Cena 8 din Številka 31 (645) glasrlo socialistične zveze delovnega Ijudstva ( Titovo Velenje, 5. avgusta 1982 Na republiški mladinski delovni akciji Kras 82 v Kostanjevici na Krasu blizu Nove Gorice, se v teh dneh trudijo, da bi dosegli kar najboljše delovne rezultate tudi brigadirji MDB Franc Leskošek — Luka iz velenjske občine. Skupno še z dvema brigadama na težkem kraškem terenu urejajo prepotreben vodovod v tri vaške zaselke. Z življenjem in delom našihbrigadirjevpa vas bomo obšimeje seznanili v naslednji številki Našega časa. (B. )Z.) Predsedstvo OK ZKS Velenje Delavci pripravljeni spreminjati razmere Na ponedeljkovi razširjeni seji, udeležili so se je tudi člani občinskega komiteja ZK iz Gorenja, sekretarji OO ZK in poslovodni delavci Gorenja, so člani predsedstva občinskega komiteja ZKS Velenja ocenjevali uresničevanje sklepov 124. seje komiteja OK ZKS Velenje. Znano je, da je 26. februarja letos komite OK ZKS Velenje obravnaval idejnopolitične razmere razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov znotraj sozda Gorenja, posebej še v njegovem velenjskem delu. Komunisti velenjskega dela sozda Gorenje so namreč na problemski kon-ferenci, ki je bila spomladi 1981, opozorili na vrsto problemov in nalog. Že omenjena 124. seja komiteja OK ZK pa je več nalog podrobneje opredelila. Kot že nekajkrat doslej je bilo tudi na ponedeljkovi razširjeni seji predsedstva OK ZKS Velenje poudarjeno, da so delavci Gorenja pripravljeni spreminjati razmere, kar je prav gotovo pomembna moč slehemega samoupravnega okolja. Zato bo treba v prihodnje okrepiti aktivnost ZK, ki mora postati še konkretnejša v svojih akcijah, istočasno pa ugotoviti, če so se prav vsi zaposieni, ki imajo kakršenkoli vpliv na spreminjanje razmer, pripravljeni spopasti z ugotov|jenimi slabostmi oziroma uresničevati skupno dogovoijene naloge. Kna od ugotovitev iz razprave je, da znotraj sozda Gorenje še zmeraj niso uveljavljeni družbenoekonomski odnosi na osnovi ustave in zakona o združenem delu. To velja tudi za družbenoekonomske odnose v okviru posameznih organizacij združenega dela. Pa tudi sicer so še zmeraj v veljavi stari kupoprodajni odnosi. Zato bo še kako pomembna okrepljena samoupravna aktivnost za razreševanje ekonomskih težav, posebej tudi za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov. Naglašeno je tudi bilo, da je kriza medsebojnega zaupanja v odnosih med vodilnimi delavci Gorenja odpravljena. Potrebni pa bodo konkretni uspehi, kot je dejal eden od razpravljalcev, da bi bilo znovapovmjenozaupanje delavcev. Ugotavljati pa je mogoče, da so še vedno prisotne razlike v oceni položaja oziroma v pogledih na posamezna vprašanja, ki jih posamezniki ocenjujejo iz različnih zornib kotov. Torej še zmeraj ni prepotrebne enotnosti za akcijo in nadaljnje delo. Zavoljo tega bo potrebno v prihodnje resnično bolj usklajevati aktivnosti za uresničevanje posameznih nalog oziroma za razreševanja posameznib konkretnih vprašanj. Ugotoviti je mogoče da je bil v velenjskem delu sozda Gorenje dosežen določen napredek pri razreševanju odprtih vprašanj, manjka pa kontinuirana politična akcija. Pogoj za to pa je čimprejšnje poenotenje gledanj na razreševanje sprotnih težav ter razvojnih ciljev in poti za ostvaritev teh ciljev. M. L. OKZKS Mozirje Zaostritev odgovornosti Za včeraj, sredo 4. avgusta, je bila sklicana seja občinskega komiteja ZKS Moziije. Dnevni red seje je bil v celoti namenjen trenutnim gospodar-skim razmeram. Osrednja točka dne-vnega reda je bila namenjena zaostritvi osebne odgovomosti članov zveze ko-munistov v vseh življenskih in delovnih okoljih. V nadaljevanju pa naj bi člani občinskega komiteja obravnavali raz-mere v delovnih organizacijah Gore-nje-Glin Nazarje in Vez Mozirje ter v zvezi s tem sprejeli oceno in stališče. J.P. Rudnik lignita Titovo Velenje Julijska proizvodnja 246.000 ton Velenjski rudaiji so prejšnji mesec, ko jih je bil dobršen del na dopustu, nakopali 246 tisoč ton lignita. Dose-žena proizvodnja zaostaja za 9.110 ton za operativnim načrtom za mesec julij. Sicer so v obdobju januar—julij pri-dobili skupaj 2,943.000 ton liginita ali 102.000 ton več kot lani v istem obdo-bju. Zapisati je treba, da zadnje mesece prestavljajo odkopno mebanizacijo, kar tudi vpliva na manjši obseg prido-bivanja lignita. Avgusta naj bi velenjski rudarji, kar predvidevamesečni načrt,nakopaliv23 delavnikih in dveh izmenah,354.900 ton liginita. V soboto, 21. in 28. avgusta bodo delali tudi v prvi izmeni, Tia bi nakopali prepotrebne dodatne količine premoga in tako omogočili predvideni letošnji izkop 4.900.000 ton liginita. Vinska gora Krajevni praznik Preteklt teaen so praznovali kra-jani Vinske gore svoj krajevni praznik. Tako kot vsako leto so tudi letos ob tej priložnosti slavili nove delovne zmage. Namenu so predali dva, približno kilometer in . pol dolga odseka krajevnih eest. Tako so asfaltirali cesto od štravsa do Blažek'a in od Prelske do Mej. Samoupravna interesna komunal-na skupnost občine Zalec je v ta namen prispevala 800 tisoč dinar-jev. Precej sredstev so zbrali kra-jani sami, opravili pa so tudi preko tisoč udarniških ur. Cel prejšnji teden so se vrstile v Vinski gori različne š-jortne in kul-turne prireditve, praznovanje pa so sklenili s slavnostno sejo, ki je bila preteklo soboto. Na njej so med drugim podelili priznanja naj-zaslužnejšim krajanom. Klub samoupravljalcev Mozirje Neuresničeni načrti, zakaj? Luče ob Savinji „Lučki dan rr Prizadevni turistični aelavct tz Luč ob Savinji bodo v soboto in nedeljo pripravili že 13. »Lučki dan«. Osrednja prireditev bo v nede-ljo popoldne, ko bodo s povorko prikazali nekdanji in današnji utrip kraja terokolice, po povorki pa bo na vrsti še prikaz gozdarskih veščin. V soboto in nedeljo bosta v prostorih osnovne šole na ogled razstavi likovnih del Ltze Lik z Ljubnega in Marjana Vodi-ška izTitovega Velenja. Popoldne se bodo v rokometu pomerili igralci Luč in Ormoža, v nedeljo dopoldne pa bo velemojster Bru-no Parma odigral simultanko s 30 nasprotniki. Pred nedavnim so se na seji zbrali člani skupščine kluba samoupravljalcev mozirske občine. Izvolili so novo vodstvo in na podlagi ocene dosedanjega dela sprejeli nov program. Glede na dosedanje slabosti in težave so sklenili, da morajo v bodoče bistveno okrepiti in poživiti delo kluba. V razpravi so se predvsem osredotočili na slabosti v delova-nju kluba, soočenje z njimi pa bo podlaga za boljše delo v prihodnje. Dejstvo je, da klub samou-pravljalcev letos svojih nalog ni zadovoljivo izpolnil. Zamujeno bodo morali nadoknaditi do konca leta, osnova za to pa je opredeljen in ovrednoten finančni načrt. Pri tem velja poudariti dejstvo, da delovne organizacije prispevkov ne plačujejo, dokler razpoložljiva sredstva niso porabljena. Odveč ne bo tudi pripomba, da vse or-ganizacije združenega dela še ved-no niso podpisale samoupravnega sporazuma. Tej in drugim pomanjkljivostim je nemara vzrok tudi premajhna podpora družbenopolitičnih or-ganizacij, saj klub nedvomno pogreša njihovih napotkov za svo-je boljše delo in hitrejše odpravlja-nje težav. Tudi zaradi tega bodo morali nameniti več pozornosti temeljitejšemu obveščanju delov-nih ljudi o pomenu delovanja klu-ba, o njegovem delu in problemih. Občasno sicer izdajajo lastno glasilo, kar pa je vsekakor prema-lo. Potrebno bo torej več pomoči sredstev obveščanja. Doslej ni bilo rešeno niti področje knjigovodst-va, ki ga bo v bodoče za potrebe kluba opravljala delavska uni«er-z» S podobnimi težavami se sre-čujejo tudi ostali klubi samo-upravljalcev, zato nekoliko več