GOSPODARSKI LIST V. UREDIL Inž. FRANCE PEGAN V GORICI 1926 ZALOŽILA ZADRUŽNA ZVEZA — NATISNILA KATOLIŠKA TISKARNA VSEBINA 5. LETNIKA. ooo Splošno gospodarstvo. Gospodarske razmere v Bosni Ali se splačajo umetna gnojila? . Žitna borza v Milanu .... Leto peronospore ................. Razdalja sajenja dreves ob mej nikih........................... Cena svilodov..................... Hranilne vloge v Zedinjenih dr žavah .......................... Oranje z motorjem................. Oranje s traktorjem v Vipavski dolini ......................... Kmetovalci poročajte! .... Vzorčni velesejem na Reki . . Zaključek kmetijsko s nadaljeval? nega tečaja v Dornberku . . . Sprememba v izdajanju bankovcev Stran Stran % 80 Ali so zadruge dolžne dati pregle* 81 dati mere in uteže? .... 81 Kako široke obroče morajo imeti 81 kolesa pri vozovih? .... Žitna in gospodarska bitka . . 102 Obvezna ureditev gnojišč . . . 102 Semenski krompir.....................215, Kompost............................. 102 Brezplačno gnojilo................... 102 Kemija v modernem kmetijstvu: Prvine................................. 2 121 Kemija prsti . . 27, 50, 70, 90, 110 140 Kemija rastlin . . . 130, 157, 185 141 Zakaj pada produkcija mleka? 210, 232 Železna rja...........................233 141 Bordoška mešanica......................252 141 Kvašenje...............................252 172 173 189 213 236 235 236 Živinoreja in živinozdravništvo. Okrepitev deteljišč.................. 4 Furlanski konji .......................... 4 Perutninska davica................... 5 Novi zakon o spuščevalnicah za , bike...............................28 Slabi parklji pri goveji živini ... 31 Kako krmimo oljnate tropine? . . 52 Prebava krme.........................71 Perutninska davica...................72 vUši na živini.........................91 Izstop nožnice.......................112 Konjsko meso v ljudski prehrani . 132 Ali ste že dali cepiti svoje prašiče proti rdečici?.....................132 Stanje domačih živali................132 Zvrženje krav 150 Guinejska ali morska kokoš . . . 150 Razkuževanje .......................... 178 Bolezen na parkljih.....................178 Kako odpraviš volu trmo? . . . 178 Jesenska razstava mladih bikov be* lanske in žrebet kobariške pasme 178 Belanska goveja pasma v naših gorah ...............................198 D.omača lekarna v živinozdrav* stvu.......................... 199, 242 Nahod...................................222 O rdeče oikasti hribovski goveji pasmi v idrijskem okraju . . . 243 Razstava mladih bikov in žrebet v Kobaridu in Tolminu..................245 Seznam nagrad iz razstave .... 246 Stran Stran Mleko za sir 6 Pravila za člane mlekarskih zadrug 133 Plača naših mlekarjev 7 Trg z maslom 134 Preizkušenje mleka za sir . . . . 31 Osrednja mlekarna v Trstu . . . 151 Naša mlekarna 33 Slepota sira 153 Gnetenje masla 53 Problem mleka za ljudsko prehrano 179 Zakonite določbe glede masla in Planinski; sir 180 sira 55 Katere knjige morajo imeti mle« * Sir 55 karne? 181 Knjigovodski tečaj za voditelje Centralizacija v izdelovanju masla 201 mlekarn 55 Velikost in teža tolminskega sira . 204 Mlečne kislinske bakterije . . . 73 Pridatki v mleko za sir .... 223 Sirila in sirišča 92 Plačevanje mleka po množini tolšče 247 Napihovanje sira 113 Sadjarstvo. Razpis nagrad za nasade breskev . 8 O obrezovanju sadnega drevja . . 9 Omela................................... 10 Kako vsadimo sadno drevo? . . . 33 Čas cepljenja se bliža...................34 Pomlajenje sadnih dreves .... 36 Oddaja sadnih dreves.....................36 Nabiranje cepičev........................37 Svinčeni arzenijat.......................38 Se enkrat zimska zlata parmena . . 55 Katera jabolka naj cepimo? ... 57 Nekateri največji škodljivci na« šega sadnega drevja....................64 Sadimo orehe!............................75 Pozor gojitelji sviloprejk! .... 75 Nasadi breskev..........................76 Proti piškavosti hrušk..................76 Negovanje novih breskovih nasa« dov.................................116 Dajmo mladim breskvam dušika! . 117 Kodravost na breskvah ..... 117 Hrošči so se pojavili..................117 Obrezovanje zelenih breskev . . 135 Letno oskrbovanje črešenj . . . 136 Trganje sadja ........................ 154 V deželi sadja..................... 181 Naprava novih sadovnjakov . . . 205 Kako cepimo murve?.....................226 O gnojenju sadnega drevja . . . 227 Čistimo travnike pred gnojenjem! . 228 Vinogradništvo Borba proti grozdnemu črvu ... 11 Po prodaji vina.....................38 Trajanje kolov......................... 39 Zakaj pretakamo vino? .... 39 Izboljšanje naših vin...............57 Nabavite si pravočasno modro ga= lico!.............................58 Samcrcdeče ameriške trte .... 76 Zakonski predpisi glede vina in je« siha..............................77 Boj proti peronospori in oidiju . . 96 Grozdni črv........................118 Osmojene trte......................118 Bledica............................119 in kletarstvo. Novi zakon proti pijančevanju . . 137 Vedno bolj so žejni......................137 Po toči................................ 137 Pred trgatvijo...........................183 Novo sredstvo proti toči .... 184 O uporabi žveplenega amonium« fosfata in kalijevega mctabisul« fita pri napravi belih in črnih vin 209 Obrezovanje trte in njena rodovit« nost................................. 220 Letošnja trgatev.........................251 Kako odstranimo vinu duh po puš* Čohi in plesnobi.......................251 Navodila za napravo domačega vrta ............................ Smrdeča gnojila.................... Kdaj uporabljamo gnojnico? Odkod dobivamo kalijevo sol? Občinski agronom................... Pridelek krompirja .... Pridelek žita na svetu .... Trgovina s cvetlicami .... 32 milijonov lir za žitno bitko . Škodljivec na fižolovem zrnju . Brananje in osipanje pšenice . . Kako dobimo zgodnje šparglje? Tako se skrbi za dobro seme! . Glavne določbe zakona o melio racijah ......................... Kočna sesalka...................... Apno v zelenjadnem vrtu . . . Kako naj se že sedaj borimo proti gnitju krimpirja................. Gnojitev krompirja................. Kako naj gnojimo koruzi? . . Stran Krmska pesa.......................... 12 Ne bodimo roparji svoje zemlje! . 13 Okopavajmo redno in o pravem 13 času! ................................. 13 Spravljanje trave ob deževju 119,138, 14 Škropite krompir z bordoško me« 14 sanico! ............................... 14 Boj proti predenici................... 14 Pred setvijo ajde..................... 14 Podorjite strnišče!................... 40 Jesensko oranje.....................183, 41 Setev ozimnega žita................... 41 Čilski soliter ali amonijak? . . . 41 Odbirajmo najlepše koruzne klase za seme!........................... 39 Ne trgajte koruzi vrhov! .... 60 Naprava moderne gnojnišnice . . 61 Prepovedano ubijanje krtov . . . Nemški zgodnji krompir .... 61 Podpora kokošjereje in zajčjereje 61 cd strani vlade........................ 77 Stran 78 79 1(M) 155 121 139 139 140 228 206 207 208 208 229 250 250 250 Zadružništvo. Kako močno je že zadružništvo? . 17 Novoustanovljene zadruge . . . 125 Posojilnice ....................... 18 Uradna tajnost pri zadrugi ... 143 Mlekarna 18 Spominjajte se pokojnih zadrugam jev* 144 Članom načelstva naših zadrug . . 18 Zapisnik XX.'redn. občnega zbora Tridnevni tečaj za voditelje naših Zadružne zveze v Gorici . . . 159 zadrug . . ...... . . 18 Kdo sme biti izvoljen v načelstvo Nadaljevalni kmetijski tečaj v naši jn v nadzorstvo?....................187 deželi ............................... 18 ^ je £ianstv0 Vaše zadruge v Nisem član načelstva, sem samo v redu? ..............................188 nadzorstvu ........ 43 Qj t- pečati,.....................189 Zadružne mlekarne in davki ... 44 Napredek v zadružništvu vseh de* Izkazi elanov .......................... 44 j .... 211 Sprejem novih članov.....................45 ' 9cj. Ali velja še stari zadružni zakon? 63 Voditelp nasu za rug ... . Zadružne sušilnice svilodov . . . 64 Pns oib.na mrtve roke . ... . 236 Knjigovodski tečaj v Cerknem . . 82 Koliko elanov naj šteje načelstvo Plemenitost zadružne misli ... 83 zadruge. • • v....... Neuspehi naših zadrug..............104 Poroštvo članov načelstva .... 255 Po občnem zboru....................104 En porok za devet posojil .... 255 Za veljavo.........................125 Stran Stran Novi zakonski predpisi glede če* Kaj je z novim čebelar, zakonom? 123 belarstva ............................ 15 Pred travniško in kostanjevo pašo 124 Pripombe k čebelarskemu zakonu . 42 O vzgoji matice..........................142 Čebelarenje v marcu..................62 O čebeinih znamenjih......................192 Čebelarska opravila v aprilu ... 82 Potvorjen med............................216 Pred akacijevo pašo.................103 Gospodarski koledar. Stran: 21, 47, 67, 86, 107, 127, 146, 175, 194, 219, 240. 258. Tržni pregled. Stran: 19, 45, 65, 84, 105, 126, 145, 174, 193. 216, 237, 255. Razno. Pogled nazaj in naprej............. 1 Sposobnost in odločnost . . Največje bogastvo je.............. 25 Posnemajmo, nadkriljujmo! . Kodna gruda .......................25 Samoohramba, samobramba Kakršna setev — taka žetev ... 70 Več proizvajati — man j uporabljati 198 Pravo gospodarstvo ................89 Zadružna kriza?...................222 Sreča kmetske hiše................109 l.iktorsko posojilo...............241 Vprašanja in odgovori. Ali se sme župan protiviti proti Kje bi dobil sive srebreče ali fran* otvoritvi osmice (trife)? . . . 20 coske orjaške srebreče? .... 67 Kako ozdravim bolnega kanarčka? 20 Kje bi dobi'1 sadike mecesna, smre* Ali so dobri dvojčki za pleme? . . 20 ke in črnega borovca? .... 85 Kje se dobi koruza za setev? . . 20 Kako si pomagamo proti strunam? 85 Kaj je pravi vzrok slinotoka in S kakimi umetnimi gnojili naj po* napenjanja pri goveji živini? . 20 gnojim njivo za koruzo? . . . 85 Kako se uniči trtjone ali kukcc? 21 Kje dobim cinkov fosfor za uniče; Kaj je svinčeni arzenat? .... 21 vanje poljskih miši? 85 Zakaj ni prašič nemške žlahtne Ali naj kupim mešanico umetnih pasme za naše kraje? .... 46 gnojil? 106 Zakaj se dobi iz iste množine m le* Ali lahko rabimo premogov pepel ka večkiat različno količino mas za gnojilo? 106 sla? 46 Pristojbina na njivo 107 Kako ozdravim božjastno kravo? . 46 Listne uši na breskvah 107 Zaikaj prašič pokašljuje? .... 