„GLASBENA MATICA“ V LJUBLJANI.
XLIII. DRUŠTVENO LETO. XXIV. LETO REDNIH DRUŠTVENIH KONCERTOV.
SEZONA 1914-15.
V	soboto, 8. maja 1915 ob V28. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega Doma“ na korist ranjencem v ljubljanskih bolnicah in „Glasbeni Matici“
III. DOBRODELNI KONCERT
pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada.
SODELUJEJO: g. Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba; gdč. Dana Kobler, konservatoristinja iz Prage; gdč. Cenka Sever; g. Leopold Kovač; g. Josip Vedral, učitelj Glasbene Matice; pevski zbor „Glasbene Matice".
VSPORED:
1.,‘fll Dr. Gojmir Krek: Blagor jim!	\
b) Dr. Anton Schwab: Še ena!	J	Mešani zbori,
cj^udvik Kuba: Želja ranjenega	vojaka.	^	Poje pevski zbor
'(Belokranjska narodna.)	(	„Glasbene Matice“.
c) Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi...	/
2. R. Wagner: Spev Dalanda iz	opere „Večni	mornar“. Poje g. Josip
Križaj, operni pevec.
3. a) F. Chopin: Fantazija v F-molu.	) Na klavir igra
b) B. Smetana: „Slavnost čeških kmetov“. ) gdč. Dana Kobler.
4. Dr. Anton Dvorak: a) Zadnja želja.	J	Dvospeva. Pojeta gdč. Cenka
b) Namenjeno je nama.	$	Sever in g. Leopold Kovač.
5. a) Anton Lajovic: Romanca.	\
b) Dr. Benjamin Ipavic: Čez noč.	j pesmi poje „ josl-p Križai,
c) Anton Lajovic: Poljub.	>
č) Fran Gerbič: Pojdem na prejo, i	operni pevec.
d) Dr. Gojmir Krek: V brezupnosti. /
6. Narodne pesmi, harmonizirane za mešani zbor:
a) Jaz ’mam pa konj’ča belega.	)	Koroški slov. narodni pesmi.
b) Gor čez izaro, gor čez gmajnico.	$	Harmoniziral Matej Hubad.
c) Na Gorenjščem je fletno. Harmoniziral Stanko Pirnat.
či Češi me, češi! Hrvatska narodna. Harmoniziral Anton Andšl.
d) Vilko Novak: Cvetje iz narodnega vrta. Hrvatske narodne pesmi za mešani zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija. Poje pevski zbor .Glasbene Matice.“
CENE PROSTOROM: Sedeži po 5, 4, 3 in 2 K. Stojišča po 1 K 20 h, za dijake in dijakinje po 60 h. — Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve
v Prešernovi ulici in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni. — Vspored in besedilo po 20 h istotam. Preplačila na korist ranjencem in na korist „Glasbene Matice“ se hvaležno izkažejo.
„GLASBENA MATICA“ V LJUBLJANI.
ŠOLSKO LETO 1914-15.
V	nedeljo, 9. maja 1915 zvečer ob V28. uri v veliki dvorani „Narodnega Doma“
II.JAVNA PRODUKCIJA
gojencev „Glasbene Matice“.
VSPORED:
1. A. Dvorak: Valček. Na klavir igra gdč. Irma Cepuder. (Šola gdč. J. Chlumecke. V. razred.)
2.	Grieg: Na poti domov. Na	klavir igra gdč.	Karmela Kosovel.	(Šola
gdč. J. Chlumecke. V. razred.)
3.	K. Bohm: Nordiška povest.	Na gosli svira	g. Boris Hribar.	(Sola
g. J Vedrala. IV. razred.)
4. a) W Mozart:	Spev iz opere „Čarobna	)	Poje	Matjja	QoIobič
b) Dr"Benjamin Ipavic: Ciganka Marija.	S	(S°'a	g' M’	Hubada' 1
5' b) W Mozart^ FantazMa v D- l - Na klavir Sdč' Alo^a Pikeh
molu rantaz,Ja v u ^ (Sola gdč. K. Praprotnikove. VI. razred.)
