozemlju par lovcev na kožuhovino in nekaj iz kraja v kraj se selečih indijanskih plemen.
Ko so se pojavili prvi kopalci zlata na meji Kanade in Alaske, niso zadeii na ničesar, kar bi jim olajšalo položaj in jim priskočilo na pomoč. Nobeden m imel niti pojma o tamošnjih podnebnih razmerah, nikdo ni znal o do neba se-gajočih pogorjih, katera je le mogoče V najlepšem letnem času prekoračiti na gotovih mestih. Reke, katerih so se hoteli poslužiti, niso bile plovne. Živil ali sploh ni bilo, ali pa nedosegljivo draga. Kratko in malo: novodošli rudarji so bili zapisani smrti! Na tisoče jih je pomrlo, predno sta nastali med seboj zvezani naselbini Klondyke in Circle.
Iz pristaniškega mesta Jumeneau, odkoder so se podale na pot vse ekspe-dicije zlatoiskalcev, je dva meseca do gorovja in 45 dni preko hribovja v naselbino Klondyke. Zlato je mogoče iskati samo dva meseca v letu, ker je v ostalem času zemlja preveč zamrznjena. Kmalu so tudi iztaknili, da se skriva zlato po rekah.
Ko so našli kar na površju par kep zlata, se je izkazalo, da se za posameznika sploh ne izplača, da bi kopal zlato vsebujoče rudo. Mesta, kjer bi se naj skrivalo pod zemljo zlato, so pokupile razne družbe za 8—10.000 .dolarjev od onih zlatokopačev, ki so jih kot prvi izsledili, da so si lahko plačali povrat v domovino. Danes je položaj v Alaski čisto podoben onemu v Avstraliji ter v Južni Afriki. Zlata polja so v rokah družb, ki so pod državnim nadzorstvom. Zlato pridobivajo z najbolj modernimi pripomočki. Kljub modernizaciji nazaduje v Alaski pridobivanje zlata. Razven zlata je na omenjenem polutoku vse polno raznih drugih kovin. Združene države še seve vlečejo iz Ala-slr« za nekaj milijonov dolarjev zlata na leto.
Edino večje mesto na Alaski je No-me, katerega je obiskal v zadnjem času strašen požar in je skoraj polovica rudarske naselbine uničena. Ko je vrelo vse na Alasko, je zraslo mesto Nome (kakor gobe r.aglo iz tal. Danes šteje komaj 2000 prebivalcev, a je še vedno središče uprave za celo Alasko in sedež za vojaško posadko. Združene države se ukvarjajo z načrtom, da bi naj postalo mesto Nome oporišče za civilna ter vojaška letala,
*
Države s premalo in
preveč zemlje.
V	Nemčiji pride na 1 qkm 139 prebivalcev. Na celem svetu je poleg Nemčije še ena država, ki je tako gosto naseljena in sicer Japonska. Japonci so narod, ki posedajo premalo zemlje in jih slobodno cenimo na 67 milijonov. Japonska pa ni večja nego Prusija in biva 175 ljudi na 1 qkm. Če pa prištevamo k Japonski še njene kolonije, potem dobimo 93 milijonov vseh Japoncev in odpade na 1 qkm 138 prebivalcev.
Seveda so Angleška, Belgija ter Ho-landska kot materne dežele še bolj pogosto naseljene, a ne smemo pozabiti, da posedajo velike kolonije in nikakor ne trpijo na pomanjkanju zemlje. Če pogledamo države s kolonijami, bomo uvideli, da se ne bori nobena izmed njih tako s pomanjkanjem prostora, kakor Japonska ter Nemčija.
Na Kitajskem pride 42 ljudi na 1 qkm, na Holandskem s kolonijami 29, na Španskem in Danskem 27, na Italijanskem 16, v Združenih ameriških državah brez Alaske 16, z Alasko 13, na Angleškem 12, v Franciji ter Belgiji 9, v Rusiji 7—8 in na Portugalskem 6. Pri baš kar naštetih državah je uračunano prebivalstvo prvotne domovine ali materne pokrajine.
V	obsegu po celem svetu raztepene-ga angleškega kraljestva je gostost naselitve različna. V Indiji prebiva na 1 qkm 75 ljudi, v južni Afriki le 4, v Avstraliji in v Kanadi pride komaj 1 prebivalec na 1 qkm.