47 Koliko metrov od mejnika se sme S katerim umetnim gnojilom naj saditi sadna drevesa? 107 gnojim trtam? 66 Vzrok napihovanja sira .... 127 Ali naj začnem s špekulativnim pi- Škropljenje krompirja proti ples* tanjem čebel? 66 nobi 127 Koliko oddaljen sme biti en čebel; Kje lahko kupim čebelarske po* njak od druzega? 66 trebščine? 127 . . 130 . . 150 . . 178 Stran Kake so cene teh potrebščin? . . 127 Kje lahko dobim čebelne roje? . . 127 Kako se obrezujejo mlade breskve? 145 Kako pokončujem na najlažji na= čin predenico?.........................145 Ali mi svetujete uporabo umetno vzgojene matice? ......................145 Kak uspeh so imeli posestniki z semensko pšenico?......................145 Ali imajo stari satniki kak vpliv na zalego ali donašanje medu? . 146 Kako očistimo skisan sodček? . 175 Ali je romunska koruza dobra za moko? .................................175 Zakaj je junica zvrgla že v šestem tednu?.................................175 Ali smem gnojiti zelje s čilskim solitrom? .............................175 Zakaj mi je čilski soliter osmodil zelje? ................................194 Tele se mi je začelo napenjati in je drugi dan poginilo.....................194 Kako najlažje odstranim plesnobo iz kleti? .............................194 Kake orehove tropine se prodajajo? 194 Preveč odmerjen davek mlekarni . 194 ^J\ake knjige rabi mlekarna? . . . 194 Sredstva proti bramorju .... 194 5detna krava daje mleko samo en* krat na dan............................217 Ali smem pobijati voluharje s sa= mostrelnico? . . . . . 218 Katero umetno gnojilo mi svetu* Katero pšenico priporočate? . . 218 Koliko časa gori en kilovat elek; trične luči, ki ima 50 sveč? . . 218 Kedaj lahko sejem deteljo in an= gleško ljuljko med pšenico? . . jete za pšenico? Njivo sem po« gnojil tudi s hlevskim gnojem . Rok za vlaganje prošenj glede pod= pore za vzorno narejene hleve . Koliko bi stal cement, ako bi ga naročili skupno?.................... Ali bi nam Zadružna zveza naro« čila skupno lita korita? . . . . Kje se dobi mlade cepljene kosta* nje?................................ Zakaj grize krava rep?................. Ali se dobijo pri Kmetijskem uradu mlade murve?........................ Kako se cepijo murve?.................. "Kako daleč sme biti drevo od mej* nika? .............................. Kako daleč mora biti gnojnišnica po novem zakonu od hleva? . . Katero umetno dušičnato gnojilo je bolj priporočljivo za pognojenje travnika? .......................... Ali je za pitanje prašičev boljša ko= ruza, ali tropine?.................. Kradnja borov.......................... Kje dobim gozdne sadike? . . . Nasvet za napravo čebelnjaka . . Koliko klajnega apna dam lahko kravi?.............................. Kako daleč lahko zidam od sose; dove zemlje?........................ Kobila se zasopi ..................... Kravo bolijo noge...................... Kako velika je pristojbina pri na* kupu konj .......................... Uporaba javne steze.................... Gospodarski drobiž. 3(Metnica ravnatelja B. Skalickega Izvoz pomaranč in limonov . . . Izvoz pšenice iz Italije . . . . . Izvoz vina iz Italije.................. Uvoz vina v Italijo.................... Neverjetno............................. Piva se mnogo popije................... Avtomobili v Italiji................... Ogromna zapuščina...................... 16 Monopol vina v Turčiji................. 87 Psu so postavili spomenik . . . . 87 Zadruge v Zedinjenih državah . . 88 Nekaj podatkov iz ministerstva 88 javnih del............................... 88 Na Poljskem plačujejo davke z žis 88 vežem................................ 88 Mlekarstvo v Čehoslovaški repu* 88 bliki................................ Stran 218 219 238 238 238 238 238 238 239 239 239 239 239’ 256 256 256 257 257 257 257 257 257 88 108 108 147 147 147 Stran Stran Rodovitnost trte in cepiči .... 147 Pridelek sladkorne pese v Italiji . 196 Oblaki kobilic 147 Pogozdovanje Krasa 196 Koliko mleka se porabi v mestih? . 148 Letošnja produkcija žita v Italiji . 220 Izvoz jugoslovanskega mleka v Ita« Koliko žival poje in koliko naredi lij o 148 gnoja? . 220 Zadruge v Jugoslaviji oproščene Koliko superfosfata porabi Italija? 220 poštnih pristojbin 148 Vojaštvo za povzdigo poljedelstva 220 Slovensko zadružništvo 148 45 kg mleka na dan 220 Draga koruza 148 Pridelek grozdja v Italiji .... 240 Znižanje železniških tarif v Ro« Podpora vlade za poplavljene kraje muniji 148 ob Padu 240 Italijanska produkcija olja . . . 148 Izredni pridelki 959 Zadruge v Nemčiji 148 Železna galica 259 Zakon o sindakatih in naše zadruge 176 Velikanska skladišča železa v Rus Kongres Glavnega zadružnega Sa« siji . 259 veza v Jugoslaviji 176 Kakšno vino pijejo na otoku Malti . 259 Proti čebelni uši 176 Jez čez Nil 259 Fordova bilanca 176 Esperanto v narodnem gospodar« Motor na alkohol 196 stvu 260 Nazadovanje živinoreje v Jugosla« Zanimiva mesečna revija .... 260 viji 1% Ob koncu petega letnika .... 260 48008 Conto corrente con la posta. GENNA10 1926 (RIVISTA MENSILE). 0D9H5RI LIST List izhaja enkrat na mese majhne sirarnicc. Poznejše naše zadružno mlekarstvo je hotelo delati preko tega pravila, idoč za ciljem bolj velikih mlekarn. Napravilo je slabo iz? kušnjo, ker tudi za veliko mlekarstvo je to pravilo polnovredno, ako se hoče baviti s sirarstvom, z oddajo mleka ali s kondensiranjem mleka; zadružna mle? karna v Logatcu je bila v Sloveniji prva, ter edina, ki je znala in hotela združiti to pravilo z velikim obratom (predela? skrbno izmivati z 1% borovo raztopino. Če opažamo rdeča, ugnidasta mesta, tedaj naj se ta namažejo z 2% raztopi” no peklenskega kamna. Proti driski se da dvakrat na dan 1 g tannoforma ali tudi nekaj železnega vitrijola (lg na 100 delov vode). Perutnino je treba kr? miti z mehko krmo, n. pr. kuhan riž, kuhan ječmen, bel kruh namočen v čr? nem vinu. — Kot pijača se priporoča ozdravljencu kislo mleko in voda, v ka? teri so kalili kovači železo. Ravnik — živinozdravnik. vala je pred vojno 5.000 kg mleka na dan, ki se je donašalo dvakrat ali tri? krat dnevno v 7 vaških podružnic). Tudi Švica stremi danes pod pritiskom izvoznih prilik za bolj velikimi sirarna? mi in priporoča teoretično najmanj 2.500 kg in največ 4.000 kg mleka za eno; izvoz zahteva kakovostno in velikostno čim enoličnejše blago in en sirarski mojster bo napravil iz dnevnih 4.000 kg mleka vsekakor enoličnejše blago, kot če se ista dnevna količina predelava od 5 mojstrov samostojno. Veliki zadružni mlekarski obrati delajo vrhtega z nižji? mi obratnimi (režijskimi) stroški na kg mleka in morejo se v tehniških ozirih popolnejše urediti tako, da silijo k pri? mernemu združevanju v večje enote ne le gospodarske, marveč tudi sirarsko? ali mlekarsko?tehniške koristi. Slovenski običaj vaških naselbin je za združevanje zelo ugoden. Praktičen vzgled za to nam je podala Logaška mlekarna s svo? jimi vaškimi podružnicami. Tudi na pla? ninah stremimo za tem ciljem in zdru? žujmo se v večje enote, ne da bi radi tega že morali delati velike sire, — pač pa enoličnejše blago. Glede produkcije mleka za sir v kra? vi naj upošteva kmetovalec nastopne predpise ementalskih sirarn v Švici: »Čl. 2. Ob času suhega k r m 1 j e? n j a so vrhu sena, otave in slame do? Mlekarstvo Pustna pesa, koleraba, repa, dnevno do 5 kg sveže*parjenega krompirja, zdrob« Ijena žita in zdravi proizvodi mletja, vendar ržen zdrob le v sporazumu s si* rarjem. Nadalje v zmernih količinah do l/2 kg na dan in glavo: zdrave oljne tro* Pine, suhe tropine od piva in suhi zrez* ki. Glede pokladanja večjih količin kre* Pilne krme in uporabe drugih krmil se rciorata od primera do primera sporaz* umeti kupec mleka in sirarska zadruga Pokladanje nakisane krme (silo, ensilage), posebno pa tako zvanega na* slada je, brezpogojno prepovedano, ker Povzroča napihovanje.« Torej tudi ementalski sir dopušča po« kladanje 'korenstva (pese itd.) pozimi. Ker so korenstva važen činitelj dobre mlečnosti, zahtevajo gospodarski interes si vsakega kmetovalca, da pridela za čez zimo dovolj pese, kolerabe itd. za goved. Kažmeroma nudijo korenstva med vse* rni poljskimi pridelki največ redilnih vrednosti na hektar. Prašiči, za katere naš kmet korenstvo predvsem prideluje, so bolj zadovoljni z mlečnimi odpadki tako, da je umestno pustiti korenstvo kravam in šele iz istega producirano mleko odnosno mlečne odpadke pokrmi* ti prašičem. Glede prve oskrbe mleka pri kmcto* valcih pa določa pravilnik ementalskih sirarn to*le: »Čl. 4. Pri molži upoštevaj snago in skrbi, da bodo krave pravilno in čisto ' pomolžene. Molzne posode se ne smejo še za kaj drugega uporabljati in po vsaki uporabi jih temeljito osna* žimo. Čiščenje molznih in prevoznih po* sod za mleko je po vsaki oddaji mleka izvršiti z vročo vodo, kateri pridamo včasih nekoliko sode. Dobro izplaknjcne jih nato postavimo na zračen prostor, da se osušijo. Čl. 5. Poleti je postaviti prevozne posode za mleko zunaj hleva. Ob gor* kem vremenu naj stojijo za čas molže v mrzli vodi, da se mleko čim bolj ohladi. Po molži je mleko brez obotavljanja v neprecejenem stanju oddati v sirarno. Med prevozom naj se mleko čim manj pretresava. Zbok tega morajo vozovi in vozički za prevoz mleka biti opremljeni s peresi (na vzmeteh).« Zahteva se torej čim večja snaga pri molži, takojšnje hlajenje mleka že pri kmetovalcu in takojšnja oddaja nepre* cejenega mleka sirarni ali mlečni nabi* ralnici. Celoten pravilnik najdeš v knji« gi »A. Pevc, Sirarstvo«, v založbi Za* družne zveze v Gorici. Plača naših mlekarjev. Kakovost mlečnih izdelkov zavisi v prvi vrsti od mlekarja. Ako je mlekar sposoben, skrben, marljiv in zvest, bodo mlečni izdelki dobri, trgovci se bodo zanje trgali in mlekarna bo gmotno do« bro stala, člani se je bodo oklepali. Ako pa bo mlekar površen, nesposoben, ako ne bo pazil na snažnost in bo izvršil vsa opravila v mlekarni samo zato, da bodo izvršena četudi slabo, bodo tudi mlečni izdelki slabi, odgovarjajoči pač mlekar* jevi sposobnosti in njegovemu delu. Slabi izdelki le težko dobe odjemalca, posebno stalnega in tudi izbita cena je slaba. Posledica tega je, da so člani z mlekarno nezadovoljni, večkrat se v vasi med člani vname prepir in vsake vzajemnosti med kmetovalci je konec. Takih primerov v naši deželi ne manjka. V goratem delu naše dežele imamo danes vsaj 85 mlekarn, ki izdelujejo ma* slo in sir ali samo eno od imenovanih mlečnih izdelkov. Vsaka mlekarna ima vsaj po enega mlekarja, tako da je zapo* slenih vsaj 85 mlekarjev, to je 85 ljudi, ki žive od mlečne obrti. Večina naših mlekarjev se je oprijela mlečne obrti oziroma mlekarskega poklica iz ideali* zma, to je iz veselja do mlekarstva. Ma* lokateri mlekar pa je obdržal nedo* taknjen ta idealizem, marsikateri ga je popolnoma zgubil in danes je marsika* teri mlekar najnezadovoljnejši član cele mlekarne. Gotovo je, da vsi mlekarji ne odgo* varjajo mestu, katerega zavzemajo in da bi bili potrebni boljši mlekarji, a go* tovo je tudi to, da je postal marsikateri mlekar površen in nemarljiv samo zato, ker se je z njim slabo ravnalo in se še vedno slabo ravna, predvsem pa, ker se ga slabo plača. Najrazličnejše plače dobivajo naši mlekarji. Nekateri dobe dnevno 5 lir mezde, drugi 15 lir. Več kot 15 lir dobi malokateri. 