6.	Cii. Gounod-J. B. Singelee: Fantazija na motive iz opere „Faust*. Na gosli svira gdč. Minka Koprivec. (Šola g. J. Vedrala. IV. razred.)
7‘ SIr>LISaZaSCTkTiCKoncertna l Na klavir igra gdč. Nilka Potočnik. b) A. roerster.	Zagorska. Koncertna ,	,g	,a	j	Pavčiča	VI razred
fantazija na	slov. narodne pesmi. ;	v
8.	K. M. Weber: Arija Anke iz opere „Čarostrelec“. Poje gdč.	Marija
Pirh. (Šola g. M. Hubada IV. razred.)
9. Gade: V gozdu. Na klavir igra gdč. Marija Jurman. (Šola gdč. J. Chlumecke. IV. razred.)
10. a) Rudolf pl. Prochäzka: Romanca. )Na gosli svira gdč. Vika Ravnikar. b) G. Holländer: Španska serenada. $ (Šola g. J. Vedrala. V. razred.)
"■ Ä p' I5,1HZaiC ‘ domovini i ‘j“bavi- Pesmi poje gdč. Zora Ropaš.
} pomlad ]e tuT™	~	j ^ g' M	11L	raZred'
12. A. Dvorak. .Legenda“ št. 1 in št. 4. Na klavir igrati čveteroročno gdč.
Viktorija Simčič (V. razred) in gdč. Milena Trstenjak (VI. razred). (Sola g. Fr. Gerbiča.)
13. A. Dvorak: a) Zadnja želja. ) Dvospeva po moravskih narodnih pesmih.
b) Namenjeno je > Pojeta gdč. Cenka Sever (IV. razr..) in nama.	) g. L. Kovač (VI. razr.) (Šola g. M. Hubada.)
14. a) Schubert: Podoknica.	) Na klavir igrajo šestročno gdč.
b) Spohr: Poloneza iz opere Faust. > Nilka Potočnik, gdč. Hel. Potočnik
c) * * *: Ogrski ples.	)	in	g.	Fr.	Potočnik.
Vstopnice: stojišča po 20 h in sedeži po 40 h, 60 h in po 1 K se dobivajo na večer produkcije od 7. ure naprej pri blagajni, v predprodaji pa v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici. Vsi sedeži so numerirani.
Koncert „Glasbene Matice“ 8. maja 1915.
Besedilo.
1.	Blagor jim.
Blagor, vsem onim blagor,	Blagor, vsem onim blagor,
ki so pretrpeli bolesti;	ki so pretrpeli;
dasi telo umrje,	če prav telo umrje,
duša bo živela.	duša bo živela.
Glej! Vsem onim blagor, ki so pretrpeli, da blagor jim, blagor jim, . ki so pretrpeli, blagor, blagor!
□	□
2.	Se ena.
Zaljubilo se je solnce v gizdavo devojko Ano, zaljubilo pa poslalo troje snubcev k nji.
Zaljubilo se je solnce v gizdavo devojko Ano, zaljubilo pa poslalo troje snubcev k nji.
Tretji snubci zlati žarki. Ana okna zagrnila, a za okni Ano ljubil jaz sem mlad junak.
Drobne ptičke pesmi pele, rdeče rožice duhtele, žarki kukali skoz okno; e, kdor je junak, junak!
Oton Zupančič.
□	□
Prvi snubci drobne ptičke. Ana tičke polovila.
Drugi snubci rdeče rože. Ana rože posadila.
3.	Želja ranjenega vojaka.
V ovi crni gori žarki ogenj gori.
Mimo njega pelja uzka steza mala,
1 po njej zaide trideset junaka, trideset junaka, na izbor soldata, i medj njimi jeden jako kruto ranjen.
Za Boga vas prosim, draga bračo moja, ne ostavljajte me v ovoj crnoj gori, neg’ me vi peljite u Bosansko polje, u Bosansko polje, k svetemu Ivanu!
Kopajte mi jamo pri svetem Ivanu po sabljo široko, četiri gliboko.
Noter pogrnite moj kopenik beli, nanj’ga položite moje mrtvo telo, poleg njega den’te belo kopje moje, nanj’ga privežite moj’ga konjca vranca, naj me konjec žali, kad me ljuba neče!