V	Egiptu biva na 1 qkm res kultivi-rane ali obdelane zemlje 400 prebivalcev. Egipt pa ni pokrajina, ki bi trpela na pomanjkanju zemlje, ker je z namakanjem mogoče raztegniti rodovitnost vedno dalje v ogromno puščavo. Če naobrnemo gostost naselitve na celotni Egipt, znaša 14.
V	južnoameriški Argentini in v Braziliji pridejo 4, v Čile 6, v Kolumbiji 7, v Urugvaju 11 in v Mehiki 8 prebivalcev na 1 qkm.
*
Drevo, M izpodriva
puščam
Nepregledne pokrajine osrednje Azije so pustinje. Po teh puščavah ne prebiva nikdo, ne raste nobena rastlina in ne životari nobena žival. Niti ptice ne preletavajo teh puščav. Tu in tam je videti človeška ter živalska okostja — zadnje preostanke karavan. Nobeden glas ne moti puščavske tišine. Pri najmanjšem vetru se začne dvigati puščavski pesek in piš vetra ga nese naprej. Naenkrat zgine solnce in sploh pogled v daljavo. Ozračje se spremeni z bliskavico v neprozorno, rdeče-žareče
ognjeno morje. Prepogostokrat se zgodi, da zasipljejo peščene mase cele vasi* ki so ob robih puščave, vodne kanale in jezera.
V osrednji Aziji se borijo z vsemi silami proti širjenju puščav in jih skušajo celo gospodarsko izkoriščati s sajenjem puščavskega drevesa, katerega imenujejo saksaul. To drevo uspeva v osrednji Aziji, je nagle rasti in dočaka 90 let. V najbolj zapuščenih in doslej nedostopnih azijskih pustinjah je mogoče gojenje saksual drevesa. Puščavsko drevo pokrije s svojo zelo široko in gosto krono površje ter zadržuje vsako življenje uničujoči ter radi vetra potujoči pesek.
Po osrednji Aziji so nasadili milijo ne hektarjev poprej povsem nerodovitne zemlje s to rastlino in so kultivira-li kraje.
Po boljševiški revoluciji so napravili Rusi ogromno škodo, ker so dovolili izsekavanje tega drevesa za kurjavo.
Prebivalstvo Turkestana je sprevidelo nevarnost, ki bo grozila celim pokrajinam, če bi zginilo saksual drevo in je pričelo izsekane površine nanovo zasajati.
Saksual drevo je za po stepah se selena pastirska plemena največje važnosti, iker omogoča po pustah ovčjerejo.
Puščavskemu drevesu zadostuje za rast pesek in radi tega bo mogoče odpreti z vztrajnim pogozdovanjem sred-nje-azijske puščave človeški kulturi in jih gospodarsko izkoristiti.
V Egiptu so izkopali starodavno pr6-stolno mesto Tell-El-Amarna na levem bregu reke Nil in ne daleč proč od današnjega kraja Beni Ilassan. V tem mestu so zadeli pri izkopavanjih na faraonsko vseučilišče in poleg tega je stalo v onih starodavnih časih tudi policijsko poslopje. Staroegipčanski policijska postojanka je bila vzgled policijske organizacije v današnjem 20. stoletju. Poleg policijske vojašnice so biii odprti hlevi in v njih najbolj nagli konji za takozvane napadalne policijske oddelke. Razven konj dirkačev so bili v hlevih tudi dirkalni vozovi. Voz in konj se je posluževala faraonova policija, če je morala odbrzeti na kako mesto vstaje z vso naglico. Napadalne oddelke so pošiljali proti sužnjem, ki so se bunili pri gradnji piramid. V. Tell-El-Amarni so se naselili razni tujci, ki niso bili naklonjeni faraonom if so jih vladarji krotili s pomočjo napa dalnih oddelkov. Način hitrega pošiljanja policije iz enega kraja v drugega je bil v dobi faraonov isti kakor je danes. Razlika je samo ta, da so se posluževali faraonovi policisti konj in voz;
danes pa so v rabi avtomobili.
*
Razne službene preiskave potrjujejo, da se more s popolno gotovostjo uporabi „FITONIN" pri vseh 1021
ranahpoSS;hrastah
činih izpuščajih, lišajih, čirih, ranah od lege ter pri
starih zTccnThar" ranah
jia noeah, škrofuloznih ranah, odprti ozeblinah in odprtih hemoroidih.