15 lir dnevno skozi leto in zimo ni ravno slaba plača, 5 lir dnevno pa je na vsak način mnogo premalo. Gotovo je, da ne more mlekarna z 100 litri dnevnega mleka — ali še z manj — dati mlekarju iste plače kot druga mle* karna, ki ima 500 litrov dnevnega mleka ali še več. Tudi ne bo dobil mlekar, ki izdeluje samo maslo enake plače kot mlekar, ki izdeluje maslo, sir in končno še skuto. Plača mora odgovarjati delu, a za vse mlekarje bi moral biti določen en minimum plače. Mlekar bi moral do« biti toliko plače, da bi lahko izhajal in da bi ostal zvest mlekarski obrti. Edino tako bo dobil veselje do mlekarstva, se bo skušal izpopolnjevati in mlekarni koristiti. Pred kratkim se je podpisanemu pri* tožil en v resnici dober mlekar, ki do« biva 12 lir dnevne plače in rekel, da ga misli odbor odsloviti, ker se je nekdo drugi ponudil za 10 lir dnevno. Ta »nekdo drugi« je brez dvoma mnogo slabši mlekar kot sedanji; sedanji je namreč še iz stare predvojne šole, ta »nekdo drugi« pa nima nobene prakse in ima samo 40*dnevni tečaj v Zatolmi* nu, ki pa da naraščaju samo toliko iz* obrazbe, da lahko mlečne izdelke po* kvari. Kdor je dokončal tečaj v Zatol* minu, naj gre v večmesečno četudi brez* plačno prakso, šele potem naj začne sa* mostojno. O tem sem se prepričal v zadostni meri v 1. 1925. Kaj pa naj rečemo o takem odboru, ki hoče odsloviti starega in dobrega mle* karja z dnevno mezdo 12 lir samo zato, ker se je drugi ponudil za 10 lir? Tak odbor je nesposoben za voditev zadru* ge! Kdor dobi 10 lir, izvrši delo pač za 10 lir, ako bo pa dobil 12 lir, bo najprej izvršil delo za 20 lir, ker lepo ravnanje z mlekarjem vlije mlekarju veselje do dela, kdor pa ima veselje do dela. bo go* tovo tudi pokazal uspehe. Mlekar seveda ne sme biti vse, da mu mora biti vse pokorno, da mu mora vse molčati, da ne dovoli nadzora, itd. Mie* kar mora biti do vseh članov vedno do* stojen v obnašanju, mora biti postrež* ljiv, delaven in snažen, a naj dobiva tudi toliko, kot mu gre. Edino na ta na* čin bomo polagoma dvignili našo mle* karsko obrt, ki bo našemu narodu v ponos, našim živinorejcem pa v korist. In mlekarstvo je pač danes ona panoga, na katero moramo predvsem zidati go* spodarstvo celotnega našega naroda. inž. Rustja. Sadjarstvo Razpis nagrad za nasade breskev. V lanski novembrovi številki »Gospo* darskega lista« smo priobčili besedilo in pogoje, pod katerimi so lahko kmeto* valci deležni nagrad za sadne nasade. Denar za takrat razpisane nagrade je dala na razpolago Pokrajinska uprava v Vidmu. Razpis sam je dobil na Gori* škem, posebno pa v Brdih širok odmev in mnogi se zanimajo za te nagrade. Sedaj pa smo izvedeli, da se tudi vla* da zanima za imenovano akcijo in da je darovala 10.000 lir, ki naj se razdele med one kmetovalce, ki bi uredili nasade sa* mo ene vrste sadnega drevja, predvsem breskev. Najvišja nagrada znaša 2000 lir, priglasiti pa se mora pri Oddelku za sadjarstvo in vinogradništvo Urada za kmetijski potovalni pouk v Gorici, in sicer do 31. decembra 1926. Imeno* vani oddelek je tudi na razpolago za vsa pojasnila, kakor tudi za nasvete. Voditelj oddelka bo dal tudi vse nasve* te za ureditev nasada in bo interesente tudi podučil, kako naj skrbe za dre* vesca v prvih letih. Pa bo kdo rekel: Sajenje breskev se ne izplača, ker ne rode in ni od njih no* benega dobička. Vsak nepristranski či* tatelj si je lahko ustvaril popolnoma dru* gačno sliko in prepričanje, ako ie sledil Poročilom in člankom, katere smo pri* občili v našem listu lani in predlanskim. Brdnati deli naše dežele morajo gledati in skrbeti, da ne bodo odvisni samo od vinogradništva, ker vinorodni kraji naše dežele so najbolj zadolženi, kar je rav* no posledica erikrat vinske krize, drugič neurja, tretjič peronospore itd. itd. Še en vir dohodkov nam je nujno potreben in iščimo ga tam, kjer je. Breskve nam nudijo tak vir, seveda morajo biti pra* vilno negovane. Saditi jih pa ne smemo kot nekaj pristranskega med trte, vsa* diti jih moramo same za sebe, ker bo tako vsako opravilo pri njih šlo lažje izpod rok. Odprite oči in sezite po sredstvih, ki se Vam nudijo. P. Vallig — urednik. O obrezovanju sadnega drevja. Nož, škarje, žagica — to so jako kos ristna orodja v sadjarstvu, vedno pripo* ročana in njih koristnost vedno povdar* jana. A tudi tu je tako kakor z dinami* tom: v rokah neumevajočih pa škodljiva. Obrezovanje sadnega drevja je najvaž* nejše tedaj, dokler je drevo še majhno drevesce. V njegovi mladosti mu mora* mo vzgojiti lepe krone; že tu moramo pomisliti, ali bo ta ali ona vejica pozneje na pravem mestu ali bo odveč. Rane v tem času so majhne in jih drevesce z lahkoto preboli. Specijelnih navodil tu ni mogoče dajati, ker vsako drevesce je v nečem drugačno od drugih in ga je treba zato tudi drugače obrezovati. Razsoden sadjar bo sam spoznal, kaj je prav in kaj ni. Paziti je le na to, da se veje raz* pelje tako, da so obrnjene na vse strani in varovati se je najbolj vilaste oblike, kjer ima drevo le dve glavni veji, ki tvo* rita pozneje vsaka polovico krone. Moč* no naloženo in nepodprto tako drevo se kaj rado razčesne, pa ga nimamo več. Kadar pa obrezujemo starejše drevje, ki je že dorastlo, se moramo varovati prevelikega navdušenja, ker si lahko na* pravimo tako škodo, da je ne bomo ni* koli več popravili. Posnemajmo v tem oziru moderne kirurge. Včasih so z ve* likim navdušenjem odrezavali raniencem poškodovane ude, danes se pa trudijo, da poškodovani ud ozdravijo in ga ohra* nijo nesrečniku. Naj nam velja pravilo, da za drevo je vedno boljše, če mu na* pravimo malo ran, kakor pa da mu od* žagamo vse, kar nam ne ugaja. Ako se dve veji drgneta v kroni tedaj odstrani* mo, če je le mogoče, drobnejšo; nič zato, če je slednja na malo priklodnejšem mestu. Dalje le odrežimo vse suhe in bolne veje, zdrave pa le tedaj, ko vidimo, da res ne moremo drugače. »Izredčimo pre* goste krone!« to je nauk, ki je že marši* koga zapeljal na krivo pot (tudi mene, Bogu bodi potoženo!). Človek temeljito »izredči« krono, napravi za voz dračja pod njim in čaka v veselem pričakova* nju prihodnjega leta, da vidi uspehe. No in v naslednjem letu se prepriča, da dre* vo ni vinska trta. Namesto da bi bujneje poganjalo, zastane v rasti z edino izje* mo vodenih poganjkov, ki se kakor pri* čarani porajajo iz debelih vej in debla. Potem pa reži in ščiplji leto za letom ter kliči vraga na pomoč, ko vidiš da ti jablan hira! Par dobrih jablan sem jaz tako okrnil in zdaj bi jih prav rad prodal za vsako ceno, samo da bi me ne bolelo več srce. Bolezen pokaže človeku vred* nost zdravja, glad vrednost dobre jedi in nepravilno postopanje vrednost pravil* nega. Torej pri starejših drevesih rabimo žagico samo za odstranitev bolnih, suhih vej in ene od dveh, ki se drgneta med sabo. Skrajšamo tudi veje, ki segajo do tal in ovirajo delo pod drevesom, a čim najmanj moremo. Pregoste krone pa pu* stimo naj bodo pregoste še naprej, prej je bil čas, ko je bilo drevo še majhno, zdaj je prepozno. To hočem svetovati vsakemu toliko časa, dokler me fcdo ne nabije! Namažimo rano, kjer smo vejo odža* gali, s cepilno smolo itd. To je zopet star evangelij, o katerem bi se dalo de* batirati. Začudil sem se, ko sem našel v knjigi »Farm knovdedge« sledeči svet: »Manjših lan ne smemo mazati z nobe* no stvarjo, samo večje naj sc namaže z belo svinčeno barvo in čistim lanenim oljem!« Na drugem mestu zopet: »Osr* čje lesa pri velikih ranah smemo tudi redko pomazati s kreozotom toda pri tem moramo skrbno paziti, da se s kre* ozotom ne dotaknemo živega lesa in lu= badi ob robu, ker kreozot umori žive ce* lice in celitev rane bi bila ovirana in za* držana.« Dalje: »Mnogi strokovnjaki so odločno nasprotni pokrivanju ran s smo* lo!« To je bilo nekaj novega zame, ki sem vedno slišal in eital, da je treba rane za* mazati s smolo. Poskušal sem, preden sem sprejel to za sveto resnico. Smola, katero sem rabil, ;e bila navadna mrzlo tekoča mešanica smrekove smole, čistega vinskega alkohola, surovega lanenega olja in voska. Napravil sem jo sam po receptu Grmske kmetijske šole. Ekspe* riment mi je pokazal sledeče: Rane, ki sem jih namazal s cepilno smolo, se slabo celijo, so začrnele kakor bi bile okajene; nasprotno se pa rane, napravljene isto* tako z žagico in skrbno obrezane z no* žem, pa nenamazane in sploh puščene v miru, lepo celijo, so zdrave in bele barve. Dočim je zeleni rob živega sta* ničeja pri zamazanih ranah ves zveri* žen in gričkast, je pri poslednjih nena* mazanih lepo gladek in zaokrožen. Na podlagi tega ne bom v bodoče več mazal ran s cepilno smolo niti s čim dru* gim. Dalje hočem poskrbeti tudi, da ne napravim ran, ki bi bile večje kot pet centimetrov v premeru. Če je pri jablani ali hruški škodljivo preveliko obrezovanje, je tem škodlji* veje pri koščičastem sadju, ker se potem prerado smoli. Zlasti velja to za črešnje. Črešnjo naj se obrezuje le dokler je majhna, le dotlej, ko moramo to delo vršiti z nožem. Od tu dalje pa pustimo drevo v miru (z izjemo navpičnih pre* rezov lubadi — a samo lubadi in ne lesa — na deblu od časa do časa). Kadar se začnejo črešnji vrhovi sušiti je zname* nje, da se bliža svojemu koncu. Odžagaj* mo tedaj suhe veje, da ne bodo zavetišče škodljivcem, drevesa pa ne bomo rešili več. Naj rodi dokler rodi, med tem pa poskrbimo za nov nasad. Stara drevesa torej obrezujmo le tam in tedaj, kjer in kadar je nujno potrebno in nič več. France Magajna. Omela. O Goriški okolici, na Tolminskem iri marsikje drugod opazimo na golem drev* ju, posebno ~a na topolih, jablanih, pa tudi hrastih in drugih drevesih, zeleno grmičevje, ki nima nobene korenike v zemlji in torej ni tako kot je bršljan, ki se ovija dreves, a ima korenike v zemlji. Naši kmetovalci se za to grmičevje zc=> lo malo zanimajo in zato izgleda, da se sploh ne zavedajo, da je to grmičevje