medsebojnega sodelovanja zago-tovo ne bi bilo nikomur odveč. Dejstvo torej je, da mozirski klub samoupravljalcev, ki je bil ustanovljen leta 1976, v minulem obdobju svojega osnovnega name-na ni izpolnil v celoti. Vzrokov za to je seveda več. Med nje sodi najbrž tudi neustrezna izbira izobraževalnih oblik, v nobenem primeru pa ne bi smeli zanemariti očitne nezainteresiranosti vseh dejavnikov, ki jim je dejavnost kluba namenjena. Premajhno je sodelovanje kadrovskih delavc'ev, kljub vsemu je nedorečen način zagotavljanja sredstev, prav zaradi tega pa tudi delovni program ni opredeljen v zadostni meri. Če k temu dodamo še možnost, da izobraževalne oblike niso bile pra-vilno organizirane, potem je jasno, da bodo ukrepi nujni. Zanje so se tudi odločili. Delo kluba bodo skušali kar najbolj popestriti, predvsem pa pripraviti čimveč javnih tribun, na katerih naj bi odkrito obravnavali vsakodnevne probleme v delovanju krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, družbeno-poli-tičnih in drugih organizacij, pozabiti pa ne bi smeli zelo pereče-ga problema — načrtovania in drugih pomembnih področij na-šega sedanjega gospodarskega in družbeno-političnega trenutka. Nogomet Bo denar pravi čas? Izvršni odbor NK Rudar je 2. av-gusta, na osnovi poročila o stanju v klubu. razpravljal o nadaljnjem delu. Znano je, da je zaradi nepravilnosti v poslovanju zašel klub v precejšnje de-narne težave. zaradi česar so pripravili program za sanacijo in nadaljnje delo. Razbremenjeni tekmovalnih nalog so vso pozornost namenili razreševanju odprtihgmnotnihvprašanj, pomladitvi prvega moštva in pripravam za nasto-panje v prvi slovenski nogometni ligi. Kljub nekaterim uspehom po vod-stvo NK Rudar še vedno ni uspelo razrešiti vseh denarnih težav. Nepora-vnane obveznosti so zmanjšali na okrog 3 milijone dinarjev, za nemoteno nad aljnje delo pa rabijo še okrog 2,5 mili-jona dinarjev. Tretjino "*ga denarja imajo zagotovljenega, preostali dve tretjini pa naj bi dobili od občinske telesnokulturne skupnosti (2 milijona dinarjev z rebalansom za leto 1982) ter iz prihodkov na račun reklam delovnih organizacij (1,3 milijona dinarjev). Takšni so načrti. Če bodo predlogi sprejeti.bodoigralciNK Rudarvnovi sezoni nastopali v prvi slovenski no-gometni ligi. Če pa manjkajočega de-narja pravoćasno ne bodo uspeli za-gotoviti, bodo klub razpustili, je bilo rečeno na ponedeljkovi seji izvršnega odboraNK Rudar. H. J. Elkroj: Karl Marx Stadt 12 Na lurneji po Sloveniji so se nogometaši vzhodnonemškega prvoltgaša iz Karl Marx Stadta v soboto v Mozirju pomerili z domačim Elkrojem. Sicer boljši gostujoči nogometaši so bili zelo nespretni pred vrati odličnega vra-tarja Elkroja in so ga prvič prema-gali šele 20 minut pred koncem srečanja. Tik pred koncem tekme so domačini iz enajstmetrovke re-zultat znižali in dosegli lep medna-rodni uspeh. Za Elkroj je bil uspešen Skrbi-nek, pred 1500 navijači pa je tek-mo sodil Motnčilo Miletić iz Celja. Tudi letošnje leto je v Fiesi, skritem kotičku na slovenski obali, prav živahno. Todpreživljajo svoj> zaslužen oddih številni delavci RFK Velenje in njihovi svojci. (Foto: H. J.) Proizvodnja modne konfekcije Mozirje 2. stran ★ fiaS CSS DOGOVARJAMO SE, 0DL0ČAM0 Titovo Velenje * 5. avgust 1982 Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad RAZPISU JF v letu 1982 podelitev nagrad in priznanj, ki jih v občini Velenje dajemo posameznikom in organizacijam zaradi njihovih dosežkov splošnega pomena. Za leto 1982 razpisuje komisija postopek dajanja predlogov za naslednje nagrade in priznanja: 1. ZLATI GRB OBČINE VELENJE 2. SREBRNI GRB OBČINE VELENJE 3. NAGRADA ,,8. OKTOBER" 4. NAGRADA „KARLA DESTOVNIKA KAJUHA" Razpisni pogoji: Predlagatelji morajo upoštevati splošne in posebne pogoje. I. ZLATI GRB OBČINE VELENJE Zlati grb občine Velenje se podeljuje osebam, ki imajo izredne zasluge za razvoj socialistične samoupravne družbe, za brat-stvo in enotnost jugoslovanskih narodi>v in narodnosti, za razvoj socializma in utrjevanja miru v svetu, za razvoj in do-sežke na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti in za izredno pomembne dosežke v razvoju občine. Zlati grb občine Velenje se lahko izjemoma podeli tudi tujim delegaci-jam ali uglednim gostom, ki uradno obiščejo Velenje. SREBRNI GRB OBČINE VELENJE se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredno sode-lovanje pri razvoju občine Velenje ter za uspehe in dosežke s katerimi se povečuje ugled občine na kulturnem, športnem in drugih področjih. NAGRADA „8. OKTOBER" se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredne uspehe iri dosežke pri razvoju gospodarstva in utrjevanja družbenoekonomskih odnosov v občini Velenje. IV. NAGRADA „KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA" se podeljuje za izredne dosežke na vseh področjih ustvarjal-nosti, razen na področju gospodarstva, za katerega je usta-novljena nagrada ,,8. oktober". V. Razpisane nagrade se lahko dajejo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, kra-jevnim skupnostim, drugim organizacijam in organom ter enotam oboroženih sil SFRJ. VI. Komisija bo pri pripravi predloga za podelitev razpisanih nagrad upoštevala pravočasno poslane in obširno obrazložene ter najbolj utemeljene predloge. Predlagatelji naj spoštujejo načelo javnosti, demokratičnosti, strokovnosti in družbene odgovornosti. VII. Predloge za podelitev priznanj in nagrdd za leto 1982 spre-jema komisija do dne 3. 9. 1982. Predloge naslovite na: „Skupščina občine Velenje, komisija za podeljevanje priznanj in nagrad, Titovo Velenje". Komisija vzpodbuja organizacije in skupnosti^naj posredujejo tudi predloge za podelitev PRIZNANJ OBČINE VELENJE, ki jih podeljuje IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VELE-NJE v obliki posebne listine za uspehe in dosežke na vseh področjih človekove ustvarjalnosti in ob priliki humanih dejanj. PREDSEDNIK KOMISIJE Franjo KORUN, s. r. Urbanistična inšpekcija Nedovoljene gradnje V lanskem letu je urbanistična inšpekcija obravnavala 76 različnih primerov kršitev. V primerjavi zletom 1980 je nekoliko upadlo število nedo-voljenih gradenj stanovanjskih objek-tov, povečalo pa se je število nedovo-ljenih gradenj raznih prizidkov, garaž, pomožnih gospodarskih poslopij, vi-kendov ter lesenih barak — shramb za orodje. Tako je bilo obravnavanih 30 primerov neaovoljenih gradenj pri-zidkov, garaž ter pomožnih gospo-darskih poslopij, 17 primerov nedo-voljenih gradenj lesenih barak, ki v večini primerov služijo kot vikendit4 primeri nedovoljenih gradenj počititj-Skih hišic, 3 primeri nedovoljenih gradenj stanovanjskih objektov in 1 primer nedovoljene gradnje lgnšča. Podatki kažejo, da tudi v velenjski občini krajani na tem področju pogo-sto izigravamo zakonska določila, ka-zni pa so največkrat premiie. da bi zajezile takšne kršitve. Občinskemu sodniku za prekrške je bilo sicer pri-javljeno 30 kršiteljev zakona o urba-nističnem planiranju, vendar upravne izvršbe v občini Velenje ni btlo, ne-dovoljeno gradnjo pa je odstranilo 9 investitorjev. Kot ugotavlja urbanistični in-špektor Ivo Petrovič je hkrati z nedo-končanim odlokom o urbanističnem redu za izgradnjo vikendov, k porastu lescnih barak (katere lastniki večino-ma uporabljajo kot vikende),. pripo-mogel še netzdelan plan oziroma pro-storska komponenta piana za izgrad-njo počitniških hiš v krajevnih sku-pnostih. To seveda ne more in ne sme biti opravičilo za kakršno koli nedo-voljeno gradnjo, lahko je le opozorilo, da morajo zadolženi to nalogo ure-sničiti kar najhitreje. Urbanistična inšpekcija je tudi predlagala, da