Ljuba bi žal’vala, ki bi ona znala!
Belokranjska narodna pesem. — Adlešiči.
□	O
4. Mlad junak po vasi
Mlad junak po vasi jezdi in klobuk po strani nosi, za klobukom tri peresa.
Prvo, solnce žarko zlato, drugo, jasna mesečina, tretje, rosa čista hladna.
Njive pa so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolači za devojke, a devojke za junake.
□	□
jezdi.
Solnce zlato za sirote, mesečina za popotne in za njive hladna rosa.
Cv. Golar.
5.	Daland-ov spev iz „Večnega mornarja“.
O da, dekle, srce ti prišli tujec'gane !
Mornar je kakor jaz, pod streho rad bi spal.
Na potovanju vednem nima domovine, v deželah tujih mnog si je zaklad nabral.
Zavetja išče v mirnem kraju, z zakladi rad ga obdari.
Čuj, Senta, nujno prošnjo naju:
Naj tujec tu se naseli!
Kaj, morem li jo več hvaliti?
Saj takih ni deklet nikod!
Nič treba ni mi jo slaviti,
Dekle prekaša ves svoj rod.
Da bi, dekle, prijazna tujcu se skazala!
Ob tvojem srcu up se dviga mu premnog.
Za ženina da njega, čuj, bi si izbrala Očetu če ugodiš, je jutri tvoj soprog.
Poglej ta pas, glej to kamenje!
Nebroj je tega na ladje dnu.
Ne mika nič te poželjenje?
Vse tvoje bo, če vdaš se mu!
A vse molči?
Na potu sem jima!
Seve, najboljše, da pustim sama!
Le dobro s tujcem se zmenita, to redka sreča je za tč!
Jaz grem od tod sama bodita!
Veruj, zvesto ima srce!
R. Wagner.
6.	Zadnja želja.
Suhaj njivo orje	V zemlji skrit je kamen
tam ob gozdni meji	Drevo se ž njim razbije,
konjča bela vodi	Veruj ljubo dekle:
s svilnatimi traki.	Ljubav na vek ne žijel
Moravska narodna pesem. — Prevel A. Fantek.
□	□
7.	Namenjeno je nama.
Zaman po meni, ljubček, tožiš!
Veruj mi, saj več ne ljubim te;
Roko v slovö mi daj!
Tvoje nisem več dekle, saj več ne ljubim te.
Ti ljuba deklica, ne žali me nikar, saj zate le živim in ljubim te vsekdar.
Srce mi na veke podaj!
Bog te dal mi vekomaj!
Moravska narodna pesem. — Prevel A. Fantek.
□	□
8.	Romanca.
Semeniščnik mlad s kitaro poje, Bogu daje hvalo noč in dan.
S stene sveta Magdalena v žarkih večnega plamena gleda nanj.
Zunaj v senčnatih vrhovih jesen ob prijetnih dnovih mu šumi. Tam v daljavi, čez poljane, kjer se komaj bilka zgane, ptič leti.
A jesena ne posluša,
ne želi daljave duša mu zaman,
Harmonije duš brezimne,
Bogu poje večne himne noč in dan.
J. Murn-Aleksandrov.
□	□
9.	Čez noč, čez noč.
Cez noč, čez noč pregrnila travica svet je, čez noč, čez noč na travo se vsulo je cvetje.
In sapica
razkošna Hiti po-livadi: .Pozdrav, poljub, otroci, od zlate pomladi!“
Veselje, vrišč,
zaraja pred mano, za mano, in z rožami, in z deco je polje postlano.
Oton Zupančič.
□	C
10.	Poljub.
Lahnö mi smrt zalezla je srce,	Kedaj poljuba tega mine bol?
nje spevu se upreti ni mogoče,	Začutil sem: zdaj, zdaj bo vse za	mano,
nem in plašan sem te ujel v roke,	Že me je potegnilo v črni dol,
poljub pritisnil ti na ustne vroče.	Kjer jim je hrepenenje vse neznano.
Kedaj poljuba tega mine moč?
Duš najnih razcvit v divjem maju, ljubezni zrele burna noč, ki samo smrt roti: poroči naju!
Prevel Oton Zupančič.