škodljivo. Kako živi omela? Znanstveno ime za omelo je visčum album. Ta rastlina spada med parasite, to je med one rastline, ki se ne hranijo iz zemlje potom lastnih korenin, temveč žive na stroške drugega drevesa, v kate* rega poglobe svoje sesalke in iz katerega črpajo hrano. Vejam namenjena hrana ne hrani veje temveč parasita, omelo. (Med parasite štejemo tudi uši, ki srkajo človekovo ali živalsko kri.) Kako se razmnožuje omelo? Kdor poz* na to grmičevje, ve da ima baš v seda* njem času kot grah debele jagode. Te ja* gode zore okoli Božiča, ko imajo ptiči najmanj hrane. Ptiči zobljejo te jagode, ne prebavijo, pa semena, ki je sredi ja* gode,, To seme odložijo ptiči s svojimi odpadki ali pa že pri zobanju na drugi veji ali drugem drevesu. Seme vsklije, razvije sc prvotno mala rastlinica, ki po* žene svoje sesalke (kot druge rastline ko* reninicc v zemljo) v slučajno podstoječe drevo. Polagoma se razvije iz rastlinice grmiček, ki postaja vedno večji, cvete meseca marca, iz cvetja se razvije sad, bele jagode, ptiči jih jedo (če ne ravno prav radi) in tako se škodljivec širi iz drevesa na drevo. Škoda, ki jo povzroča omela obstoji' predvsem v tem, da porabi ona hrano, ki bi morala priti v dobro drevesa in sadu. Ako je na istem drevesu mnogo grmičev omele, drevo kmalu shira. Kako uničujemo omelo? Ne pomada nič, da odsečemo iz veje samo omelin grmiček, ker iz ostanka sc bi razvil nov grmiček. Edino sredstvo za uničenje omele je, da izrežemo iz veje ali drevesa vso omelo in patem rane namažemo z antiparassitom ali pa da odžagamo one veje, kjer se je omelo razmnožilo. Ali na* pravimo eno ali drugo, to zavisi od tega ali je grm velik in veja majhna ali na* robe. Svetujemo vsem kmetovalcem, da uni* čijo v svoji okolici vse grmičke omele, katero pa naj sežgejo takoj, ko je od* Stranj ena z drevesa. Drugače jo bodo sa* mi še širili, ker omelina jagoda je zelo lepljiva in jo bi sami lahko prenesli na še ne napadena drevesa. Najugodnejši čas za to opravilo je sedij, ko so drevesa gola in lahko opazimo že od daleč vsak omelin grmiček. Martin Humek, višji sadjarski nadzornik, sedanji ured* nik »Sadjarja in Vrtnarja« v Ljubljani, znameniti izvedenec in pisatelj na sad* jarskem, vrtnarskem in čebelarskem polju, je bil na lastno prošnjo vpokojen. Ako vsečeš eno drevo, zasadi dve, da Te bo vnuk blagoslav* ljal in ne preklinjal. Vinogradništvo in kletarstvo Borba proti grozdnemu črvu. Opomba uredništva: V knjigi »Naše škodljive živali« imenuje g. Franc Er ja: v ec tega škodljivca »Grozdni sukač ali kiseljak«. Ponekod ga imenujejo tudi »grozdni molj«. V zadnjih letih se je žal razširil tudi pri nas grozdni črv, ki kot ličinka (to je črv) povzroča ogromno škodo našemu vi* nogradništvu, ker zmanjša in poslabša pridelek. Drugod je bil razširjen ta črv že prej in - vsod je zelo mnogo škodil. Da se razširitev tega škodljivca kolikor mogoče omeji, navajamo v naslednjem sredstvo, ki je precej lahko uporabljivo in ki gotovo koristi in katerega moramo uporabljati sedaj v zimskem času. Pri nas razširjeni grozdni črv je maj* hen metuljček sivo * rumene barve, nje* gove perotnicc pa so mešano plave in ru* jave barve. Dolgost dosega 6 mm, širo* kost z razprostrtimi perotnicami pa 12 mm. Metuljčki nastopajo proti večeru in ko trta požene zarod, ki ima cvesti, polaga metuljček svoja jajčka. Iz teh iz* lezejo črvički, ki so zeleno sive barve z rujavkasto glavico. Črvički dosežejo dol* gost 10 mm, hranijo se pa od cvetnih popkov na zarodu, kjer uničijo vse, če* sar se dotaknejo. Iz teh črvičkov se raz* vijejo metuljčki, ki zopet polagajo jajč* ka, iz katerih sledi še v istem letu drugi zarod črvičkov, ki sc hrani od razvijajo* čih se jagod. Kakšno leto ima isti me* tuljček po tri zarode (generacije) v enem letu. Ob času trgatve se zadnji zarod črvičkov umakne pod skorjo trte ali pod skorjo kolov, kjer se spremeni v bubo in tako prestane zimo. Iz bube se razvije spomladi zopet metuljček, ki polaga jajč* ka in tako množi škodljivo zalego. Prva generacija (zarod črvov, ki nasto* pi po mesecu maju) se uničuje predvsem z arzenovimi spojinami, kot z apnenim arzenatom (Azol v trgovini) ali s svinče* nim arzenatom, ki je dražji od prvega. Drugo generacijo (potomci prve) uniču* jemo s tobačnim izvlečkom in sicer z 3%, katerega lahko zmešamo z raztop* nino modre galice in apna. O tem bomo poročali pozneje, sedaj pa ozrimo se predvsem na borbo proti prvi generaciji, ki ima nastopiti v maju oziroma v juniju mesecu. Ta borba je povsod tam potreb* na, kjer je ta škodljivec, nastopil lansko leto, to pa je skoraj po celi naši deželi. Zgoraj smo omenili, da se ob času tr* gatve zadnja generacija grozdnega črva skiije pod skorjo trte ali kolov, da se tam zabubi, da tako prezimi. Iz teh bub se razvije spomladi metuljček, ki bo skrbel, da škodljivec ne izgine, temveč da se bo širil. Borba v zimskem času proti grozd* nemu črvu gre ravno za tem, da zalego odkrijemo v njihovih zatočiščih in pre* zimovališčin in da jo uničimo. Napredni vinogradar bo zato preskr* bel za olupitev vse skorje s kolov, ki slu* žijo kot opora trtam. Nadalje moramo skrbeti za odstranitev stare in štrleče mrtve skorje iz starih delov trt. To skorio odpravimo iz trt najlažje z roka« vicami Sabate ali pa z železno rašpljo. Pri tem opravilu moramo postopati paz* ljivo, da odstranimo samo mrtvo skorjo, ne pa pod to nahajajoče se mlade skorje, ki je svetlo rujave barve. Najpriprav* nejša doba za to opravio je druga polo* vica meseca februarja, ko prestanejo hu* di mrazovi. Paziti moramo tudi, da nc ostane nevničena niti ena buba, ki bi padla na tla. Priporočljivo je raztegniti pod trte, katere čistimo, prt iz vrečevine, na katerega padejo ostrgani deli, ki jih potem sežgemo. Že samo navedeno onravilo je zelo us* pesno, še uspešnejše pa je, ako istočas* no namažemo stari les trte s kakšnim sredstvom, ki uničuje te vrste škodljiv* ce. V tem oziru priporočamo predvsem Antiparassit ali Ibernol, ki naj bodo 10 do 15%, potem žvepleno s apneno broz* go, o kateri bomo poročali v prihodnji številki. S tem sredstvom uničimo go* tovo vse one bube, katerih nismo do* segli pri odstranjenju mrtve skorje. Jasno je, da je borba proti grozdnemu črvu v zimskem času bolj uspešna, in fudi cenejša kot spomladna borba s stru* penimi raztopinami, a ravno tako jasno je, da se bi morali boriti proti grozdne« mu črvu vsi vinogradniki, ker le tako bomo uspeli, da se ta škodljivec ne bo širil in množil. P. Vallig. Poljedelstvo in vrtnarstvo Navodilo za napravo domačega vrta. Nobena kmečka hiša ne bi smela biti brez vrta. Če v neposredni bližini hiše ni prostora /,a vrt, je napraviti vrt pa v gruntu. Na vrtu se prideluje zelenjava, ki je za človeka važna in zdravju ko* ristna hrana. Pri nas se veliko premalo uživa zelenjavo, ker kmet jo malo ceni, češ da ta jed ni za orača in kopača. To omalovaževanje zelenjadi je pa zelo ne* spametno, ker če tudi zelenjava nima to? liko redilnih snovi v sebi, kakor meso in moka, je vendar človeškemu organizmu zelo potrebna hrana, ker vsebuje snovi, ki pospešujejo redno prebavo in porast krvi. V marsikateri kmečki hiši, zlasti v Brdih in Vipavski dolini se kuha dva* krat na dan polenta. Taka prehrana dru* žine, zlasti pa mladeži, je zelo cnostran* ska in pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh snovi, ki jih človeško telo potrebuje v dovoljni meri. Posledica taki prehrani je šibko telo in slab želodec. Zato uživajte bolj pogosto zelenjavo in napravite si potrebne vrtove. Za vrt je izbrati zemljišče po mogoč* nosti v bližini hiše in vode. Lega zemljišč ča bodi zavarovana proti burji in odprta proti jugu. Zemlja bodi rahla in globoka. Plitva, ali pa preveč težka zemlja ni dobra za vrt. Če nimamo prikladncjšc zemlje pri rokah, pa lahko poboljšamo zemljo umetno. Pretežko ilovnato zem* ljo pomešamo s peskom in kompostom ter cestnim blatom. V bližini, ali pa na sredi vrta, napravimo cementirano lužo, v katero napeljemo vodo iz vodovoda, s streh ali od drugod. Za vrt namenjeno zemljišče globoko prekopamo že v je* seni, ali pa vsaj sredi zime. Tako preko* pana zemlja premrje na mrazu in se zmrvi v prah. Prekopano zemljišče je ograditi. Naj* boljša, in pravzaprav najcenejša vrtna ograda je žična mreža, pletena iz pocin* kane žice. Koli, na katere pritrdimo žico morajo biti dovoljno močni in trpežni. Najboljši so železni ali pa iz betona. Tudi iz hrastovega lesu trajajo dolgo. Kole je postaviti v razdalji 3—4 m drug od druzega. Žična mreža bodi 1 in V2 m visoka in mora segati 10 cm globoko v zemljo. To je potrebno, da si zajec in kunec ne moreta skopati luknjo pod ograjo v vrt. Na strani, ki je obrnjena proti burji, je bolje napraviti leseno, ali zidano ogrado, da se zavaruje vrt pred burjo. Prekopano zemljišče je močno pognos jiti s hlevskim gnojem. Za take zemlje je najboi ši Goveji gnoj, za bolj težke pa konjski in ovčji ter kozji. Najslabši gnoj ie svinjski gnoj. Če nimamo do* voljno gnoja potrosimo lahko tudi umets na gnojila, vendar je dati prednost hlev; skemu gnoju. Tudi gnojnica, pepel in saje so izvrstno gnojilo za vrt. Kokošji gnoj je tudi dober, le to slabo lastnost ima, da rad privabi škodljivi mrčes. Pognojeno in prekopano zemljišče je pred setvijo poravnati z železnimi grabs ljami in vse morebitne grude je potolči. Ko smo to storili je podeliti vrt na grede, ki naj bodo 1 m in 20 cm široke. Grede naj ločijo 30—35 cm široke steze. Te ste* ze so potrebne za obdelovanje in zalivaš nje gred. Če je vrt velik, napravimo po sredi širšo pot, po kateri lahko dovaža? mo gnoj in druge potrebne stvari. Zelo je priporočljivo določiti si že nas prej načrt za izkoriščanje vrta. V to svrho razdelimo vrt v tri dele. To stos rimo z namenom, da si omogočimo kolos barenje, kar je v umnem vrtnarstvu ves like važnosti. Obenem nam je mogoče izvršiti tudi redno gnojenje tako, kakor zahtevajo lažne rastline. Tako vsejemo, oziroma zasadimo oni del vrta, ki smo ga pognojili, z rastlinami, ki zahtevajo svež gnoj. Te rastline so: vsa zelja (kas pus, ohrovt, koleraba itd.), solate, majes ron, paradižniki, zelena, kumarce in špis nača. Na drugi del, ki smo ga prejšno leto močno pognojili pridejo: vrtni kos renček, peteršilj, črni koren, pesa, reds kvice, čebula, grah in fižol. Tretji del pa zasadimo s trajnimi rastlinami, kakor hren, rabarber in šnargelj. En majhen kos vrta posejemo navadno tudi z razs nimi cveticami. Za vrt je — kakor že omenjeno — nes obhodno potrebna voda za zalivanje. Najbolja voda je potočnica in voda iz mlak. Studenčnico iz vodovoda