do sprejetja prostorske komponente plana za izgradnjo vi-kendov, geoaetska uprava v pnmeru, ko naročnik zahteva geodetsko od-mero zemljišča. kjer je očiten namen nakupa gradnja vikenda, zahteva predložitev potrdila kmetijske zemlji-ške skupnosti. Ker je tudi v letošnjem letu naj-pomembnejša naloga urbanistične mšpekcije preprečevanje nedovolje-nih gradenj, si bodo tako kot prejšnja leta prizadevali. da bi se izboljšalo njihovo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Krajani in krajevne sku-pnosti se namreč doslej niso izkazali pri preprečevanju nedovoljenih gra- denj. Takšno zavestno izmikanje od-govoraosti je sicer morda koristilo »čmograditeljem«,obenempajebilov posmeh vsem tistim, ki so se po ura-dnih poteh trudili pridobiti gradbena dovoljenja, pa jim morda to celo ni uspelo. Ivo Petrovič: »2elimo si več sodelovanja s krajevnimi sku-pnostmi« Urbanistična inšpekcija prediaga, da je nujno potrebno pristopiti k si-stematskemu pregledu območja celo-tne občine, da b; lahko ugotovili, ko-liko je še nedovoljenih gradenj, ki morda stoje že dalj časa in so tudi že v uporabi. Tako bi lahko dokončno ugotovili katere objekte je možno le-galizirati, katere pa odstraniti ter nato dosledneje izvajati sprejeta določila. Boris Zakošek Seja zborovskupščine občine Mozirje Doklej neenotnost in neučinkovitost? V petek dopoldne so se v sejm dvorani skupščine občine Mozir-je na skupni seji zbrali delegati vseh treh zborov občinske skup-ščine. Osrednjo točko dnevnega rada so namenili gozdnemu gos-podarstvu, ki je v povezavi z lesno predelovalno industrijo in kmetijstvom življenjskega pome-na za nadaljnji razvoj mo;'.irske občine. Žal so bili delegat' tudi tokrat priča dolgoletne neenot-nosti in številnih nedorečenosti na tem več kot pomembnem področju. Gozdarji in lesarji so svoj položaj znova utemeljevali vsak po svoje in skupščina, kot mesto dogovarjanja in skupnega odločanja, bi skoraj postala me-sto še večje neenotnosti. Neute-meljeno razpravo so zato preki< nili in se lotili obravnave ključ-nih problemov gospodarjenja z gozdovi, pa tudi tu ostali nedore-čeni. Sicer predvideno razpravo o problematiki lesno predeloval-ne industrije so zaradi njene preobširnosti preložili na prihod-nje sejo zbora združenega dela. V sedanjem trenutku je vseka-kor najpomembnejše, da z redno oskrbo z lesno surovino zagotovi-jo nemoteno delo v lesni industri-ji. Dejstvo je, da so zmogljivosti v primami predelavi lesa glede na naravno zaledje že sedaj preveli-ke, zato njihovega šiijenja ne bodo smeli dovoliti, ob tem pa bodo morali zagotoviti smotrno delitev lesa med vse uporabnike v dolini. Pri tej delitvi je treba nujno upoštevati tržno in izvozno usmeritev predelovalcev lesa. Izvoz vsekakor mora imeti pred-nost, kakor jo mora imeti tudi višja stopnja predelave in kako-vost izdelkov. Na mestu je ugotovitev. da kljub nekajletnemu dogovarja-nju, sprejemanju stališč in skle- Sklepi so bili torej nujni, prav tako pa je nujno, da se končno tudi uresničijo. Gozdarstvo in lesna indu-strija tnorata svoje srednjeročne raz-vojne načrte uskladiti takoj, vsekakor pa pred spremembami in dopolnitva-mi srednjeročnega razvojnega načrta občine Moziije. Za to nalogo so odgovomi samoupravni in poslovodni organi. Ostro je bila postavijena Na skupni seji so delegati vseh treh zborov skupščine občine Moziije med drugim sprejeli tudi dmžbeni dogovor o podeljevanju domicilov eno-tam in službam narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slo-venije ter aktivistom Osvobodilne fronte. Obravnavali in sprejeli so še doDolnitve odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve. Na podlagi teh sprememb so plačevanja Dmmetnega davka oproščene planinske postojanke, ki jih na področju Gornje Savinjske doline oskrbujejo planinska dmštva. Delegati so sprejeli tudi sklep o uvedbi celodnevne šole na osnovni šoli Gomji grad, obravnavali in sprejeli so poročilo o delu sodišča združenega dela v Celju, poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za urejanje, vzdrževanje in varstvo spomenikov, grobišč, grobov in drugih obeležij narodnoosvobo-dilne vojne ter poročilo o uresničevanju programa obrambnega in samo-zaščitnega usposabljanja delovnih Ijudi in občanov mozirske občine. pov, na tem področju še vedno viada neusklajenost, čeprav dolo-čenih dosežkov ne bi smeli zanemariti. Tudi tolikokrat ome-njeni skupni razvojni program lesne industrije v Gomji Savinj-ski dolini žal še vedno temelji na načelu — vsak po svoje, ob tem pa je povsem zanemarjeno dej-stvo, da je vsa dolina v pretežni meri odvisna od gozdarstva in lesne industrije, z vsem tem pa je neločljivo povezan tudi razvoj družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu ter na vasi sploh. zahteva, da neuresničevanju te naloge sledi tudi zamenjava vodilnih delav-cev. Aktivnosti bo jsklajeval občinski izvršni svet, končno bi se morala prebuditi samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, pa tudi sode-lovanje medobčinske gospodarske zbornice ne bi bilo odveč. Velik problem je nedovoljena sečnja in trgovina z lesom, zato morajo vsi oagovomi nosilci najkasneje v treh mesecih pripraviti operativne načrte za preprečevanje kaznivih dejanj na tem področju. Na podlagi razpoložljivih cen bo izvršni svet občinske skupščine na-tančno opredeiil načrt redne oskrbe z lesno surovino. Prav tako je nujno, da sedanje cenovne odnose nadomestijo krepkejše dohodkovne povezave med gozdarstvom in lesno indut.rijo, ki bi jih morali podaljšati do kmetov. Kmetom predstavlja les še vedno velik del dohodka, zato je enotna politika gozdnega, gospodarstva in kmetijstva v njih nujna. Razpravljalci iz gozdarstva in lesne industrije so odkrito spregovorili tudi o vseh notranjih slabostih. Predvsem gre tu za predolgo cbdobje med posekom in dobavo lesa lesni mdustri- -ji, zaradi česar trpi kakovost lesne surovine. Nanjo vpliv . tudi predolgo in neprimerno skladišćenje hlodovine. ReJitev za ta problem je vsekakor načrtovana skupna lzgradnja osred-njega skladišča in stroja za lupljenje lesa. Velik je tudi problem nadaljnje izgradnje in vzdrževanja gozdnih ctst. Nove ceste so nujno potrebne zaradi odpiranja novih gozdnih površin, ki pa so na težko dostopnih mestih, zato je gradnja cest še posebej zahtevna in zelo draga. Zelo velike stroške terja tudi vzdrževanje. zato bodo morali opraviti kategorizacije cest, na podla-gi tega pa bi za njihovo vzdrževanje prispvali sredstva tudi ostali uporab-niki. Za gradnjo cest so na gozdnem gospodarstvu v letošnjem letu name-ravali nameniti 32 milijonov diaarjev. Pri tem so računali tudi na posojila, ki pa jih bo v sedanjem položaju težko pridobiti, zato so morali načrte zmanj-šati in s tem ne bodo dosegli novih gozdnih površin. Povsem na mestu je torej tudi poziv delegatov vseh treh zborov, da \ mozirski občini končno spoznajo pomen gozdnega gospodarstva in življenjsko odvisnost od njega, prične-jo z njim pametno gospodariti in ga smotrno predelovatL Janez Plesnik S prodajo deviz banki do zanimivih posojil in vrste novih ugodnosti Občan, ki na svojem deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici razpolaga s prihranki v konvertibilni tuji valuti, si s prodajo teh deviz banki zagotovi: dinarsko posojilo v gotovini, stanovanjsko posojilo, med drugim tudi za nakup starega stanovanja ali stanovanjske hiše, posojilo za razširitev in posodobitev zasebne gospodarske dejavnosti, kredit za začetek, obnovo in razvoj kmetijske ali ribiške dejavnosti, posojilo za popravilo avtomobila in kmetijskih strojev, kredit za nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, posojilo za nakup ali gradnjo garaže, oprostitev plačila temeljnega prometnega davka pri nakupu vrste izdelkov in dobrin trajnejše vrednosti, niz namenskih posojil po novih pravilnikih in vrsto drugih posebnih ugodnosti. Podrobne informacije pri enotah naših temeljnih bank in po telefonu 061 / 216 422, vsak delavnik razen sobote od 9. do 11. ure. ^bHsnska bsnka S.avgust 1382 * Titovo Velenje_DOGOVARJAMO SE, 0DL0ČAM0__fiaS cas ★ stran 3 Elektrostrojna oprema Titovo Velenje Kako vendarle doseči načrtovani izvoz? Med organizacije združenega dela velenjske občine, ki naj bi v lem srednjeročnem obdobju sku-Sale kar najbolj povečati izvoz, sodi tudi delovna organizacija ESO Elektrostrojna oprema — Ta delovna organizacija, ki je z leti in s potrebami Rudnika lignita Velenje prerasla iz nekdanjega obrata, ka-terega skrb je bila predvsem mon-taža in vzdrževanje vseh naprav v radniku, s prehodom na uporabo jeklenega podporja pa tudi skrb za njegovo vzdrževanje in izdelavo, danes sodi že med pomembne pro-izvajalce rudarske opreme in podporja. Na tujih trgih se ESO ni pojav-Ijal, zagotavljal pa je izdelavo Stevilnih proizvodov, ki bi jih rud-nik drugače moral uvažati. Neka-tere komponente, ki so jih delali kot dopolnitev k uvoženim izdel-kom, so kasneje začeli tudi izva-žati. Prvi pomembnejši uspehi so bili doseženi leta 1980. Na konver-tibilni trg so tedaj izvozili za firmi Eickoff in Hemscheidt, za 11 milijonov dinarjev različnih izdel-kov. To leto so se začeli tudi raz-govori za delo v Vzhodni Nemčiji. Skupno z IP KM Ljubljana, TPK Zagreb ter Pionirjem Novo mesto so zgradili toplarno moči 105 MW V Leibzigu. Dela so pričeli v lan-skem letu, končali pa jih bodo le-tos. Tu so dosegli izvoz v vrednosti 80milijonov dinarjev. Pri tej proiz-vodnji so sodelovali vsi tozdi delov-ne organizacije na osnovi skupnega prihodka. To je bil tudi prvi ob-jekt, ki ga je ESO gradil izven naših meja. Ko ugotavljajo v delovni organizaciji, je bil posel zanimiv in finančno uspešno zaključen. In s kakšnimi načrti so stopili v letošnje leto? Računali so, da bodo na konvertibilni trg izvozili za sko-raj 20 milijonov dinarjev, od tega pa bi približno za 10 milijonov tudi uvozili po pogodbi s firmo Dowty. Ta preUviuevanja so temeljila na lanskem izvozu in dosedanjem sodelovanju s tovarnama Eickoff in Hemscheidt. Žal pa s temi pred-videvanji ni bilo nič. Tovarna Eik-koff se je celo povezala z drugim proizvajalcem v Jugoslaviji (GOŠA) V zadnjem obdobju so se ven-darle odprle nekatere nove možno-sti. Tako bo ESO po dogovoru s to-varno DOWTY v drugi polovici le-ta izvršil „pasivni" izvoz za nado-mestilo uvoza v vrednosti 9,3 mili-jone dinarjev. Po kooperacijski po-godbi s firmo Dowty so namreč v ESO že usposobili proizvodnjo za izdelavo hidravličnega podporja, prve komandne bloke za jamsko podporje za potrebe Rudnika ligni-ta Velenje pa bodo dobavili iz to-varne Dowty. Navezali so tudi stike za izvoz hidravličnih priključkov na angleški trg, obenem pa so ven-darle stekli pogovori s tovarno Eik-koff, organizacijo združenega dela GOŠA ter ESO o možnosti skupne proizvodnje in izvoza. Če bi uspeli vse te načrte uresničiti, potem bodo morda dosegli tudi načrtovani plan izvoza. Elektrostrojna oprema seveda poizkuša pridobiti dela tudi na klirinškem področju. Tečejo po-govori o gradnji nove toplarne v NDR, ki pa še ne bodo kmalu zaključeni. Prav tako razmišljajo o sodelovanju posameznih tozdov pri izvajanju zaključnih del v grad-beništvu (skupno z gradbenimi podjstji) na gradbiščih v Iraku in Alžiriji. Kot eden od nosilcev izvoza v ob-čini Velenje si delovna organizacija Elektrostrojna oprema torej priza-deva, da bi kar najuspešneje uresni-čila to svojo na'ogo. Ker pa so proizvajalci individualne opreme, imajo na tem področju veliko te-žav. Boris Zakošek GIP Vegrad Titovo Velenje Predvidevanja bodo ■ w ■!■ I uresnicili! Rezultati. kt so jih dosegli de-lavci Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Titovo Velenje, v letošnjem prvem polletju so ugodni, saj močno presegajo na-črtovane. Sredstva. ki jih name-njajo v sklade so višja od načr-tovanih kar za 28 odstotkov. v primerjavi z lanskim letom pa kar zacelo 210 odstotkov. Na to je v veliki meri vplivalo uspešno poslovanje na inozem-skih tržiščih. kjer so ustvarili za 29,9 milijonov dinarjev ostanka dohodka. S tem so uresničili za-stavljeni polletni plan 97 odsto-tno. Za letošnje leto namreč na-črtujejo za 61.589.440 deviznih dinarjev ostanka dohodka. Pomočnik direktorja za eko-nomske zadeve delovne organi-zacije Ivo Klobčar in vodja Inže-niringa Vili Stiplovšek sta po-udarila. da so gradbeniki zelo nezadovoljni. ker se jim kot izvoz priznava samo dobiček. ki ga dosegajo na tujih tržiščih in le minimalni del materialnih stro-škov. V letošnjem letu so na tujih traih uresničili 100 milijonov de-viznih dinarjev, kot izvozpasejim jih priznava 29.9 milijonov. Pri-zadevajo si, da bi se jim kot izvoz priznavala tudi sredstva. ki jih namenjajo za osebne dohodke. Na gradbišču, ki so ga odprii pred nedavnim, so se dogovorili, da bodo delavcem 20 odstotkov osebnega dohodka izplačevali v dinarjih, v dinarjih pa dobe pla-čan tudi dopust. Ta sredstva se jim bodo priznala v izvoz. Naša so-govornika sta bila mnenja. da večieea deleža osebnih dohodkov delavcev, ki delajo na tujih trgih, ne bi smeli izplačevati v dinarjih, saj bi jih na ta način preveč ome-jevali, povzročali pa bi seveda tudi precejšnje nezadovoljstvo, kt bi se pravgotovoodrazilo tudipridelu. kjer so se Vegradovci, ki nastopajo na tuiih treib že več kot deset let, uveljavili kot dobri in zanesljivi delavci. Na Vegradu upajo. da bodo gradbeniki to vprašanje kar naj-hitreje razrešili za področje ce-lotne Jugoslavije. Trenutno delajo delavci Ve-grada v obeh Nemčijah, Egiptu in Avstriji, kamor tudi izvažajo Ve-mont konstrukcije. Dogovarjajo se za pričetek dcl v Sovjetski zvezi in Iraku. Delali bodo skupaj z Avstrijci. Prav tako pa se skupaj s podjetji iz Zahodne Evrope po-govarjajozaštevilnadela vlraku, Egiptu, Alžiru, Libiii in na Mad-žarskem. Poudariti velja, da so vsa ta dela plačana v konvertibilnih valutah. Z deli, ki jih na tujih trgih opravljajo trenutno in s tistimi, ki jih bodopričelijesenibododelavci Vegrada zastavljene izvozne cilje za letošnje leto uresničili. Vendar pa z doseženim niso povsem za-dovoljni. saj niso uresničili plani-ranega obsega proizvodnje na tujih trgih, kjer bo ob koncu le-tošnjega leta okoli 15 odstotkov njihovih zmogljivosti. V srednje-ročnem planu so si zastavili, da bodo na tujih trgih zaposlovah četrtino svojih zmogljivosti. glede na zaostrene pogoje gospodarje-nja doma, pa bi radi taodstotekše povečali. Zapisati je potrebno še. da se morajo pojavljati sedaj, ko pri-dobivajo dela v deželah v razvoju, v nekoliko drugačni vlogi. Zapo-slujejo namreč manj kvalificirane delovne sile. Tja morajo prihajati s strokovnjaki in visoko kvalifici-rano delovno silo. saj morajo za-poslovati kar 60 in več odstotkov domače delovne sile, ki pa je tudi mnogo cenejša. Mira Zakošek »NAŠ ČAS«, glasilo sociaii-stične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za inlormiranje, propaeando in založništvo Vele-nje, p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do l.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa iz- haja »Naš čas« od 1. marca ty73.. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik) Bog-dan Mugerle, Janez Plesnik, Ta-tjana Podgoršek, BorisZakošekin Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Zbor združenega dela skupščtoe občine Velenje je na zadnji seji, kot snto že poročali, sklenil, da so organizacije združenega dela iz Šaleške doline dolžne izpolnili izvozne načrte. dogovorjene v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Savinjsko šaleška gospodarska zbomlca in izvršni svet skupščine občlne Velenje bosta spremljata izpolnjevanje teh obveznosti in o vati poročala občinski skupščini. Koordir odbor za pospeševanje Izvoza >ri | zbomki in izvriUti svet bosta izdeiala program pov vidjučevanj« orgaoizacij zdrniemgi dela v izvoz m li področja. še posebej se monjo za oresničitev tc poudarjti . skiep iben zdraieaega deia, zavzeti organizac^e v okviru zda Gotenje, oraaoteaclje i Sipak, Vegrad, EKO, Eiektrostojna opreraa, Modnlsaion, V« ERA — TOK KmetQstvo Šoitaal, ERA — TOK Koplas, pos) skupnost Farmin, Elkroj — tozd Konfekcija Šoštani in IUV — tozd Tovarna usnja Šoštanj. Đanes obj prva poročila naših novinarjev o tem, kako so v delovnih kotektivih uresnlčlli polletna izvozna prizadev ter kakšna so prizadevanja za uresničitev predvdenih hvoza oziroma za njlbovo preseganje. mmmi IUV — TOZD Tovarna usnja Šoštanj 0b polletju več, kot so računali V tovarni usnja Soštanj so za leto 1982 načrtovali, da bodo izvo-zili na konvertibilno tržišče za okoli 350 tisoč dolarjev usnjene konfekcije. „Letošnji načrtovani izvoz je v primerjavi z lanskim nekoliko nižji, predvsem na račun povezovanja in samoupravnega dogovarjanja v reprodukcijski ve-rigi usnjarsko-predelovalne indu-strije Slovenije. V splošnem združenju te industrijske panoge je bil sklenjen dogovor, da se uskladijo načrti ekonomskih odnosov s tujino, tako da bo lahko celotna panoga zagotovila za okoli 45,5 milijonov dinarjev deviznega učinka. Na osnovi tega povezo-vanja in dogovarjanja, seveda vse s ciljem, da kar najbolj povečamo izvoz končnih izdelkov usnjarsko-predelovalne industrije, so finalisti prevzeli dodatne obveznosti iz-voza. Izvozne obveznosti ostalih slovenskih usnjarskih proizvajal-cev, kot so tovarna usnja Vrhnika, v sestavi katere posluje naša temeljna organizacija, Utok Kamnik Slovenj Gradec in Konus Slovenske Konjice, so se temu pri-merno zmanjšale. Finalisti, to so predvsem večje delovne organi-zacije čevljarsice industrije (Peko, Alpina, Zmaga in Ciciban) pa so si na svoja ramena naložile še dodat-ne obveznosti. Seveda takšna poli-tika v naši industrijski panogi omogoča slovenskim usnjarjem normalnejšo oskrbo z reprodukcij-skimi materiali. To pa je tudi glavni razlog, da je izvozni načrt temeljne organizacije tovarne usnja Soštanj nižji od lanskega," je povedal direktor Jože Tekavec. Kljub nekaterim težavam so za-posleni v šoštanjski tovarni usnja v prvem polletju letošnjega leta pre-segli načrtovan izvoz za 6 odstot-kov ali z drugimi besedami, izvo-zili so za 158 tisoč dolarjev svojih izdelkov na konvertibilna tržišča. Kot pouuarjajo, bo:'o svoja priza-devanja za kar največji devizni priliv poskušali še povečati, predvsem z večjo produktivnostjo in varčevanjem na vsakem koraku, da bi dosegli načrtovani izvoz ob koncu leta. ,,Ze v tem trenutku resno razmišljamo o nujnosti povečanja izvoza, predvsem usnja, saj povečan izvoz konfekcije preko fizičnih možnosti ni več mogoč, ker naše konftKcijske izdelke že sedaj izvažamo skoraj v celoti. Razlog za to tiči v sprejetem zakonu o pogojih razpolaganja z ustvarjenimi devizami. Da bi do konca leta lahko predelali raz-položljiva surovine, domače kot tudi tuje, nam bo zmanjkalo za uvoz pomožnega materiala, ki ga za predelavo potrebujemo, okoli milijon dolarjev," je poudaril Jože Tekavec. S posebnimi težavami pri vklju-čevanju v izvoz se zaposleni v to-varni usnja Šoštanj ne srečujejo, saj kvaliteta njihovih konfekcij-skih izdelkov v celoti zadovoljuje tehnične standarde tujih partner-jev. Šoštanjskf usnjarji predvide-vajo, da bodo v prihodnje izvozili največ govejega usnja, poskušali pa bodo tujim kupcem tega proizvoda ponuditi tudi svinskc , ki je s stališča ekonomske raču.iice zanimivejši. Po njihovih izračunih izgubilo kar 40 odstotkov že na sa-mi substanci. „Povečati izvozne dosežke po-meni za nas uresničitev izvoznih načrtov. Naša izvozna priza-devanja bodo veljala predvsem uspešni vključitvi programa gove-jega in svinskega usnja naše te-meljne organizacije. Računamo, da bomo do konca leta lahko izvo-zili za okoli 15 tisoč kvadratnih metrov govejega usnja," je za-ključil pogovor o izvoznih prizade-vanjih v tovarni usnja Šoštanj di-rektor te temeljne organizacije Jože Tekavec. Veplas Titovo Velenje Natuje prodativeč V delovni organizaciji Veplas so letos načrtovali kar precejšen izvoz, ki naj "bi ga dosegli predvsem s proizvodnjo jadralnih desk in njenih sestavnih delov. Žal sedanji rezultati niso preveč vzpodbudni in tako bo končni uspeh, kar zadeva izvoz, mnogo slab-ši. Veplas sodi med tiste proizvajalce, katerih proizvodnja je bila vsa leta precej odvisna od uvoženih surovin, Naša kemijska industrija je na-mreč dokaj slabo razvita in z omejitvijo uvoza so z naših trgov izginili tudi številni izdelki, ki sc jih prej naše kmetijske tovar-ne pogosto le delno ople-menitile ali pa celo samo prepakirale. Dodatna omejitev za prodor na tuje trge so tudi visoke cene domačih surovin. Veplas je zaradi tega moral opu-stiti vrsto proizvodov, odločil pa se je, da bo skušal na tuje trge prodre-ti s proizvodnjo lepilnih trakov, jadralnih desk in jamborov za jadralne des-ke. Letos se je zataknilo najprej pri proizvodnji lepilnih trakov, saj se je papir, potreben za njiiiovo proizvodnjo, tako podra-žil, da je bila konkurenč-nost na tujih trgih popol- noma onemogočena in so zato sporazumno prekinili že nekaj podpisanih po-godb. Zataknilo pa se je tudi pri proizvodnji jadralnih desk. Najprej so skoraj do pričetka poletne sezone čakali na uvozna dovolje-nja za potrebne stroje, nato pa nastopile težave pri domačih repromateria-lih, ki so se po dvomeseč-nih poizkusih pokazali za neprimerne. Tako je bilo zopet potrebno poseči po devizah in nakupiti zado-voljive mat&riale v tujini. Medtem se je sezona za prodajo jadralnih desk v glavnem že iztekla. Ker se tudi delavci na tem zah-tevnem programu proiz-vodnje jadralnih desk in jamborov šele usposablja-jo, seveda do konca leta ni pričakovati vidnejših iz-voznih uspehov. Prihod-nje leto pa morajo doseči boljše rezultate. Tako na-črtujejo proizvodnjo 50 tisoč jamborov ter 10 tisoč jadralnih desk. S to proiz-vodnjo in delno prodajo na tujih trgih bi seveda uspeli v celoti pokriti svoje devizne potrebe za naku^ uvoženih repromaterialov. Del izkupička pa bi lahko primaknili tudi k naši boljši devizni bilanci. B. Zakošek Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje. cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. letna naročnina pa 360 dinarjev (za tnozemstvo 720 di-naijev). Ziro račun pri SDK. podružni-ca Titovo Velenie, števiLka 52800-603-38482. J, Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer, Maribor. Nenaročeriih rokopisov iri fo-tografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju se-kretariata za informacijo izvrSne-ga sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačujetemeljnidavekod prometa proizvodov. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Titovega Velenja je v letošnjem prvem polletju prodala na tuja tržišča s konvertibilni-mi valutami za 1 milijardo 410 milijonov dinarjev izdelkov in s tem uresničila predvidenega letnega načrta konvertibilnega izvoza, dogovorjenega v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Sicer so v prvih šestih mesecih letos izvozili iz TGO Gorenje kar 53 °7o vse proizvodnje! Z dobrim delom sc uveljavljajo tudi na tujih trgih 4- stran ★ nSS C85 OBISKALISMO Titovo Velenje * 5. avgust 1982 KK Ptui — Tozd Tržnica Titovo Velenje Ribe še premalokrat na jedilniku Ribe so za prehrano izred-no velikega pomena, saj vse-bujejo vrsto pomembnih hranljivih snovi. Prav bi bilo. da bi bile na naših mizah vsaj enkrat tedensko, temu pa žal še vedno ni tako. Prodajalna rib v Titovem Velenju, ki deluje v sestavi tozda Tržnice KK Ptuj uspeš-no sodeluje z ribogojnico na Muti, tako da so redno pre-skrbljeni s svežimi postrvmi, občasrio pa imajo tudi sveže krape. Poleg tega pa imajo vždno na voljo številne vrste morskih rib. Med najcenejše sodijo skuše, za katere je potrebno odšteti le 73 dinar-jev za kilogram. Prav tako so redno preskrbljeni s fileti osličev (163 din), osliči (101 din), šuri, kalamari (252 din). Občasno pa je nogoče dobiti v prodajalni tudi žabje krake (741 din), zobatca, škampe in nekatere druge vrste morskih rib in rakov, odvisno od tega, kakšna je ponudba na tržišču. V letni sezoni je izbira nekoli-ko slabša, saj z bolj znanimi vrstami rib zalagajo predv-sem turistična območja. Še vedno pa precej vrst rib tudi uvažamo. Vodja prodajalne rib Maj-da Krušič ugotavlja, da se je v zadnjem času povpraševanje po vsch vrstah rib precej povečalo. trudijo pa se, da bi bila njihova ponudba kar najbolj pestra, da bi tako lahko ugodiii slehememu potrošniku. Prav zaradi tega se povezujejo z ribogojnicami in ribiškimi delovnimi orga-nizacijami ob morju. Ocenju-jejo, da se je za več kot enkrat povečala prodaja rib v njiho-vi trgovini v zadnjih letih. Po njihovem mnenju zmogljivo-sti te prodajalne rib v Tito- vem Velenju zadoščajo potre-bam velenjskega območja. Za postrvi in krape imajo dva velika bazena, morske nbe pa dobijo zmrznjene in jih takšne hranijo naprej v zmrzovalnikih, tako da pro-ces zamrzovanja sploh ne prekinejo. Na ta način je zagotovljena tudi dobra kva-liteta vseh vrst rib, čemur posvečajo seveda vso pozor-nost. Prodajalno rib Tržnice v Titovem Velenju večina ob-čanov sicer prav gotovo že pozna, vsi, ki vam ribe še niso redna prehrana, pa se le ustavite v njej in izberite kaj, svojemu oićusu primernega. Navsezadnje so ribe (nekate-re cene smo tudi zapisali) še vedno znatno cenejše v pri-merjavi z drugimi vrstami mesa, so pa enako kvalitetne. M. Zakošek Tkanina Celje — Prodaialna Mojca Nova trgovina, ki jo še premalo poznamo otroke. Te dni smo trgovino ob-iskali in se pozanimali, kakšno je nieno poslovanie v Doletniji me-secih. Poslovodkinja Vida Znidar je med drugim povedala, da z obiskom kupcev oziroma prome-tom nikakor niso zadovoljni. Dnevni iztržek je zelo majhen. saj sopričakovalimnogo večjega. Kaj je temu vzrok, je težko reči. Na-jverjetneje pa na slab izkupiček vpliva dejstvo, da je prodajalna zunaj središča mesta injo je težko najti. V to smo se prepričali tudi sami, ko smo jo iskali. Tudi napi-sna tabla prodajalne Mojca na Saleški cesti nam ni kaj prida po-magala. Sicer pa je nova prodajalna, kt posluje od 12. do 19. ure, zgledno urejena. V njej je ntoč kupiti vso otroško konfekcijo, pletenine, perilo, igračke, vo-zičke, kolesa, vse torej za otroke do šestega leta starosti. Načrtujejo tudi, da bi pričeli prodajati še konfekcijo za otroke do 14 let. Tudi proda-jalki se močno trudita, da bi vsem kupcem k.ar najbolj ustregli, da bi zadovoljni odšli in se še vrnili. »Ne kaže nič drugega kot počakati, da bodo stanovanj-ski bloki dograjeni. S tem bo tudi prebivalcev v tem delu mesta več«, je sklentla pojgo-vor poslovodkinja Vida Zni-dar. B. Mugerle Poslovna enota TRZNICA obvešča cenjene potrošnike, daje pričela s klasično PRODAJO SADJA IN ZELENJAVE v objektu za poslovno enoto. Priporoča se za nakup Le še slab mesec dni nas deli od pričetka novega šoiskega leta. V poslovalnici Mladinske knjige v Titovem Velenju imajo že večino učbenikov in šolskih potrebščin. Tako je torej ostalo še dovolj časa za nakupe. V Mladinski knjigi priporočajo, da jih opravite čim prej, saj se boste tako izognil i morebitni gneči, ob pričetku novega šolskega leta. Zlatarna Celje Prodajalna UTOK Na Trgu Edvarda Kardefja vl mesecemaodprlinovoprodajalno Titovem Velenju so pred dvema | otroške konfekcije za predšolske Tudi zunanji videz kaže na urejenost trgovine. Kmalu ponudba za jesen in zimo Prodajalna UTOK v Titovem Velenju, ki so jo odprli lani, je ena izmed enajstih trgovinic, ki jih ima Tovarna usnja Kamnik po /sej Jugoslaviji. Butično trgovino na Šaleški 18 občani prav gotovo dobro po-znajo, saj se v njej prav radi usta-vljajo, še posebej zahtevnejši kupci. V prodajalni predstavljajo ce-loten proizvodni program tovarne Utok. V tem času so še posebej zanimiva hlačna krila, pumparice ter kompleti (krilo in telovnik) iz usnja. N a zalogi im ajo seveda tudi veliko izbiro usnjene galanterije (pasov, denarnic. torbic). V zim-skem času pa so bogato založeni z izdelki iz usnja in krzna. Za le-tošnjo zimsko sezono pripravljajo številne novosti. V želji. da bi bila njihova po-nudba icar najbolj pestra in celo-vita, se povezujejo še z nekaterimi tekstilnimi proizvajalci. Pred-vsem si želijo sodelovanja z manjšimi, tistimi, ki izdelujejo proizvode v manjših serijah, po zadnji modi, da bi tako ugodili zahtevnejšim strankam in jim ponudili izdelke, ki jih v drugih trgovinah ni moč dobiti. Uspešno sodelujejo z Muro, Almiro, Ide- alom, Pikom in Zarjo Žalec. 15. avgusta bodo začeli proda-jati nekaj izdelkov po sezonsko znižanih cenah, že ob koncu av- gusta pa bodo občani lahko v tej trgovini našli nove izdelke za le-tošnjo jesensko zimsko sezono. M. Zakošek Prizadevajo si, da bi imeli na voljo izdelke. lu jih v drugih trgovinah ni TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n. sol. o. TITOVO VELENJE Kupci nas radi obiskujejo!" Tistim, ki želijo svojim naj-bližjim podariti za praznik dragoceno darilo, se ponavadi odpravijo po nakupu v trgovi-no 7. zlatnino V Titovem Velenju so pred slabim letom dni odprli v sa-mem središču prodajalno z zlatarskimi izdelki Zlatarn Celje. Kot sta nam povedali prodajalki, se je že kar na začetku poslovanja potrdila upravičenost po taki spe-cializirani trgovini. Kupci so jo kar hitro našli. Le kako ne, saj si že ob vstopu lahko kar krep-ko „napaseš" oči. In kaj vse lahko v njej kupimo? Na voljo imajo bogat izbor zlatarskih izdelkov vseh vrst, od zapestnic, ogrlic, pr-stanov, obeskov in še in še. Tudi za zahtevnejšega kupca in izbirčneža je vsega na pretek. Poleg zlatarskih izdelkov pa lahko v prodajalni kupimo še .stenske in ročne ure. Tisti ozi-roma tiste, ki so se svojega nakita naveličali ali kako drugače poškodovali, ga lahko vnovčijo prav tako v tej prodajalni. ,,Vse, kar imamo, gre dobro v prodajo. S prome-tom smo zelo zadovoljni. Naj-večkrat se v naših prodajalnah oglasijo možje pred dnevom žena, novim letom, pa tudi si-cer je obisk zadovoljiv. Trudi-mo se, da bi našim kupcem ustregli v vsaki najmanjši zah- tevi in želji. To nam je do se-daj tudi uspelo. To pa naši kupci zelo cenijo, zato nas radi obiskujejo, ,,sta povedali ob našem obisku. Ob koncu naj povemo le še to, da je pro-dajalna Zlatarn Celje odprta ves dan, od 7. do 19. ure zvečer. T. Podgoršek Ze na začetku se je pokazalo, da je tudi specializirana prodajalna zlatarn Celje v Titovem Velenju potrebna Nova prodajaIna za predšolske otroke na trgu Edvarda Kardelja -pe^oz^ AQ O'® - ** od A2< ve\e^e soz^Slž 5. avgust 1982 * Titovo Velenje NAŠIKRAJIIN LJUDJE •k stran 5 Planinsko društvo Titovo Velenje Ma/a anketa Med krajani naselja Reber Kdaj spet čista voda iz pip? Brez vode ni