HTfiNIN" Preprečuje in
lt9 11 UlEHI fekcijo, ustavlja krvavitve, ne dovoljuje rani, da se usmrdi in jo nelo hitro celi. — Steklenica stane Din 20'— v lekarnah. S pošto se morejo poslati samo dve steklenici po povzetju za Din 50'—. — Poučno knjižico št. 18 pošilja zastonj „Fiton" d z o z., Zagreb 1-78.
Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 19>">

Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom, Dnovna ra.zpošiljatev. Cena steklenici 20 Din. Ivan Pečar, droge in ke-m kalije, Maribor, Gosposka ulica 11. S?73
iščemo zbiralce naro.il! Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom moko. Poniiibe nasloviti z znamko za odgovor na: Separa-tor, Ljubljana, poštni predal 307.	1025
Klobuke in copat? (počne) lastnega izdelka kupite najceneje pri Francu Bernik, Maribor, Trg Svobode 8. Popravljam klobuke od 20 do 35 Din.	958
Majerja z lastnimi kravami in 4 delavnimi močmi sprejme Pile, Pesnica.	1043
Predam po zelo nizki ceni: mlin na gepel, ročno mlatilnico, ženski šivalni stroj, decimalno vago. Hrga Jožef, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji.	1045
Kupim posestva v b'-'ni Maribora (okolici) od 20 do 30 oralov. V ponudbi navesti, natančen opis. Ponudbe na upravo lista pod posestvo.	1044
Podaljšaj si življenje!
Življenje se lahko podaljša, bolezni se lahko preprečijo, ozdravijo; slabi se lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni osrečijo!
Eaj se pojavi izza vsake bolezni?
Oslabelost živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih reči,
Zadovoljnost je najboljši zdravnik! So pota, ki te lahko privedejo do dobrega razpoloženja, ožive tvojo čud, te napolnijo z novimi upi in uprav to pot ti pokaže razprava, ki jo dobi vsak, kdor jo zahteva takoj in popolnoma brezplačno! V tej mali priročni knjižici je razloženo, kako se lahko v kratkem času in brez zapreke pri delu živci in mišičje ojačijo. kako se dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov bolezni popraviti in odstraniti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. — Pišite na naslov: Ernest Pasternack, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13, Abt. 90. 10501
'	' b} : i -.C -	■
¡¿m
»sem
Um
•saael

Preskrbite si za ziiimo pravočasno in po nizkih cenah perje za blazine in per-:
niče v Trgovskem domu Stermecki. Din 10.50, 17.50, 28.— dobro mešano perje Din <8.—, 58.—, 100.— fino čiščeno perje Din 62.— sivi puh, Din 145.— polpuh Din 227.— beli puh.	840
TRGOVSKI • BOM
iPBiiAviMmac _ Celfe št. 24
Zahtevajte vzorce perja, da se prepričate o dobri kvaliteti, katera se Vam nudi po gornjih nizkih cenah. Dalje zahtevajte takoj veliki novi ilustrirani/ cenik z več tisoč slikami, v katerem najdete vse kar potrebujete in katerega dobite brezplačno. Kar ne ugaja, se zamenja
ali se vrae denar.	840
ieleflar Slovenskega gospodarja
lz tehnike
Dimnikarski predpisi
Pravica revnih
Zastaranje pravic
Kako se pozna starost govedi
Praktični nas ve ti za ohranite v Vašega zdravja
Nega zob ,
Sejmi za Štajersko, Koroško in Prekmurje Sejmi na Kranjskem
Tabela: Kako se določi vsebina debel in hlodov na podlagi dolŽ. In srednjega premera
Tabela: Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad
¥sebiim Koledarja Slovesashega gospodarja za !elo 193$ fe sledeča:
Kalendarij od oktobra 1934 do decembra 1935
Vremenski ključ
Cirilica in latinica
Poglavarstvo katoliške cerkve
Vladarska hiša Jugoslavije
Jugoslavija v številkah
Države vsega sveta
Poštne pristojbine
Plačevanje kmetskih dolgov
Denarstvo
Denar in delo naj se izplača v sadjarstvu Nova doba v hmeljarstvu Zatiranje sadnih škodljivcev Zatiranje plevela — zvišanje pridelka Globoko oranje pomnoži rodovitno zemljo Koliko in v čem se izplača pokladanje tečnih