rabimo le tedaj, če druge vode nimamo. Vendar ne smemo nikdar ž njo zalivati, ne da bi voda bila prestana v zalivačah, kakor orni, ali na v cementni luži. Mrzla voda je rastlinam škodljiva. Najboliši čas za zalivanje vrta so jutranje in večerne ure. Just Ušaj. Smrdeča gnojila. Marsikateri kmetovalci cenijo vižje ona gnojila, pa naj si bodo umetna ali domača, ki bolj smrdijo. Ceniti na ta način umetna gnojila ni prav in je celo škodljivo. Ugret superfosfat smrdi bolj kot dobro ohranjen, kliub temu pa je mnogo slabši. Za pravo cenitev gnojil je merodajno edino preizkuševališče, ne pa naš nos. Kdaj uporabljamo gnojnico? Marsikateri kmetovalec ima navado, da v zimskem času zaliva trte in sadna drevesa z gnojnico. Ali dela prav ali ne? Ne dela gospodarsko pametno, ker danes trte in drevesa spe, počivajo. Gnojnica je hitro delujoče gnojilo in ^as to jo moramo rabiti le za pospešenje rasti, da bo rastlina hitrejše rastla. Trenotno lahko uporabimo gnojnico samo za zalivanje ozimnih žit, da bodo močna in dobro razvita prišla v pomlad. To opravilo se priporoča predvsem za redka in pozno sejana žita. katerih je letos precej. Marsikdo nima ozimnega žita, ima pa polno greznico, ker je bil preskop, ko jo je gradil. Kaj naj naredi z gnojnico, katere je greznica vrhana? Ako nima žita, naj jo razpelje po senožeti, tudi trtam in sadnemu drevju naj je da, ker boljše je nekaj koristi, kot da se bi gnojs nica porazgubila. Drugič pa naj pazi, da bo ob nastopu zime greznica prazna, koncem zime pa polna. Od kod dobivamo kalijevo sol? Večina naših kmetovalcev še vedno misli, da dobivamo kalijevo sol izključs no samo iz Nemčije. Pred vojno je bila v rcsnici Nemčija edina zalagateljica kas lijeve soli, danes pa ni več. Prvič je Nemčija zgubila z AlzacijosLoreno ves likanske rudnike kalijeve soli, ki so pres šli v francoske roke, drugič pa so od« krili v zadnjih letih nova ležišča kališ jeve soli na Poljskem, predvsem v Ga* lici ji, pa tudi v Italiji in Tripolitaniji. V zadnjem času precej ponudb kali« jeve soli tudi iz Španije. Ker je povpraševanje po kalijevi soli vedno večje in postaja kalijeva sol ved« no bolj cenjeno umetno gnojilo, se last« niki rudnikov kalijeve soli vedno bolj združujejo. Najprej so se združili Nem« ci in Francozi, ki so ustanovili poseben kalijev trust, okoli katerega se bodo združili polagoma vsi proizvajalci kali« jeve soli. Kaj pomeni trust, lahko predvsem opazimo pri vprašanju superfosfata v Italiji. Vse tvornice superfosfata v Ita« liji so danes združene v trust (v družbo), ki je določil enotne prodajne cene, ki so mnogo višje nego lansko leto. S 1. januarjem 1926 je zopet stopilo v velja« vo povišanje cene superfosfata za 5 stot. na enoto in q. Stvorjenje trusta ene ali druge potrebščine izločuje vsako kon« kurenco in zagotovi članom stalen do« biček. Občinski agronom. Kot imamo danes že vpeljane občin« ske zdravnike in živinozdravnike, tako bomo dobili polagoma tudi občinske agronome, to je veščake, izšolane v naj« različnejših kmetijskih panogah, ki bodo na razpolago za pouk in nasvet vsem kmetovalcem. Predlog v tem oziru je že bil vložen pri predsedstvu poslanske zbornice v Rimu od strani poslanca Ma« rcscalchi«a in še 5 drugih poslancev. Predlog zaenkrat predvideva prosto« voljno nameščenje agronomov od strani občin. Pridelek krompirja. ' Krompir je prišel v Evropo po od« kritju Amerike, a prava ljudska hrana je postal še le v Evropi, kjer ga uživajo v vseh državah, posebno pa v Srednji Evropi. V Evropi se pridela trikrat to« liko krompirja, kot v ostalem svetu, v Evropi sami, ga pa pridelata Rusija in Nemčija vsaka eno tretjino, ostale dr« žave skupaj pa tudi tretjino. Leta 1925. so pridelali v Rusiji 442 milijonov q krompirja, katerega pa uporabljajo naj« več za špirit in vodko. Pridelek žita na svetu. Na svetu je danes okoli 1800 milijo« nov ljudi, ki morajo vsi jesti. Podlaga hrane so in ostanejo žita, katerih se mo« ra mnogo pridelati, ker ako ni žito pri« vrglo, je — lakota. Pridelek posameznih žit je bil v mili« ionih q nasleden: Leta 1913 1923 1924 1925 pšenice 802 926 821 899 koruze 817 878 734 889 rži 255 227 181 250 ječmena 242 244 221 262 ovsa 488 530 508 541 Navedene številke gotovo niso do q točne, mogoče da znaša razlika med na« vedeno in pravo količino tudi kakšen milijon q, a napravimo si lahko majhno sliko o razmerju med žiti. Iz številk sle« di, da se pridela na svetu približno ena« ka količina koruze in pšenice. V tabeli ni naveden riž, katerega se pridela še več kot pšenice in je glavna hrana mi« lijonom v Indiji, na Kitajskem in Japon« skem, pa tudi v Afriki, več ali manj sc ga pa uživa po celem svetu. Angleži uživajo celo kruh, ki je polovično iz pšenične in polovično iz riževe moke. Trgovina s cvetlicami. Nekatere italijanske pokrajine imajo zelo cvetoče trgovsko cvetličarstvo. Po statistikah nekega strokovnjaka vzgoje v Liguriji letno okoli 7 miljonov kg cve« tlic, od katerih jih izvozijo v inozemstvo okoli 2 miljona kg. Pridelek cvetlic pred« stavlja v Liguriji vrednost 200 miljonov lir letno. Tudi iz Gorice se odpošlje prc« cej cvetlic, predvsem v Milan, v Trst, v razna kopališča in pa v inozemstvo (Du« naj, Monakovo, itd.) 32 milijonov lir za bitko za žito. Iz obračuna državnega zaklada z dne 30. septembra je razvidno, da je pred« videvanih za bitko za žito 32 milijonov lir. Znatna svota. 1II1IIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIII1II1IIIIII1IIII1IIIIII11IIIIIIIH »Gospodarski list« bo še boljši, ako mu boš dobil kaj naročnikov. Čebelarstvo Novi zakonski predpisi glede čebelarstva. V Rimu izhajajoča »Gazzeta Ufficiale del Regno D’ Italia« je objavila v št. 281. z dne 3. dec. 1925, pod sporedno štev. 2338, kraljev zakonski dekret (decreto « Legge) ki nosi datum 23. okt. 1925 in uradno številko 2097, s katerim se odre* jajo ukrepi v obrambo čebelarstva. Da se seznanijo naši čebelarji z novimi zakonskimi predpisi glede čebelarstva, hočemo tu najvažnejše točke posneti: Glede osnovanja provincialnih zadrug. Člen 1. rečenega dekreta « zakona do« loča, da se morejo posestniki panjev ka« koršnigakoli sistema in števila združiti v provincialno zadrugo. Čebelarji in čebe« iarska udruženja, ki tvorijo večino pan« jev s premakljivim satjem v kaki provin« ciji, sprejmejo lahko funkcijo deželne za« druge, če to zahteva večina čebelarjev s premakljivim satjem v kaki provinciji in če jih zato pooblasti z posebnim od« lokom ministerstvo za nacionalno eko« nomijo, toda njeno delovanje se mora. vršiti v smislu predpisov tega dekreta. Glasom člena 2. mora dati podbudo zn sestavo zadrug provincialni agrarni svet, ali kjer tega ni, provincialna deputacija in sicer na prošnjo čebelarske skupine, katero zastopa večina čebelarjev s pre« makljivim satjem v provinciji, seve mo« ra agrarni svet ali provincialna deputa« cija potrditi, da smatra ustanovitev take zadruge za koristno za obrambo in raz« voj ondotnega čebelarstva. Provincialna zadruga stoji pod vlad« nim nadzorstvom ministerstva za nacio« nalno ekonomijo. Ustanovitev take za« druge lahko prefekt ukaže kot obvezno, ako je čebelarstvo v provinciji zelo važ« no in bi pomanjkanje take zadruge tvo« rilo škodo ali nevarnost za provinci.jo. V vsakem slučaju obsega zadruga vse če« belarje, ki čebelarijo v provinciji, bodisi z premakljivim ali nepremakljivim sat« jem. Stroški za obratovanje zadruge bo« do glasom člena 2. nosili čebelarji sami in se bodo razdelili sorazmerno z števi« lom panjev, ki jih ima vsak posameznik. Vsaka deželna zadruga si bo morala v smislu člena 4. poskrbeti na lastne stroš« ke enega, ali več izvedencev, ko jih ime« novanje mora potrditi ministerstvo za nacionalno ekonomijo. Delokrog provincialnih čebelarskih zadrug. Člen 3. določa ta«le delokrog provin« cialnim zadrugam: a) nadzorstvo, zlasti potom lastnih izvedencev, da se izvršuje ta dekret, posebno boj proti nalezljivim boleznim čebel, b) seznanjati čebelarje z sredstvi, ki zabranjujejo in pobijajo kužne bolezni čebel, c) širiti umno čebe« larstvo z gojenjem zlasti čiste italijanske pasme čebele, (apis ligustica), d'' varovati koristi čebelarjev, obrti in trgovine s čebelarskimi izdelki s tem, da se nadzo« ruje in skrbi, da se zabranjujejo golju« fije. Opomba: S točko c) se izraža le že« Ija gojiti italijansko čebelno pasmo, a s tem ni nikakor prepovedana pri nas že udomačena kranjska pasma (Apis m. carnica). Člen 12. izrečno pravi, da bi se zamogla na zahtevo zadrug in prizadetih Čebelarjev prepovedati le »upeljava in razširjenje čebel drugih pasem«, nikakor pa ne ohranitev že upeljane pasme. Obramba čebelarstva proti nalezljivim boleznim. O tem se bavi obširno člen 6, do člena 12 istega dekreta, ki dajejo podrobna na«-vodila glede kužnih bolezni zlasti izve« dencem (člen 6. 9. in 10) ter lastnikom okuženih panjev (člen 7., 8. in 11.). Važno za čebelarje je to, da daje člen 12. pre« fektu pravico zahtevati, naj se iz kraja odstranijo okužene ali sumljive čebele, oziroma prepovedati, da se take čebele uvažajo. Vse to pa sme prefekt ukreniti le po zaslišanju provincialnega veterinar« ja. Da sc ne zanesejo v državo nalezljive bolezni, sme na zahtevo zadrug ali po« sameznih čebelarjev prepovedati minis* terstvo za racionalno ekonomijo, spora* zumno z notranjim ministerstvom, uvoz čebel in druzega čebelarskega gradiva iz inozemstva. Glede izpostavitve novih čebelnjakov in prevoza čebel na pašo. O tem govori na kratko člen 14, ki to*le določa: Na predlog provincialne zadruge, ter v smislu mnenja provincial* nega agrarnega sveta oziroma provincial* ne deputacije, sme prefekt kake provin* cije z dekretom določiti razdaljo, katera mora biti med posameznimi čebelnjaki, ki štejejo okoli 50 panjev z premakljivim * satjem. Take razdalje se lahko določijo za posamezne pasove v provinciji, in de* kret lahko predvidi izjeme, ki so v teh* ničnem in industr. oziru obrtno primerne v posameznih pasovih.' Istotako se lahko določi oddelek kraja, v katerega ne mo* rejo čebelarji prevažati svojih panjev na pasišča z ozirom na čebelarska podjetja, katera že obstojajo v dotičnem kraju. Za varstvo pristnega medu. Zakon sicer ne prepoveduje uvoza umetnega medu, vendar tak uvoz omejuje s tem, da zahteva (v členu 19t na* slednje: Med, ki ni pristni proizvod xe bel se ne more uvažati v državo, če nima izrečne iziave o sestavi istega. Tudi se mora dati v trgovino le pod imenom umetnega medu. V svrho ugotovitve pristnosti importiranega medu, so po* oblaščeni davčni agenti in oni, ki imajo nadzorovati trgovino in prodajo