življenja, pravi star pregovor. Skoraj ni več domačije v občini Velenje, kjer je ne bi imeli v hiši ali vsaj v bližini, v lastnem vodnjaku. Kaj pa krajani naselja Rebro v krajevni skupnosti Lokovica? O napeljavi vodovoda do domačij »sanjajo« že več kot tri leta. Tisti, ki nimamo takih težav, si sploh ne moremo predstavlja-ti, kako bi lahko delali in živeli, če iz naših vodovodnih pip ne bi pritekla voda takrat ko jo odpremo. Hudo je že ob sušnih obdobjih, ko vode ni le nekaj ur. Godrnjamo, se hudujemo, brez nje ne naredimo ničesar. Če pa jo je dovolj, brezskrbno peremo avtomobile, zalivamo vrtove. Včasih nimamo niti toliko časa, da bi popravili pipo, ki pušča. Kako pa zmore-jo brez osnovnega vira za življenje krajani Reber? »Težko je. Že tretje leto nam vozijo vodo v 16 tisoč litrski zbiralnik gasilske avtocisterne. Poln zadostuje le za tri do štiri dni. Kako se da varčevati z vodo, vemo mi zelo dobro. Rabimo jo le za kuhanje, pra-nje, za kaj več je pa niti nima-mo. Živina mora biti zadovolj-na z deževnico. Vsaka kapljica piuie vode je dragocena. Poleti še nekako gre, mmnogo težje je pozimi. Cesta je poledenela in težko dostopna do zbiralnika. Pozimi topimo sneg ter led, da imamo vsaj za živino vodo doma. Skoraj si ne upamo na stranišče, da o kopanju in tuširanju raje ne govorimo,« je povedal Alojz Srebre, ki je tudi član gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda v naselju Rebro. V tem predelu Lokovice so krajani včasih imeli svoj vodo-vod. Ko so pričele obratovati šoštanjske Termoelektrarne, je . postala voda neužitna, sajasta, v njej pa je bilo tudi polno žvepla. 28 domačijam, kolikor jih Rebra štejejo, vodovodne pipe niso več služile svojemu namenu. Prednostna naloga. za katero so krajani Lokovice tudi izglasovali tretji samoprispe- Alojz Srebre vek, je prav izgradnja vodovo-da. Naložba jih bo veljala precej denarcev, reci in piši kar okrog devet miitjonov. Z deli bi že morali pričeti lansko leto, vendar do danes ni še ničesar narejenega. Zatakne se vedno pri denarju. Sredstva iz samo-prispevka še zdaleč ne bodo zadoščala. V kar najhitrejšo rešitev te težave se bodo po svojih močeh vključile tudi Termoelektrarne Šoštanj, ki si prav tako prizadevajo rešiti to nalogo dolgoročno že nekaj časa. Kot pravijo krajani, so namenili na sestankih že kar preveč besedi temu vprašanju. Pripravljeni so prispevati nekaj denarja sami, zavihati rokave ter prijeti za krampe in lopate pa jim tudi ne bo pretežko. Volje in pripravljenosti je torej dovolj, le denar si bo treba še nekako zagotoviti. »Kdor ni PTT Center Titovo Velenje Dela v polnem zamahu Gradnja prepotrebnega no-vega PTT centra v Titovem Ve-lenju, ki so ga pričeli graditi lansko jesen, napreduje po načrtih. Gradbena dela so v glavnem končana, čakajo jih le še zaključna dela, zlasti mon-taža opreme, katere dobavitelja sta Iskra in Unis iz Sarajeva. Ko bo gradnja končana, po načrtu bi naj bila oktobra prihodnjega leta, jih čaka še ureditev okolice, zlasti pa pre- hod do Kidričeve ceste ter no-ve soseske Edvarda Kardelja. Za vse prebivalce Titovega Velenja in okolice bo nov PTT center, katerega predračunska vrednost znaša 280 milijonov dinarjev, velikega pomena. Kot nam je povedal direktor tozda za PTT promet Velenje, Janez Krašovec, se bodo telefonske zveze z drugimi kraji povečale, delovni pogoji delavcev pa bistveno izboljšali. B. M. Na Triglav - dve-stoti društveni izlet Že od dneva, ko je bil program izletov planinskega društva iz Titovega Velenja izobešen v društveni pisarni, je bilo čutiti med planinci veliko navdušenje za izlet na Triglav. Ta izlet je bil že 200 društveni po vrsti. Triglav, najvišji vrh Julij-skih Alp in naše širše domo-vine. simbol slovenstva in svobode. na katerega so se Velenjčani, 44 jih je bilo, povzpeli spet po nekaj letih. Triglav. ki ga opeva pesem in o katerem se z veliko spoštlji-vostjo pogovarjajo mnogi, ki so ga občudovali, zlasti pa tisti. ki so šli na naš najvišji vrh prvič. Triglav ima tri vrhove. Najnižji, zahodni predvrh Rjavec meri 2568 m, vzhodni Mali Triglav je visok 2725 m in sam vrh s 2863 m. Najlep-šo oblino Triglava vidimo iz vrha Tosca nad Velikim pol-jem. Južna in vzhodna stena sta precej položni in se spu-ščata proti Bohinju ter v Krmo. zahodna stena pa je bolj strma — trentarska. Na severni strani je mogočna Severna stena, ki je visoka do 1200 m. Iz Titovega Velenja so se planinci odpravili že ob štirih zjutraj. Pot jihje vodila mimo Trojan, Kranja in Jesenic do Mojstrane. Od tam pa še nekaj kilometrov do Aljaže-vega doma v Vratih. Ena skupina je že prvi dan prispe-la na vrh. druga dan kasneje. Do cilja so rabili sedem ur in pol. Pot je bila naporna, vendar so prav vsi prispeli na vrh. Tisti. ki so bili na Trigla-vu. najvišjem slovenskem očaku prvič, so od sreče vriskali, peli in objemali dru- ge- Po večurni hoji so si lahko privoščili pošten počitek. Pre-spali smo v Planiki. Vreme je bilo lepo, razen pri spustu čež Komarčo je deževalo. Toda, prav ničesar ni spravilo Ve-lenjčanov v slabo voljo, saj je bil Triglav že za njimi. Planinci so se ob izstopu iz avtobusa razdelili v dve sku-pini. Prva skupina je pot nadaljevala po znani Tomin-škovi poti, druga pa po težji in za marsikoga še neznani poti do Liknje in čez Plame-nice na vrh. Obe, zlasti sled-nja, zahtevata izurjene pla-nince z zanesljivim korakom. Plemenice so velika plano-ta na robu Severne stene in ob vznožju vrhnje zgradbe Triglava. Pri kasarni Mor-beng so se pohodniki priklju-čili poti iz Doliča, po kateri so šli vse do vrha. Nato so se spustili do Planike, kjer sta se obe skupini srečali in nada-ljevali pot proti Prehodavcem do koče pri Sedmerih jezerih. Domov so se vrnili v večer-nih urah vsi veseli in zado-voljni. Takšni izleti, posebej če se povzpneš na naš najvišji slovenski vrh, razvijajo tova-rištvo ter vzbujajo ljubezen do vsega lepega. Julijana Hočevar Casi, ko je Mozirnica poplavljala središče Mozirja, so minili Mimo pa so očitno tudi časi kakovostno opravljenih del nekaterih izvajalcev. Regulacija potoka v središču kraja stane veliko denarja, med drugim tanjša občanov žep, slabo delo pa kvarno vpliva na zaupanje ljudi. Povsem nerazumljivo je torej, da se nihče ne zmeni za rušenje komajda zgrajenega dna in zidu. (J. P.) Izbira, a drago V teh poletnih dneh, najraje scžemo po sadju in zelenjavi. Odpravili smo se na velenjsko tržnico in praznih rok. M§ Zelenja ~> pri- Helam na do-. .ačem vrtu, sadje pa kupujem bolj poredko. Za nakup na tržnici se odločim le takrat, kadar ne dobim željenega blaga v trgovini. Vzrok za to so previsoke cene. Res pa je, da sta na tržnici mnogo boljša kvaliteta in [ estra izbira. občutil pomanjkanja vode na lastni koži, ne more verjeti, kako težko nam je, še posebej gospodinjam. Prestrežemo prav vsako kapljico, deževnico pora-bimo za živino in čiščenje doma. Peremo le takrat. kadar Terezija Hudobreznik je to nujno potrebno. Če od-prem vodovodno pipo, priteče-jo namesto vode čme saje. Tudi jaz bom pomagala pri izgradnji, samo da bi pričeli z deli čim-prej. V slogi je moč. Zato bi bilo prav, da bi se vključili v udarni-ško delo tudi tisti Lokovičani, ki že imajo napeljan vodovod,« je dodala Terezija Hudobrez-nik. Tako je torej, če je človek še pri oskrbi z osnovnim virom za življenje odvisen od drugih. Prevoz vode z gasilskimi avtoci-sternami tudi ni zastonj. Šo-štanjske Termoelektrame velja kar lepe denarce. Pri vsem tem pa seveda trpijo najbolj krajani. Tako kot oni tudi mi iskreno upamo, da bo v doglednem času iz njihovih pip pritekla zdrava pitna voda, pa se bo dalo tudi na Rebrah dobro in prijetno živeti. Krajevna skupnost Bele vode Savinek namenjajo pripravi potreb-nih dokumentov za kar na-jhitrejši pričetek del pri re-konstrukciji krajevne ceste Grobelnik—Savinek. Cesta bo dolga 3 km in pol, naložba pa jih bo veljala kar 10 mili-jonov. S prvimi deli naj bi pričeli spomladi prihodnjega leta, denar zanjo bodo dobili iz sredstev samoprispevka, nekaj pa bodo prispevali še krajani sami. Vendar co ne bo dovolj. Krepko bodo morali zavihati rokave prav vsi krajani Belih vod, da bodo to načrtovano nalogo lahko uresničili. Do konca sred-njeročnega obdobja 1981 — 1985 bi radi asfaltirali še nekaj krajevnihcest, sajjih redno vzdrževanje stane ve-liko več, kot dobijo vsega denarja na leto. S tem bi rešili marsikatero težavo, pred-vsem pa omogočili otrokom organizirani prevoz v šolo skozi vse leto. Od rekonstruirane ceste si veliko obetajo Cesta Grobelnik - V Belih vodah krajani ( čanov in na volitve v nove kljub poletju ne mirujejo. I samoupravne organe sku-Pripravljajo se na zbor ob-1 pnosti. Vsoskrbpavtehdneh 6- stran ★ naS CSS FELJTON, ZANIMIVOSTI Titovo Velenje * 5. avgust 1982 Radovan Timotijević Desant na Drvar ali skok v prazno To so bile zelo zapletene šifre in ključi. katerih dešifriranje bi bilo za tiste. ki jih niso poznali. težavno in dolgotrajno delo ne glede na to. da so jih Nemci pogosto menjavali. Na lem sestanku so se Nemci dogovorili. da dokumentov. ki so se nanašali na »konjev skok«. ne sme nihče dofeiti v roke. pa če bi imel še tako visok položaj ali čin. Vse je treba šifrirano sporočiti po radiu z oznaki »tajna poveljstvena za-deva«. poleg tega pa še »zadeva za vodjo« in »samo prek oficir-jev«. Zadnja oznaka ni pomeni-la. da bo skrivnost prinašal oficir. temveč je to bila le stopnja zaupnosti dokumenta, pomenila pa je. da gre za strogo zaupno skrivnost. PRVA POTEZA: »ŠAH« Generul Helg ni bil sezna-njen s pripravami na operacijo »konjev skok« in ko je prišel h generalu Randulicu. mu ta z ničemer ni nakazai, da je v časovni stiski. Helg je opazil le to. da so generalovi ukazi zelo kratki in odločni. »Helg. poveljstvo armade namerava z obsežnejšo operaci-jo ruzbiti sovražnikov 4. udarni korpus. katerega sile se zadržu-jejo nu območju Banije. Kordu-na in Cazinske Krajine.« je uvodoma dčjal Rendulic. »Na-ša zamisel je takale: nasprotni-ka presenetiti z napadom z juga. vzhoda in severa. njegove sile presekati na več delov, jih obkoliti in postopoma uničeva-li. Pri tem moramo na vsak način preprečiti. da bi se umak-nile proti jugu. To je zelo pomembno.« je dejul generalu Helgu. Toda general Rendulic Hel-gu ni odkril. da je njegova naloga samo v tem. da varuje zalednje enot. ki bodo sodelo-vale napadu na Drvar. »Operucija se bo konspirativ-no imenovala »šah«. poveljeva-li pu ji boste vi.« niu je dejal general Rendulic. Naloga sploh ni biia lahka. Nu.ša svobodno ozemlje med Vojničem. Slunjem in Topu-skim na obmoćju Petrove gore je bilo dobro zavarovano. Z juga ga je i/ Cazinske Krajine varovala Unska operativna gru-pa. z vz.hoda 8. udarna kordu-naška divizija in s severa 7. udarna banijska divizija. med-tem ko je bila 34. udarna divizija v Žužemberku in šest partizanskih odredov vsak dan na svojem območju. »Kdaj pa bo začetek tega .šaha'?« je zanimalo Helga? »Dvaindvajsetega maja«. je odgovoril general Rendulic. »To je vendar že čez tri dni. gospod general! Kdaj pa naj pripravim operacijo?« se je začudil Helg. »Poleg tega za operacijo tudi nimam dovolj sil.« »Časa je res malo, to pa zaradi presenečenja, Helg. Ne-kaj enot boste še dobili, poleg tega bom prosil polkovnika Hagna. naj- vam pomaga z letalstvom. Toda roka ne mo-rem podaljšati niti za uro.« je pribil Rendulic. »Koliko časa bo trajala ope-racija?« »Približno pet dni. Še pose-bej je pomembno. da boste v noči na 25. maj z nenadno akcijo likvidirali štab 4. korpu-sa v Topuskem. To vam bo olaj.šalo situacijo.« mu je dejal Rendulic.»Še nekaj. Moje eno-te. ki vam bodo pomagale. morajo biti vsak trenutek pri-pruvljene. da jih lahko upora-bim za dejstvovanje na obali.« General Helg je iz svojega korpusa i/.bral dva okrepljena konjeniška polka Sibircev in Kozakov iz 1 kozaške divizije. od Pavelića je dobil njegovo »telesno gardo« in ustaško-do-niobranske polke. prispeli pa so tudi četniki. Rendulic mu je dodelil enote 373. divizije, en izvidniški bataljon, 92. motori-zirani grenadirski polk ter tan-ke in letala. Operacija »šah« se je zares začela 22. maja zjutraj. Proti svobodnemu ozemlju je krenila dokajšnja vojska. Toda štab 4. korpusu je pravočasno odkril ncvarnost. ki se mu je bližala. Hitro je premestil svoje enote in pričakal sovražnikovo glavni-no. ki je prodirala iz. smeri Karlovca. Hudi boji so trajali vse* do 26. maja. naslednjega dne pa so naše divizije krenile v protinapad in Nemce potisnile v garnizone. odkoder so bili pri.šli. Za Rendulicaje bila operaci-ja »šah« praktično končana 25. maja, ko se je začel »konjev skok«. Šele takrat se je generulu Helgu posvetilo, daje Rendulic pred njim s svojimi pravljicami o napadu na Jadransko obalo spretno prikril skrivnost desan-ta na Drvar. »NIHČE NE SME VEDE-! TI...« Rok se je že iztekel. generala Rendulicu pa še niso poklicali v Vrhovno poveljstvo, kot mu je bil obljubil Hitler. Zato je ostal v Vrnjački Banji in se ubadal s »konjevim skokom«. v Berghof pa je namesto njega z letalom odletel feldmaršal von Weichs. Firer je von Weichsa sprejel 21. maja. na sestanku pa je bilo navzočih več ljudi kot prvič. Med drugimi sta se ga udeležila tudi SS—reichsfuhrer Himmler in njegov vodja štaba za boj proti partizanom SS—gruppen-fiihrer Knoblauch. Razgovor s Hitlerjem je dolgo trajal in feldmar.šal von Weichs je rnoral pojasnjevati v zvezi s »konje- ,vim skokom« tudi razne po-drobnosti. ki so zanimale Hit-lerja. Naslednjega dne, 22. maja je Weichs seznanil Rendulica o sestanku pri Hitlerju. »Firer soglaša z načrtom. ki sem mu ga predlagai, vendar je ukazal. da je treba bojne skupi-ne okrepiti. Res pa je. da ni imel nobene večje pripombe in je celo priznal, da je operacija dobro zamišljena.« je dejal von Weichs. »Kako pa je z onim drugim padalskim bataljonom. o kate-rem je bil govor na prejšnjem sestanku?« ga je vprašal Ren-dulic. »To je bilo omenjeno le mimogrede.« je odgovoril Weichs. »Največjo pozornost so namenili uspešnosti operacije. Firer je spet poudaril pdtrebo. da Tita zajamemo. Ubiti ga je treba le v primeru, če ne bo prav nobene možnosti, da bi ga ujeli živega,« General Rendu-licje pazljivo poslu.šal Hitlerje-vo navodilo. Weichs je za trenutek umolknil, nato pa je odprl svojo beležnico in dejal: »Hitler mi je. v kratkem dobesedno rekel tole: »Tita morate ujeti. Ko ga dobite v roke. ga kar najbolj skrivoma pripeljite sem. Zapomnite si feldmaršal, nihče ne sme vede-ti. da je Tito ujet. Pripeljite ga z letalom« je Weichs prebral, na-to pa dodai: »Firer je govoril odločno in je končal takole: »To naj uresniči -Rendulic, kateremu sem že razložil, kako naj v tem primeru ravna.« »Da. firer mi je to povedal. in skušam. storiti. kar je največ mogoče.« je odvrnil general Rendulic. »Moram vam reči. da oni v Berghofu zanesljivo računajo na to. da bodo kmalu videli maršala Tita. Tak vtis sem dobil iz pogovora s Keitlom in Jodlom. Ko je bil sestanek končan. mi je pristopil reichsfii-lirer Himmler. Na svoj način je v ohliki ukaza ponovil vse to.. kar mi je bil firer dejal na sestanku.« je končal von Weichs. General Rendulic je odgovo-ril. da bo ravnal strogo po Hillerjevih ukazih. Nato je feldmaršalu poročal. kako je ohranil • v tajnosti »konjev skok«. Seznanil pa