(močnih) krmil kravam molznicam Nekaj o naprednem čebelarstvu Kako se mešajo umetna gnojila Tabela kubičnih metrov okroglega lesa drevesa Tabela za preračunavanje oralov In kvadratnih sežnjev v hektare, are in kvadratne metre Tabela: Koledar brejosti
Tabela: Koliko časa traja pojatev pri domačih živalih
Tabela: Razmerje med živo težo in težo zaklane živine Tabela: Pri zaklani živini dobimo v odstotkih
k živi teži Tabela: Prejemki Tabela: Izdatki Tabela: Zapisnik delavcev in njih plače, 6 strani Tabela: Zapisnik plače v blagu in delu, 2 strani Tabela: Zapisnik živalskega prirastka, 4 strani 64 strani praznega, črtanega papirja
za 12 mesecev

Vsebina sama že sili vsakega razumnega gospodarja, da si kupi fa koledar. Poleg fe vsebine je pa koledar fako urejen, da služi kot povsem zadostna knjiga za vse kmetijsko knjigovodstvo in vse beležke, ki si jih v kmetskem
gospodarstvu mora vsakdo zapisovati, da ima vse v redu. Zunanja oprema koledarja, ker je vezan v celo platno, ima priložen svinčnik, na robu odtisnjeno mero, znotraj pa močen denarni predal, je prvovrstna. Cena koledarju je Din 10'—. Po pošti ga pošiljamo za Din 11"—. Najbolje je, da pišete po koledar, dobite položnico in plačate Din 11"—, ali pa nam v pismu pošljete znamk za Din 11"—. — Organizirajte skupna naročila! Kdor bi bil pripravljen to prevzeti, naj se javi!
Naročila sprcicma llskarna sv.CIHSo ¥ Hari&oni
i
>
i
1 il
,Vaš denar ni v nevarnosti, če kupujete sadna drevesa in vinsko trsje le v znani in dobri drevesnici J. Gradišnik, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte cenik!	1038
Tirolski loden, češko sukno
za štrapacne obleke ter raznovrstno modno in jnanufakturno blago si nabavite po ugodil i h cenah pri	1031
Frasijo Majer
Maribor, Glavni trg 9
Prepričajte se pred Vašim nakupom!
Svarilo. Podpisana svarim in naznanim vsakemu, da nisem plačnica za mojega moža Janeza Keinc. — Marija Keinc. 1035	PozorJ PozorI Klobuke dobite najcenejše pri tvrdki Bogataj & Jane Maribor, Gosposka ulica 3. Izdelki samo iz lastne tovarne. Oglejte si naše izložbe in cene. 999
Cunje, staro železje, mesing, kupfer krojaške odrflzke, star papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter. Maribor. Dravska ulica. 650	
Išče se malo posestvo okoli 1 orala, ali pa hišica z vrtom v okolici Maribora. Naslov v upravi lista. 1034	
	Jablin za izdelovanje izvrstne domače pijače, in Mostin za razmnoževanje jabolčnika, dobavlja drogerija Kane, Maribor, Slovenska ulica. 864
Klobuki, čepice, nogavice po najnižji ceni pri A. Filipančič, Maribor, Vetrinjska 6. 903	
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake šk~de vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tadi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v ceoti kljubovati svetovni gospodarski in dGmači denarni krizi, vendar pa
smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škod j.
»
Spodn|c$taicr§fea lludska p®§®ii!iilca v Flartborn.
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZA¥A1I|E
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE Ki E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. Ol. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
Tf^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
t
i Hranilnico Dravske banovine Maribor i
Centrala: llaribor
5
, v lastni novi palači na oglu
Podružnico: Celje
nasproti pošte, prej Južnošta-* Oosposhe-Slovenshe ulice.	ess	fersha hranilnica.
j Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj J varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina 8 celim svojim •¡i premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Tiskan Tiskarna sv. Cirila y Mariboru, predstavn k Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru, «
Izdajatelj: Tiskarna sy, Cirila, predstavnik: Franc Hra3telj y Maribora