živil, da si brezplačno vzamejo vzorce importira* nega medu v svrho kemične analize, ki se ima zvršiti po predpisih, ki bodo svoje* časno objavljeni. Kaznovanje prestopkov. Člen 16. določa, da se prestopki zak. predpisov, omenjenih v članu 9, 11, 12, 13, 14 in 15 kaznujejo z globo od 100 do 2000 lir. Poleg tega se bo konfisciralo blago, ki se je proti tem podpisom inpor* tiralo in dalo v razprodajo. Z isto globo se kaznujejo čebelarji, ki ne prijavijo obasti slučaja kužne bolezni v lastnem Čebelnjaku. Istotako se kaznuje čebelar, ki ne pusti pregledati prov. izvedencu čebelnjaka in ki bi dal napačne informa* cije na uradne poizvedbe. Tudi je odgo* vorcn čebelar za vso morebitno škodo, ki bi nastala drugim vslcd njegove ne* marnosti in krivde. Člen 17. daje provincialnim zadrugam celo pravico, da smejo postopati sod* nijsko proti onim čebelarjem, ki bi za* krivili kak prestopek v tem zakonu orne* njen. Proti pokončavanju čebel. V provincijah, v katerih je na podlagi statističnih podatkov provincialne za* druge večina čebelarjev s premakljivim satovjem, izda lahko glasom člena 13. provincialni prefekt dekret, s katerim prepove pokončavanje čebelnih družin. Prepove tudi delno pokončavanje čebel, ki bi se izvršile z namenom, da se od* vzame čebelam njihove izdelke. Opomba: Opozarjamo čebelarsko društ* vo, naj vzame iniciativo za uppstavitev provinc, zadruge, ki naj bi inicla dva odseka (za furlanski in slovenski del de* žele). Tudi naj bi se pravočasno provin. agrarnemu svetu predlagalo naše poseb* ne želje radi razdalje čebelnjakov in pre* važanja čebel na pašo. Tudi bi se lahko v okom prišlo vsem sporom, ako se po izvedencih določi množino panjev, ki bi se jih lahko prepuftilo na pašo v posa* meznih občinah. Umetni med naj bi se v prodaji ozna* čil na posodi z rudečim pasom. Dr. Jos. Ličan. 30*letnica ravnatelja B. Skalickega. Znani vinski strokovnjak B. Skalicky, ravnatelj Kmetijske šole na Grmu, je • praznoval pred kratkim tridesetletnico svojega delovanja med Slovenci. On je mnogo pripomogel za zboljšanje vino* gradništva in kletarstva tudi v naši ožji domovini, ko je uredil že pred 25 leti v Št. Vidu pri Vipavi vzorno vinsko klet. G. B. Skalicky je tudi znan pisatelj, vinski strokovnjak. Jubilantu želimo, da bi še dolgo vrsto let deloval za povzdigo slovenskega vi* nogradništva. Bog naj ga živil »GOSPODARSKI LIST« 17 Zadružništvo Kako močno je že zadružništvo? Ni še preteklo 100 let, odkar je bila ustanovljena prva zadružna organizaci* ja, vsled česar ni čuda, ako še marsika* tera zadruga danes tava negotovo v bo* dočnost. A že slika zadružništva v naši deželi nas lahko prepriča, da je zadruž* ništvo koristna ustanova, ki bo prej ali slej zavladala v vsem gospodarstvu. Uspeh zadružništva v naši deželi opariš mo predvsem v denarnem zadružništvu, ki je rešilo naše kmetsko ljudstvo spon vaškega oderuštva. Da je bilo zadružni* štvo nujno ptrebno, to dokazuje število naših posojilnic. Danes imamo v naši ožji domačiji že sokraj 200 posojilnic, to je za vsako občino po ena. Konsumno zadružništvo se danes tudi precej razvija. Vedno več je konsumnih zadrug in one, ki imajo poštene in spo* sobne voditelje, izborno uspevajo. Ena najvažnejših panog našega za* družništva je danes mlekarsko zadružni* štvo. Mlekarske zadruge se ustanavlja* jo kot gobe po dežju in danes jih je v naši domačiji že okoli 90. Tudi obrti se je zadružništvo opri* jelo in za zgled lahko navedemo dve živi zadružni organizaciji, in sicer Čev* ljarsko zadrugo v Mirnu in Katoliško Tiskovno društvo v Gorici, ki ima da* nes v Gorici največjo knjigarno in naj* boljše opremljeno tiskarno. Drugih vrst zadrug ne bomo navajali, kljub temu, da so nekatere zelo važne, kot elektrostrojne zadruge, kletarske zadruge itd. Imamo veliko število zadrug, a vsa ta vkupnost zadrug še ne zavzema tako od* ličnega mesta v našem gospodarstvu, kot ga zavzema zadružništvo v drugih državah. Poglejmo samo par primerov: Na Angleškem je približno 10 milijo* nov družin. Od teh 10 milijonov družin kupujejo 4 milijoni vse potrebščine pri zadružni organizaciji, ki obstoja iz 1500 konsumnih zadrug. Vse te zadruge pro* dajo letno za približno V4 milijarde šter* lin blaga, kar pomeni v naših lirah letno 30 milijard lir. Angleško konsumno zadružništvo si je ustvarilo posebno na* kupovalno centralo, ki kupuje vse blago za včlanjene zadruge. Ker ta centrala lahko* z gotovostjo računa na odjem blaga, si je ustanovila najrazličnejša lastna podjetja. Angleška nakupovalna centrala ima lastne mline, pekarije, tvor* nice čokolade, marmelad in konzerv, lastno tiskarno, lastno tvornico tobaka, lastne tvornice za milo, za sveče za pe*> rilo, krtače, klobuke, obleko itd. Ista centrala ima na Danskem lastne mle* karno in tudi lastno brodovje, ki dova* ža iz Danske maslo in slanino, iz drugih delov sveta pa zmrznjeno meso. žito in druge potrebščine. Podobne nakupoval* ne centrale si je ustvarilo zadružništvo tudi drugod, mogoče si jih bo tudi naše domače konsumno zadružništvo. Zadružništvo na Francoskem ni tako razvito, kot na Angleškem, a tudi tu imamo nekaj zanimivih organizacij. Ta* ko je 150 francoskih mlekarskih zadrug združenih v eno. centralo, ki kupuje pre* mog in druge potrebščine za vse včlanje* ne zadruge, vzdržuje posebne hladilne vagone za prevoz mleka, masla in sira v Pariz, vzdržuje lastno mlekarsko šolo s preizkuševališčem, organizira razstave mlečnih izdelkov in ima tudi lastno bol* niško blagajno za osobje, ki je zaposle* no pri včlanjenih zadrugah. Na Češkem je zadružništvo zelo razvi* to in tam imajo zadružne tvornice slad* korja, veliko število tvornic špirita (iz krompirja), itd. itd. Takih in podobnih primerov bi mogli našteti mnogo, a naj zadostujejo. Eno veliko razliko pa vidimo med našim zadružništvom in zadružništvom dru* god. Dočim je na tujem nosilec zadruž* ne ideje delavec, ker se upa tako rešiti krempljev kapitalizma, se naš slovanski delavec v naši domačiji za zadružništvo precej malo zanima. On čaka rešitve od komunističnega marksizma in ne vidi, da so celo ruski boljševiki spoznali, da se kapitalizem more uničiti samo z moč* nim zadružništvom in z gospodarsko šolanimi ljudmi. Zadružništvo je že danes sila. a še večja bo, ko bodo uvideli vsi zatirani in gospodarsko šibki, da je le v slogi moč. Posojilnice! Prosimo vse tiste posojilnice, ki se nameravajo pečati zraven svojega red« nega posojilniškega poslovanja tudi z blagovnimi posli, kakor z nakupovanjem umetnih gnojil, žvepla, modre galice in podobnimi, naj nam to čimprej sporo« Čijo. Vse take posojilnice morajo imeti tehtnice in zanje plačevati pristojbino; Želimo pa zadevo urediti tako, da bi plačevale najmanjšo pristojbino. Posre* dovali bomo za vse posojilnice, o kate* rih bomo imeli primerno sporočilo te* kom osmih dni v rokah. Zadružna zveza v Gorici. Mlekarne. Vse mlekarne bi morale imeti tehtni« ce, ker jih potrebujejo pri oddaji svojih izdelkov in pri prevzemanju mleka. Te tehtnice morajo biti predložene metrič* nemu uradu v overovljen je in zanje je treba plačevati določeno pristojbino. Metrični urad se pritožuje, da niso vse mlekarne predložile tehtnic. Opozarja* mo vse take mlekarne, naj storijo svojo dolžnost, ker drugače bi znale imeti po* polnoma nepotrebne sitnosti. Podrobna navodila dobijo pri pristojnem župan* stvu. Članom načelstva naših zadrug! Vaše delovanje pri vodstvu zadruge je polno odgovornosti. Če hočete svoje dolžnosti vestno izvrševati, jih morate tudi poznati. Odgovorni ste občnemu zboru, pa tudi oblastvom. Posebno po* znanje raznih zakonov, ki sc tičejo za* drug, je v sedanjih časih silno važno, če nočete zanemarjati koristi svoje zadru* ge in priti v zadrege pred oblastvi. Zato mora vsak član načelstva naših zadrug čitati »Gospodarski list«. Naročnino naj za Vas plača zadruga, ki bo imela tem večjo korist, čim več znanja bodo imeli njeni voditelji. Sicer je to že. davno naročil občni zbor naše Zveze. Tridnevni tečaj za voditelje mlekarskih zadrug. Zadružna zveza v Gorici je prejela sle* dečc pismo: Podpisani zastopniki Mie* karskih zadrm? iz Cerkljanskega lepo prosimo, da bi nam sl. Z. Z. blagovolila tekom meseca februarja t. 1. prirediti vsaj tridnevni knjigovodski tečaj v svrho izvežbanja zmožnih moči za vodstvo za* družnega knjigovodstva. Ve^i°a mlekarn namreč nima nikakih sposobnih moči. Ker nam Z. Z., kakor vidimo, gre v vsem na roko in nam je že dosedaj mno* go pripomogla k izboljšanju naših go* spodarskih razmer, smo prepričani, da bo tudi to našo prošnjo povoljno rešila, za kar ji bomo vedno hvaležni. Na sestanku zastopnikov skoro vseh cerkljanskih mlekarn, v Cerknem dne 4. jan. 1926. sledi 12 podnisov. Načelstvo Zadružne zveze je naročilo, naj se ta tečaj vrši in zato tem potom prosimo vse prizadete zadruge, naj nam takoj sporoče imena svojih članov, ki se ga žele udeležiti, da pripravimo vse po* trebno. Najpripravnejši čas bi bil po,na* šem mnenju od 19. do 21. marca. Nadaljevalni kmetijski tečaji v naši deželi. Bivši goriški deželni odbor je zelo mnogo koristil, ko je otvoril v Gorici dva tečaja za ljudskošolske učitelje. Na* men teh tečajev je bil, da bi na njih do* bili učitelji nekoliko predizobrazbe ali pa da si jo bi v toliko izpopolnili, da bi zamogli držati kmetijske tečaje oni kmetski mladini, ki zapusti ljudsko šo*' lo. Uspehi tečajev za učitelje so rodili uspehe ne samo za učitelje na Gori* škem, temveč tudi za učitelje, ki danes delujejo izven furlanske pokrajine. Več ali manj vsi takratni obiskovalci kme* tijskih tečajev v Gorici drže nadalje* valne kmetijske tečaje v vaseh, kjer da* nes službujejo. Nadaljevalne kmetijske tečaje pa ne obiskujejo samo 14 do 16*letni kmetski fantje, temveč tudi starejši kmetovalci, kai dokazuje, da je celotno naše kmet* sko ljudstvo zelo željno izobrazbe. Ob* veščeni smo, da se vrše trenotno kme* tiisko * nadaljevalni tečaji v naslednjih občinah: Kanal ob Soči, Idrija, Podbrdo, Ozc* ljan, Prvačina, Kozana, Črniče, Graho? vo, Gorjansko, Bilje, Dobravlje na Vis pavskem, Škrbina, Števerjan, Kal nad Kanalom, Banjšice in Lokavec. V srednjem obiskuje vsak tečaj po 30 gojencev, kar predstavlja v celoti 500 ljudi, ki se bodo nekaj naučili. Čast po* žrtvovalnim učiteljem. Tržni pregled Žita: Tekom zadnjega meseca je cena vsem žitom precej zrastla v ceni. Porast cene pa ne zaznamujemo samo v Italiji temveč po celem svetu. Točen razlog tega porasta ni še popolnoma pojasnjen, a iz* gleda, da je posledica točnejšemu obra? čunu letine v Ameriki, v Avstraliji, v Indiji in v Argentiniji, ki je izpadel ne* koliko nižje, kot se ga je prvotno sma* tralo. Dne 9. januarja so bile zaznamo* ine v Milanu na borzi naslednje cene: Žito: domača pšenica L 199 do 202 amerikanska pšenica L 212 do 217 domača koruza L 117 do 125 jugosl. Koruza L 102 do 110 oves domači I. 137 do 145 oves inozemski L 127 do 131 rž L 134 do 140 ječmen L 135 do 140 Moke: 00 L 280 do 290 0 L 260 do 265 1 L 236 do 239 koruzna L 142 do 155 Živina: Povpraševanje po debeli, klav? ni živini je bilo pred prazniki precej živo a cene niso zrastle, ker je bila ponudba zelo velika. Po praznikih je živina še padla v ceni in je danes cena povsod Precej nizka. Isto velja tudi za teleta, katerih je trenotno precejšen uvoz iz Jus goslavije. Nizka je tudi cena prašičev, razen mladih, ki so mnogo višji v ceni, nego lansko leto. V Milanu so bile dne 8. t. m. naslednje cene: voli (živa teža) 4.10 do 6.50 L za kg (po debelosti), krave 3 L do 5.70, tes leta za zakol (težka) 8 do 10.20, mlada po 5.50, za pleme po 7 L kg. Prašiči debeli (180 kg) po 8.80 L za kg. Krma: Ko je živina po ceni, je navads no krma draga. Seno je zelo drago in dražja postaja tudi slama. 