□	□
11.	Pojdem na prejo.
Pojdem na prejo
saj me ne mara ljubica več.
Pojdem na prejo,
kot ptiček na vejo;
kar je bilo,
je za vekomaj preč.
Predejo, predejo bela dekleta z drobnimi prstki nitke tenkč.
Nitka od srca do srca se spleta v mrežo zapleteno mi je srce.
Ali bi Marico,
Ali bi Barico,
Ančico, Staziko?
Kam iz zadreg!
Ljubica prava, ostani mi zdrava, zdaj bom kar ljubil dekleta navprek.
Oton Zupančič.
□	□
12.	V brezupnosti.
Moči, moči mi daj, moj Bog!	Moči, moči mi daj, moj Bog!
Da ko napade me obup,	Tak’ krepke kakor zid gora,
ah ne vklonim silam se nadlog,	da če se ruši svet okrog,
jim stanovitnost stavim kljub.	propast me najde še moža.
Simon Jenko.
□	□
13.	Jaz 'mam pa
Jaz mam pa konjča belega,
Drevi pa v vas pojezdim ga!
Oj, drajlala lilala, trajlala lilala, drajlala lilala, drajlalo!
Oj, drajlala lilala, trajiala lilala, drajlala lilalala lom.
konjča belega.
Čez tri gore, čez tri plane, Čez tri planice pliberske! Oj drajlala . . .
Konjič pred diirce prileti, Dečva se že prebudi!
Oj drajlala . ..
Koroška narodna pesem.
Konjču je dala čop sena, Meni pa poljuba dva.
Oj drajlala ...
14.	Gor čez izaro, gor čez gmajnico.
Gor čez izaro, gor čez gmajnico, kier je drag! dom z mojo zibalko, kier so me zibali mamica moja in prepievali haji, hajo.
K’ s’m še mih’n biu, s’m biu dro vesiu, s’m več barti k’tiero pes’m peu, zdej vse minuvo je, nič več peu ne bom, zdej ni več moj ljubi, dragi dom.
Koroška narodna pesem.
□	□
15.	Na Gorenjsčem je fletno!
Na Gorenjsčem je fletno, so v’soče gore, pa so bistri studenci in bele ceste.
Holadrijori . . .
Pa sem fantič urlavbar, mam krašče lase, pa se vendar tepejo dekleta zame. Holadrijori . . .
Pa ne bom se možila na v’soce gore, pa ne bom jaz nosila na glavci vode. Holadrijori . . .
□	□
16.	Češi me, češi!
Češi me, češi, majkica!
Ne buš me više česala.
Kam si pojdem, kam si zajdem, tam si dobro najdem.
□	□
Ljubi me, ljubi, majkica!
Ne buš me više ljubila.
Kam si pojdem, kam si zajdem, tam si dobro najdem.
Hrvatska narodna pesem.
17.	Cviječe iz narodnega vrta.
Dunave, Dunave tiha voda hladna.
Jedna stara majka tri čerke imela lipa bila golubica tri čerke imela la, la, la, la, la lipa bila golubica sve tri za muž dala.
Hej, hej, hej hčerki pošiljala !
Majka Maru preko mora z vala,
Majka Maru, preko mora zvala.
Bolan mi leži Kara Mustafa Brej djidi brej, brej djidi brej.
Majka Maru, preko mora zvala.
Nišam majko ni počela tra, la, la !
Dunave, Dunave tiha voda hladna, ko je od zore do črnega mraka, toliko je do groba od prvoga zraka!
Dunave, Dunave, oj!
Tiček leti, tiček leti, tičica za njim leti, vzemi mene, vzemi mene drobni mali tiček ti:
„Kaj bum stobum, kaj bum sto-[bum]
drobna mala ptičica, moja hrana, moja hrana mali črveki.
Vzemi mene, vzemi mene drobni mali tiček ti, srce me bu, srce samo jedno srčece.
Zdravljice drago največje blago dao mi te Bog dao mi te Bog.
Duša je vedra, šire so njedra sosječanja tvog sosječanja tvog, oj, cj, oj, oj, oj Dunave oj.
Dunave, Dunave tiha voda hladna oj, oj, oj.
Narod poje te pesmi, ko pleše „kolo“