2e pri nas je doseglo seno ceno 40 do 50 L za q, v drugih mestih pa celo 65, do 80 L za q. Otrobi stanejo danes od 105 do 118 L, oljnate tropine na debelo okoli 130 do 135 L za q (v tvornici). Mlečni izdelki, nredvsem maslo je zrastlo v ceni pred prazniki, danes se opaža tendenca navzdol. Po siru je pres čejšnje povpraševanje in cena ni padla. Vino je različno v ceni. Cena dobrega vina raste, slabemu pa pada. Pri nas ima vino precej visoko ceno, a je malo povs praševanja po vinu, ker sili k nam vedno bolj konkurenca iz drugih pokrajin, pos sebno iz Tirolskega. Umetna gnojila: Tomaževa žlindra je za nova naročila iz tvornic padla v ceni, a povpraševanje je majhno. Cena supers fosfatu je zrastla s 1. januarjem za 75 stot. na q. V Gorici je ostala cena ne? spremenjena, to je 35 do 36 1 za q. Galica, žveplo: Cene bodo letos višje nego lani, in sicer pri galici za okoli 15 L pri q, pri žveplu pa za okoli 20 L. Uvozna carina za žito ne bo znižana, kot se je splošno mislilo, vsaj tako je rekel pred kratkim Mus* solini. LT Vprašanja in odgovori [}: Vprašanje št. 1: Ali se sme župan pro? tiviti proti otvoritvi osmice (trife) češ, da je v občini preveč gostiln? Kam naj rekuriram? Odgovor: Z zgornjo utemeljitvijo se župan ne more protiviti. Zakon z dne 19. junija 1913 št. 639 pravi, da je otvaranje novih gostiln prepovedano tam, kjer že obstoji ena na vsakih 500 prebivalcev. Osmice so pa v tem zakonu izrecno iz? vzete, seveda se mora prodajati v osmici samo vino iz lastnega zemljišča. Reku? rirati morete na prefekturo. Vprašanje št. 2: Moj kanarček, ki je bil vedno zelo živ, je postal v zadnjem času zelo otožen, ne poje in ko sem ga pobližje pregledal, sem opazil, da ima život napihnjen in trd. Mislim, da je bo? lan. Kaj mi svetujete? Odgovor: Nismo špecijalisti v ptičjih boleznih mogoče pa bomo imeli v krat? kem tudi take špecijaliste. V neki knjigi smo dobili opisano tudi to bolezen, ki ra? da nastopa pri kanarčkih. Pisatelj knjige pravi, da je to notranji pojav, in je po? sledica premočne hrane, ki jo ldmarčki dobivajo (to je seme konoplje, prosa in druge take hrane, ki je zelo bogata na redilnih snoveh). Knjiga pravi nadalje, da nastopi ta bolezen izključno le pri ka? narčkih, ki niso dolgo dobivali nobene zelenjave. Bolezen odpravimo, ako damo ptičem skozi tri dni kruhovih skorjic prekuhanih na mleku in pa vsaki dan sveži list salate, zrnja pa nobenega. Če? trti dan lahko damo zopet zrnje, ptič pa naj ima vsaki dan kakšen list zelenjave. Poskusite! Vprašanje št. 3: Imam lepo sivo kravo švicarske pasme, ki mi je porodilo dvoj? čke. Ali jih lahko ohranim za pleme? Res so majhni, a upam, da se bodo dobro razvili? Odgovor: Le redko se razvijejo iz dvojčkov v resnici lepe živali. Več ali manj redno ostanejo take živali majhne in šibke ter so tudi bolj podvržene bo? leznim. Zato se ne svetuje držati dvojč? kov za pleme. Vprašanje št. 4: Ali se bo dobila kak? šna prvovrstna vrsta koruze za setev? Tukaj nas je več kmetovalcev, ki bi že? leli priti do kakšne res dobre vrste ko? ruze. Odgovor: Vprašali smo za svet Po? krajinsko komisijo za »bitko za žito«, kjer so nam odgovorili, da bodo napra? vili propagando za dobre vrste koruze ravnotako kot za dobre vrste pšenice. Upamo, da Vam bomo meseca februarja mogli sporočiti kaj bolj natančnega. Vprašanje št. 5: Kaj je pravi vzrok sli? notoka in napenjanja pri goveji živini? Odgovor: Pravi vzrok slinotoka in na? penjanja obstoji v obilnem krmljenju re? dilnih snovi, ki se lahko kvasijo. V tem pogledu so najnevarnejša sledeča po vr? sti označena krmila: detelja, lucerna, es? parzeta, zelena vikev, grah, leča, ajda, ki so splošno nevarna kot zelena piča, po? sebno predno cvetejo. Poleg tega pov? zroča napenjanje tudi drugačna sveža krma, kot n. pr. mlada setev, sočnate trave, zelnato in repno perje, sveže krom? pirjevo perje in gomolji itd. — Med raz? ličnimi krmili obstoja znatna razlika v stopinji škodljivosti. Detelje, v prvi vrsti rdeča detelja je zelo nevarna. Sočnate rastline povzročajo mnogo prej napenja? nje kot manje sočna zelena piča. V tem tiči vzrok, da opažamo napenjanje tako pogosto v nižje ležečih krajih, pri pašnji na svežem strnišču, dalje v letih z mrzlo pomladjo. Škodljiva je rosna, zmrzla ali zmočena krma. Nevarnost napenjanja je večja, če se napaja živina neposredno po pašnji ali krmljenju. Ovenela ali segreta zelena piča tudi škoduje. V glavnem ima v tem oziru vpliv tudi požrešno požira? nje krme. S skrbno pažnjo na paši in umnim krmljenjem se pride napenjanju v okom. V tem oziru naj se pastirje dobro pouči. Sploh naj se ne goni goveje živine na detelj no pašo. Če to /e mora biti, naj se ji poklada prej nekaj suhe krme. Na paši naj se malo časa mudi. Čim mlajši in sočnatejši je zelena kr« ma, tem večjo množino suhe krme ji je treba pridati. Ovenela in segreta krma se mora pred pokladanjem ohladiti, posu« šiti in premešati med suho krmo. Vsak živinorejec naj ima pri rokah trokar (bodalo) za vbod. Kmetovalec v januarju. Na njivi imamo v tem mesecu malo dela, v goratem delu dežele skoraj nobe« nega, razen da tu pa tam poglobimo njivo na ta način, da skopljemo kamenje. V toplejšem delu dežele je dela več. Pred« vsem meramo spraviti na njivo hlevski gnoj, katerega pokrijemo z zemljo, da se ne bo »kadil«, s čemur zgublja, najdražjo snov, ki je dušik. »Kajenje« gnoja ni nič drugega kot uhajanje amonijaka v zrak. Gnoj na njivah naj bo stlačen v velikih kupih in ne v majhnih. Kjer je le mogoče, preorjimo vsaj se« daj vse njive, ki so namenjene za po* mladno setev. Nujno je potrebno, da zemlja premrzne in da s'e navžije zraku. Trnja, posebno pa belega trnja naj ne bo v bližini njiv, ki so posejane z ži« tom, ker na belem trnu prezimi rja, ki nam dela vsako leto večjo škodo. Trnje nam sploh nikjer ne koristi, razen kot ograja, zato pa naj zgine, kjer ni po« trebno. Senožet očistimo trnja in kamenja. Tr« nja ne smemo samo posekati, temveč ga moramo izkopati, ker bi drugače iz ko* renin izrastlo novo trnje. Prekopana me* sta podsejemo drugi mesec z dobrim travnim in deteljnim semenom. Letos ie seno drago, živina pa poceni. Kdor ima mnogo krme, je gospod. Mno« Vprašanje št. 6: Kako bi uničil trtjone in kukce (v životu so si podobni, samo da so prvi modrc, drugi pa črne barve), ki mi spomladi vničijo skoraj vse liste v mojem vinogradu. Odgovor; Čitajte poseben članek v Go« spodarskem listu, letnik 1924 na str. 99. Vprašanje št. 7: Kaj je svinčeni arze« nat. kje se ga dobi in kako se ga upo« rablja? Odgovor: V prihodnji številki bomo priobčili poseben članek o tem vprašanju. go krme pa bomo imeli, ako bomo po* gnojili senožet. Hlevskega gnoja navad* no nimamo dovolj niti za njive, zato pa gnojimo senožeti z umetnimi gnojili. V tem mesecu je skrajni čas za trošenje tomaževe žlindre in kalijeve soli, v pri« hodnjem mesecu lahko rabimo še super« fosfat. Koliko enega ali drugega umetne« ga gnojila porabimo, nam pove vsaka »Pratika«. Tudi detcljiščam dobro dehe gnojilo. Posebno na mestu ste tomaževa žlindra in kalijeva sol. Senožet pa moramo tudi očistiti mahu. Uporaba travniške brane ali vsaj moč« nih železnih grabelj je nujno na mestu. V vinogradu je dela dovolj. Trte oko« pavamo, odstranjujemo malovredne vr« ste, kopljemo jamice za podsajenke, trte obrezujemo, pripravljamo kole itd. Ne odlašajmo s tem delom, ker čimprej bo izvršeno, tem boljše bo za nas. Vinograd mora biti pognojen, za gnojilo pa rabimo domači hlevski gnoj z dodatkom umet« nih gnojil, predvsem svperfosfata. O gno« jenju trtam je priobčen v »Gospodar« skem listu« od decembra 1925 primeren članek. Čitajte ga! Pri sadnem drevju osnažimo deblo in veje mahu in lišaja. Za to delo je naj« pripravnejša jeklena ščetka. Drevju od« stranimo vse nepotrebne, prelomljene in Gospodarski koledar suhe veje. Paziti moramo, da ne napra« vimo pri tem opravilu prevelikih ran, ki se ne bi kmalu zarastle. Drevje moramo potem poškropiti, za kar lahko uporab« ijamo antiparassit, dendrin ali arborin (vse troje je v bistvu eno in isto). Breskev je v zadnjih dveh letih bilo zelo mnogo zasajenih. Dobičkanosne bo* do samo takrat, ko bodo pravilno nego* vane. Sedai jih moramo nekoliko preči« stiti in poškropiti oziroma namazati jih moramo z 5% raztopino modre galice in apna. V vrtu: Skrbeti moramo za tople gre« dice, kamor že v tem mesecu lahko zase« jemo seme različne zelenjave. Načrt, kako bomo obdelovali vrt, kaj bomo tu ali tam vsadili ali vsejali, mora biti že izvršen. Ako še vrt ni prekopan, ga moramo čimprej in istočasno podgre« bemo izdatno količino hlevskega gnoja. Zelo koristno je tudi, ako pognojimo vrt tudi z umetnimi gnojili, predvsem s kalijevo soljo in superfosfatom; ta gno« jila podkonliemo istočasno s hlevskim gnojem. Ker mora biti zemlja v vrtu rahla in ker umetna gnojila povzroče pu« sto in težko zemljo, niso samo umetna gnojila na mestu kot gnojilo za vrt. Hlev« ski gnoj je predpogoj obilnega pridelka. V hlevu moramo paziti predvsem na zdravje živine. Zdrav zrak je živini nujno potreben, zato pa naj ne bo v hle« vu zaduhlega zraku. Ako nimaš odvajal« nikov slabesia zraku, prezrači hlev vsa j * vsaki dan. Zaduhel, topel in vlažen zrak je vzrok najrazličnejših bolezni, poseb« no pa jetike. Pazi na to, da je hlev tudi čist in da se ne nahaja v njem obilo gnoja. V tem letnem času se kaj rada pojav« 1 ja slinavka in parkljevka, ki povzroča letos posebno občutno škodo v Severni Italiji. Ako se pojavi ta bolezen tudi v domačem kraju, se moramo strogo dr« žati živinozdravnikovih navodil. V zimskem času se kaj radi pojavljajo znaki kostolomnice, posebno pa tam, kjer je živina navezana na krmo iz mo« krotnih krajev. Svetujemo vsem živino« rejcem, da dajejo svoji živini redno vsa« ki dan po nekoliko klajnega apna. Klajno apno jc predvsem velike važ« nosti za mlade prašiče, ki dobivajo sedaj krmo, ki obstoji večinoma iz repe in repnih ostankov. Repa vsebuje malo rudnin (malo pepela), vsled česar mora« mo dodati krmi klajnega apna. Drugače bodo prašiči imeli šibke in kruljave noge in prašiči se ne bodo dobro razvijali. Pol majhne žličke na glavo in dan zadostuje za mladega pujska. V kleii smo že pretočili ali pa preta« kamo vino. Paziti moramo, da je vino zdravo. Ono, ki spreminja barvo, jc pod« vrženo porujavenju in tega zdravimo z metabisulfitom. Ako bi imelo vino kak« šno napako, jc najboljše takoj vprašati za svet vinskega strokovnjaka, da se vi« no ozdravi že pri začetku. Paziti moramo, da držimo sode vedno polne, da onemogočimo kan. Ako pa na noben način ni mogoče imeti polnega soda, moramo prostor nad vinom v sodu dobro zažvcplati. Cunj pri vehah ne sme« mo trpeti, ker se po mokri cunji prenese v vino glivica, ki povzroča kan ali cik. Čebelar naj v tem mesecu, ko nima po« sebnega dela, popravlja različne čebelar« ske potrebščine in seznani naj se z novim čebelarskim zakonom. Na domu: Pameten gospodar napravi svojo dolžnost glede tiska in naroči ter nlača »Gospodarski list«-. Nadalje si bo že sedaj preskrbel vsa potrebna semena, ki jih rabi za vrt, njivo in senožet, sedaj si zagotovi semenski krompir in sadike sadnih drevesc. Skrben gospodar pazi tudi na zdravje svoje družine in poskrbi za redno pre« zračanje domače hiše, posebno pa pro« štorov, ki so zakurjeni in kjer člani dru« žine delajo. Vzemite si to k srcu, ker drugače bo jetika spremljevalka do gro« ba. To velja predvsem za kraje, kjer klcklajo. Vojaki in kmetijska izobrazba. Na vojno ministrstvo je bila vložena interpelacija, naj sc upelje kmetijski pouk v vojašnicah. Vojni minister je od« govoril, da na tak pouk danes ni mogoče misliti, ko je službena doba tako kratka in jo še mislijo skrajšati. »Gospodarski list« 23 111 Gospodarski drobiž in razno 111111 Čaj iz sena za teleta. Čaj iz sena dobimo ako polijemo 1 kg sena z 2 litri vroče vode in pustimo seno z vročo vodo vsaj skozi 6 ur zaprto v primerni posodi. Lahko ise uporablja tudi mrzlo vodo, a potem se mora ra« biti za to opravilo 12 ur. Voda izvleče iz sena mnogo redilnih snovi in ako tako pripravljenemu čaju dodamo še malo moke iz lanenega semena ali tudi dru« gačne moke, dobimo izboren napoj predvsem za teleta, katera odstavljamo. Na ta način lahko prihranimo posneto mleko, katerega bi na vsak način mo« rali dajati pri odstavljanju telet. Posoljeno seno. Naši živinorejci imajo navado, da po« solijo samo ono seno, ki ni bilo sprav« ljeno na hlev prav suho in mislijo, da se potem tako seno ne pokvari. Deloma je to res, v celoti pa tudi ne. V drugih deželah potrosijo napredni živinorejci sol po vsi spravljeni krmi in sicer takoj ob spravljanju. Poskusi so ugotovili, da se s takim senom krmljene živali mnogo boljše razvijajo, enako« mernejše prebavljajo in dajejo boljše dohodke v mesu (prirastku) in tudi na mleku, kot one živali, ki ne uživajo po« soljenega sena. Da ne bodo kokoši kokale. Lansko leto smo navedli več sred« stev, naj sledi še eno: Kokajoče kokoši pusti na hladnem pro« štoru. Daj vsaki po žlico ricinovega olja, krmi jo potem s posoljenimi, debelimi otrobi ali pa z zelenjavo, ki je bila na« močena v posnetem mleku. Kokošim naj bo na razpolago sveža voda. To velja za prvi dan. Drugi dan ni potrebno dati ri« cinovega olja, drugo pa vse kot prvi dan. Tretji ali najpozneje četrti dan bo ko« koš »ozdravljena« in jo že lahko pustiš k drugim. Za deset dni bo že nesla jajca. V kakšni meri izrabijo drevesa zemljo. Amerikanski učenjaki so ugotovili, da porabijo sadna drevesa (poskusi so bili napravljeni z jablani, orehi in breskva« mi) letno iz enega ha zemljišča 240 kg kalija, 180 kg dušika in 70 kg fosforne kisline. Ti podatki nam pravijo, da moramo gnojiti tudi sadnemu drevju ravnotako kot krompirju, koruzi ali pšenici, samo da moramo dati več kalija. Zgornje ko« ličine kalija, dušika in fosforne kisline odgovarjajo 6 q kalijeve soli s 40% ka« lija, 11 q čilskega solitra in 5 q super« fosfata na ha. Umljivo je, da ne bo nihče potrosil omenjeno množino umet« nih gnojil, ker bo gnojil tudi z gnojnico, navadnim gnojem itd. A gnojiti sadne« mu drevju moramo, ako hočemo, da se bodo drevesa razvijala in nam dajala obilo sadu. Božič in orehi. Enkrat je bila splošna navada, da so bili na Sveti večer na mizi orehi in leš« niki, ki so posebno otrokom dobro tek« nili, starejšim pa tudi šli v slast. In danes? Še je ta navada, a malo kje in še tu marsikdo uživa kupljene orehe in lešnike. In pri nas je toliko prostora, kjer bi orehi in lešniki zelo uspevali. V Gorici prodajajo danes lepe orehe iz Si« čilije po 14 L kg. Sadjar in vrtnar, glasilo Slov. Sadjarskega društva v Ljub« ljani izhaja v 6000 izvodih, ker skoraj to« liko članov ima društvo. Člani so zelo marljivi pri nabiranju novih članov. Ko« liko naročnikov si pa Ti dobil svojemu glasilu? Mandelji med trtami so nepriljubljena in škodljiva rastlina, ker je izkustvo pokazalo, da po 5—6 letih mandelji sicer uspevajo, trte pa pomrejo. Pridelek breskev v Massolombardi (400 dreves na ha) je znaten, in sicer so dale breskve vrste »Amsden« v srednjem skozi 10 let po 31 kg sadja na leto, nekatera drevesa pa celo 68 kg na leto. Plesen v kleti odstranimo, ako zide s nomoejo navadne trtne škropilnice poškropimo z 1% ap* nenim mlekom, drugi dan pa z 5% raz* topino modre galice. Gnojenje trtam. Pri gnojenju trt moramo upoštevati naslednje: Trta v zelenem stanju zahte* va nredvsem apna in dušika. Pri začetku razvoja zahteva predvsem fosforne kis sline, kalij ra je njena najljubša hrana, ki upliva na zorenje grozdja in lesa ter na kakovost mošta. Torej moramo dati trti vseh redilnih snovi, to je dušika, fosforne kisline, kalija in apna. Uvoz vina iz Jugoslavije v Avstrijo. Med Jugoslavijo in Avstrijo je bil sklenjen dogovor, glasom katerega lah* ko uvozi Jugoslavija v Avstrijo 40.000 hi belega vina in ravnotoliko tudi črne* ga po znižani uvozni carini. Znižana uvozna carina na hi znaša 30 kron v zlatu, navadna pa 60. Kljub temu je še uvozna carina precej visoka, in mislimo, da bo šlo malo vina iz Jugoslavije v Avstrijo, ker je v Jugoslaviji vino itak sorazmer* no precej drago. Rekord v uživanju masla. Splošno se govori o rekordih, pa naj bo tudi pri maslu eden. Kanada (država severno od Zedinjenih držav v Amer is ki) redi 3 in pol milijona krav in ima nekaj tisoč mlekarn (sirarn in maslarn). Kljub temu pa uvaža Kanada, ki je zes lo redko obljudena, še ogromne množiš ne masla iz najrazličnejših držav. V splošnem užije vsak prebivalec Kanade na leto in dan 14 kg masla, to je Vi kg masla na teden. Pridelek sladkorja znaša na celem svetu letno približno 200 milijonov q, od katerih približno dve tretjini iz sladkornega trsa, ena trets jina pa iz sladkorne pese. Sladkorni trs uspeva predvsem v tropičnih krajih, ki so skozi celo leto precej topli in vlažni. Taki kraji se nahajajo v Srednji Ameris ki, v Indiji, na Malajskih otokih, v Av* straliji in v nekaterih delih Afrike. Sladkorna pesa je najbolj udomačena v Evropi, deloma tudi v Zedinjenih drs žavah Severne Amerike. Sladkorja iz sladkorne pese napravijo v Nemčiji 15 milj. q na Češkem 14 » » v Rusiji 9 » » na Poljskem 6 » » v Belgiji 3.5 » » v vseh ostalih državah sveta pa približa no toliko, kot Nemčija sama. Urejena »mešetija«. V podprefekturah Videm, Čedad, Por* denone in Tolmezzo so bile upcljane zakonite določbe glede »mešetijc«. Do* ločeno je, kdo mora plačati »mešetijo« in koliko se mora plačati posredovalcu. Enake določbe bodo v kratkem upclja* ne tudi pri nas in takrat bomo o tem poročali. Izvoz ameriške pšenice. V gospodarskem letu 1924./25. je bilo izvoženega iz Zedinjenih držav približ* no 60 milijonov kvintalov pšenice in 10 milijonov kvintalov moke, iz Kanade pa okoli 45 milijonov kvintalov pšenice. Ves navedeni krušni pridelek ie bil ve* činoma prodan v Evropo, deloma tudi v Azijo in Afriko. Od Evropejcev so po* kupili Angleži skoraj polovico množine, za njimi največ Italija, potem Belgija in Holandska, nato Francija, Nemčija, Gr* ška itd. Vsako leto več krušnega žita uvozita Kitajska in Japonska, a svojih potreb ne krijeta toliko v Ameriki, kot v angleški Indiji in Avstraliji, deloma tudi v Sibiriji. Letos bo prišlo iz Amerike v Evropo malo žita, ker je bila v Evropi skoraj v vseh državah izredno dobra letina. Kdor se nad svojim sovražni* kom maščuje, se mu zgodi po* dobno kot čebeli, ki se ma* ščuje in piči — ter umrje. Naš zobozdravnik specialist za bolezni v ustih in no zobeh M, d. dr. m K™ >5» fk »I fk fil K 19 » fktU Restavracija pr' Treh kronah“ 12 Domača kuhinja. Toči pristno briško, vipavsko vino in specialiteto „kraški teran". Prenočišča za potnike. — Priporoča se občinstvu za obilen obisk ' Anton Malnič. H S H *>«?. «*; .;%»M'i ■j^rL-va.. .S% £?<• S& Jjž. Jgl Jjž. J*?. ■ m Tvrdka S JINOilGRflRlfl,, •ffSll m * m ^ —^——M ^ v Gorici, via C. Favetti 6 (v ulici za hotelom Tri Krone) #• prodaja: Odlična vrtna, njivska in travniška raz-na semena, nemška iz Erfurta. (Zahtevajte cenik semen), klajno apno, bisulin, t_m „Antiparassit“, „Zea Mais“, strup za po- c« S-* >C/3 c JC w o X} D. o •s •"P* 03 >c« O O C u u +-» Cf) a > s o ■+■* CCS o s c c« N > O čc d) •IN XJ -a u o CA O c o 'i-* o >c« T3 >o u. O > x: s-» '33 O u, o> «S >u -+-* CA cd >CJ >co QJ Um 00 2 — E .2 T3 — O ^ X5 5 «S C bA 'Jr! d> iŽ C p >o i=š ® 2 O N m — T, , •*“« T3 —; C _ X! bJO c O c3 03 .3 N C J- > P O O 3 'O i- cd O ctf > cS o v« O O Umetna gnojila Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo Seme ajde in druga žitna semena naročite in dobite pri Zadružni zvezi v Gorici Corso Verdi 37, telefon 283 Gospodarske knjige: Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami Domači živinozdravnik Domači zdravnik Nasveti za hišo in dom Naše gobe Reja domačih zajcev Umni čebelar Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri Katoliški knjigarni v Gorici Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica) \ Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustja. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici.