List
m v •
le ca i
LVI.
»
obrtniške
i
in
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr,, za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic".
V I(| ubij ani 25. februvarja 1898.
r
0 ftAtfccfcftifttf ffctfcft	ítíáfcdfcžfc
I:
Politiški oddelek.
njemu malone vsi učni zavodi in znanstvene ter sploh kulturne naprave, vzlic temu je to nemštvo jako sterilno in živi kulturelno skoro
samo
ob kulturni plodovitosti
Nemcev v Nemčiji.
Kdo je „mferijoren" in kdo „superijoren
na Kranjskem.
66
Minolo nedeljo so se přiměřili v L ubijani izgredi,
kateri sicer niso nikomur
škemu
časopis, u povod,
• v
nic da
krristili, pač pa dali nem-je na podél način ščuvalo
ves
nemški
svet
proti
Ljubljani
in
pr

Slovencem
sploh ter naš narod na nezaslišan način zasramovalo.
Nemško č^sopisje pri tej priliki zopet jedenkrát bobnalo cb k<žo rernske kultur? e superijornosti in naš narod pitalo z najrazno^rs: e pso\kami, katere naj dokažejo, da smo Slovenci m Km t skem „minderwerthig"
narod in
da s
Kranjski Němci te hni kulturni element
na Kranjskem.
Ves
tisočletn boj nemrtvá proti slovenstvu je za-
snovan
Slovenci
na
domišlji;i,
so
Nemci superijoren narod,
pa
da umo inferijorni, da smo barbari. Na to
priseza učenjak Momiusen prav tako kakor poulični po-balin Wolf, na to priseza vse nemštvo in iz tega izvaja svojo pravico do absolutné prevlade nemškega življa v kronovini Kranjski.
Tudi mej nami se nahajajo še ljudje, kateri veru-jejo v superijornost kranjskega nemštva nad slovanstvom,
Nemštvo na Kranjskem pa je kulturelno tako neplo dovito kakor kraška tla. To se da s konkrétními nared bami neodvržno dokazati.
Nemška književnost je
polje,
katero se sploh ne
obdelava.
Sicer
izhajata v L'ubljani dva „znanstvena
Ci
lista v nemškem jeziku, oba na slovenske troške, a kar njih kaj vredno, so pisali Slovenci, kar so skrpucali Nemci ni vredno, da se je natisnilo. Vlada importira
a
so
sicer mnogo nemških profesorjev in uradnikov, znastveno tako malo osposobljeni, da se ne upajo vzeti
peresa v roke in so k večjemu sposobni za spisovanje odurnih pamfletov v kakih nemških političnih časnikih.
Leposlovja sploh nibče ne goji. Vse kranjsko nemštvo ne premore ne jednega beletrista, ne jednega leposlovnega
pisatelja in ne preducira čisto nič. Prav tako
f
popol
noma neplodovito v umetnosti, v slikarstvu, v kiparstvu
»
v glasbi, v dramatiki.
Ljubljani obstoji sicer nemško
gledališče, katero vodi inportiran žid,
a če
je ne
obiskovali Slovenci, bi bilo moralo že davno zapreti duri, Na tem gledališči pa ni še nikdar nastopil noben kranjski Nemec in na njem sploh ne nastopajo Nemci, ampak samo
Čehi
in Židje
celi
kranjski deželi izhaja samo jeden nemški
a vender je to bajka, katero treba spraviti s sveta, ker časopis to je uradna Laibacher Zeitung, a še ta list iz
udušuje slovensko samozavest in ovira ter zadržuje razvoj
ha ja
na
troške
slovenskih eksekutov, kateri morajo
tište
žije, katera je potrebna, da se čim prej zago- s svojimi žulji polniti žep nemškega podjetnika.
tove zmaga slovenstva. Treba je že jedenkrát pokazati
Nemštvo na Kranjskem sploh kulturno ne živi, je
kaka
Je
nemštva
dejanjski
treba
ta
superijorna kultura kranjskega kulturno tako malo produktivno, kakor ošanti-zamorci in
že jedenkrát konstatirati
kdo
na
Kranjskem v istini superijoren in kdo iníerijoren.
si mora vse kar potřebuje za vsakdanj življenje izposoditi pri svoiih bratih zunaj dežele in celo zunaj države.
Nasproti pa Slovenci lahko rečemo, da je naša kul-
slovanskih narodov in sosebno turna delavnost z ozirom na mala sredstva, s katerimi
Nemštvo v Avstriji je vedno in z vso brutalnostjo
oviralo kulturni razvoj
nam Slovencem krati vsa sredstva za kulturni napredek, razpolagamo uprav čudovito. Slovenci imamo Matico Slo
a dasi kot manjšina vlada nad večino prebivalstva, ima v svojih rokah vso upravo, dasi služijo jedino
dasi
vensko, katera izdaja vsako leto leposlovnih spisôv, imamo
več
znanstvenih
m
omîtes
„Izvestja muzejskega društva",MéMĚ

„Ljubljanski Zvon", „Domin Svet", „Katoliški Obzornik". „Slovenski Pravnik" in še več drugih znanosti ali literaturi in politiki služečih listov, imamo dobre slikarje, znamenite kiparje, ugledne glasbenike, odlične zgodovi-narje in jezikoslovce, velike pesnike in beletriste, imamo slovensko gledališče, kjer največ Slovenci tudi slovenske proizvode predstavljajo, iz kratka, naša kulturna delavnost je razmeroma jako velika, „prevladajoča nemška kultura" pa je na Kranjskem prazna fraza.
Kulturen element na Kranjskem smo jedino le Slovenci, mi smo superijorni, naši Nemci pa so v primeri z nami ne samo inferijorni, ne samo „minderwerthig", ampak so naravnest kulturno sovražen živelj, ker so sami povse neproduktivni, pač pa ovirajo našo kulturno delavnost.
$
Naše želje.
Avstrijski episkopat je sklenil, da se svečano ob-
0
haja 60letnica posvečenstva Joahima Pečija, sedaj slavno
vladajočega Leona XIII., vsem kristjanom svetega Očeta.
V	znak sinovske ljubezni podarili mu bodo ob tej priliki nabran „Petrov novec". Ta naslednik Petrov je zagotovljen
vesoljnega spoštovanja, ker, dasi rodom Italijan, vsem
\ jf
narodom, a posebno Slavenom, izkazuje nevadno pozornost.
Y	polnosti svoje oblasti kot namestnik Gospodov more deliti izredne milosti. Nas Slovence (Carnogliani) so poznali v Rimu kot pobožen in radodaren narod. Stoječi v tako ugodnem mnenju pri sv. Stolu, mogli bi bili to ali ono novo dobroto doseči ali staro pravico izprositi, kajti Leon je mož, ki gleda na blagor cerkve, kakor vidimo na Francozkem. Zato bi želeli mi, da bi tudi sveti Oče našim vernim Slovencem, našemu duhovenstvu, podělil božičnico. Prva božičnica bodi v podobi molitvenika. Znano je. kako si katoliški kler, z nekojimi škofi na čelu, neprestano prizadeva, da bi se takoimenovani „brevir" okolnostim potrebno preuredil. Taka preprava bi ne bila nič novega, saj se je bil z njo pečal že Koncil Trijentinski, papež
Pij V, Klemen VIII, Urban VIII, Pij VI, sam Leon XIII. Sedajna uredba ugaja, vendar ne splošno, romanskim narodom, ki imajo vso bogoslovsko in patristično literaturo v domačih jezikih, pa tudi sicer nimajo takih in tolikih opravil, kakor mi Slovenci in naši sorojaki. Slišali smo, da je preveč prelistavanja, mučnega iskanja, ki biva tim bridkejše, čim več je dotičnik s časom v zadregi. Mislilo se je, da bi se „brevir", ta duhovnikom predpisani molitvenik, pojednostavi!. Ostali bi utegnili najlepši psalmi za vsakdanjo rabo, vsí itak niso za rabo prepogostno, ostalo pa bi bilo vsaki dan drago, ter se čitalo vedno naprej, kakor se lista zajemiva povestnica, molitvenik, da bi se poleg njega ne potřebovalo nobenih drugih. Sleharnemu je uvidno, da je na izbiro krasnih molitvenih oblik, se-stavljenih po svetih in učenih možeb, ki vsekako daleč presegajo Davida. V tem je opaziti neka obsoletnost, ki ne prija naravi katoliške cerkve, ki izključuje vsako sterilnost, ker se danoma preraja in širi. Ako se priuzame tmica zimskih dnevi, slaba svečava, že oborožene oči, mr-
zlota vremena, duhovska in narodna in gospodarska opravila, uradno pisarstvo, potrebni začrki, to bode proti re-formacij le oni, ki je v preugodnih položajih. Ta stvar bi se dala razpravljati na dekanatskih konferencah, ki bi snov přetřeseno prinesle v posvetna diecezanskej sinodi Ljubljanskej, ali če hočete, metropolitanskej ilirskej, koja cerkvena pokrajina obsega Gorica, Trst Koper, PoreČ-Pola, Krk (Veglia). Ako je kranjski kler res toli naroden in slovensk, kakor mu na poudarjanje verjamemo, pre-magala bo dobra reč vse nasproti stoječe ovire.
Pa tako praktično urejeni „molitvenik" (brevir) bi šele zadoščal, ko bi bil sestavljen v našem jeziku. To bi bila neznanska dobrota za vsakega klerika, ko bi vsaki dan dobival „domače" zaloge svetopisemske, ter jo mogel neposredno upotrebiti! Drugi narodi imajo ži brevir v svojih jezikih, za domačo in javno potrebo, in celó mis-sale se dobiva. (Das romische Brevier in deutscher Sprache, herausgegeben von Dr. Fr. Zarrer, bischofl. Geistl. Rat und qu-kgl. Lycealprofessor in Regensburg. Mit Approbation des hochwurdigsten Herrn Bischofs von Regensburg. In 4 Ygleder-Bàndern mit Rotschnitt 22 M.). Koliko so trpele uboge redovnice, predno se jim jo oduzelo nerazumljivo breme latinščine. Ako se redovnice v pomanjkanju slovenske izdaje poslužuiejo nemške, ne pri-haja. li odtodi oni nemški upliv? Ni li to naravska po-sledica?
Kakor pri vsakej stvari, našli bi se pri tej — po-mišljalci, ki bi šli tankovestno prašat na Talijansko, če smejo moliti — zasebno — v domačem jeziku. Meniš li, da ti bode Talijanščina tvoj jezik urivavala, ako je ga ti sam staviš na razpolaganje. Čujejo se ugovori v čestitosti latinščine. Bjdi, ali znaj, da pred Bogom so vsi jeziki čestiti in oni najbolj, kterega govori najboljši narod. Ali se ni v latinšžini pisalo največ budalosti in nesramnosti? Kaj so oni možje, ki so izumili železnice, parobrode, vsako vrstne stroje, telegraf in telefon in zra-koplovbo ... s pomočjo latinščine to storili ? Mrtve jezike hodo prihodno to stoletje izbacilo iz učnega načrta, ali pa bode dvojka iz njih breuzplivna za daljni napredek. ker jih duh in zahteva časa ne potřebuje; današnji čas zahteva gospodarskega, bogovskega, obrtnega, tehtničnega, sploh praktičnega izobraženja. Ljudstva če kruha, ne Ovidovih od. Ako so se mogli Grki in Latini vzobraziti v svojem jeziku, kaj bi se diugi ne v svojem? Obrniti je treba pogled samo na še pol neobljudeno Ameriko, praktično deželo, kako orijažki napreduje, da se njenega gospodarskega napredka boji celó njena stara učiteljica in mati Evropa. — Druga božičnica bi nam bila, ko bi se ilirskej metropoliji priklopili Lavantin«ka in Krška, odcepivši ji od Nemškega primasa in solograjskega knezo-nadškofa.. Zgodovina uči, da nemš^ 1 škofje Slovanom, bilo kot sodeželanom bilo kot katoličanom, niso bili nigdar naklonjeni ; njim nasproti so se kazali najemnike, ljudi ki niso prihajali skozi vrata, ampak od drugod, pastirji, ki so ljubili ovce zavoljo njih or 3a in volne. Od mož, ki hočejo iti med narode neznaboge ali krivoverce, se
73
zahteva, da znajo ondotnih rodov jezike, pri nas v kr-ščanskej Evropi, v nekej kronovini pa se dogaja, da nad-pastir ne umeva svoih vernih. Čast in poštenje zahteva, da ne jemlješ službe, koje tirjatvam nisi dorasel. — Ta připoj bi se mogol v daljnem řasu doseči, toda klerik in lajik morata biti poprej dobro narodna in dobro podučena v teh razmerah, sicer bi se znalo zgoditi, da bi sama (nepripravljena) ugovarjala takej pripojitvi. Slovenski narod, zbraň v tolišnej skupini, bi tvoril činbenik, ki bi mu na Rimskem dvoru zagotavljal kardinalski kiobuk, s sedežem v Ljubljani, ker „njeni" dohcdki so že toliki, ako ne veči, ko mnogega stožernika na Talijanskem. Takega upoštevanja mi bogoljubni in požrtvovni Slovenci že zaslužimo, z milčečnostjo in pctrpežljivostjo in vedno krotkostjo ne dosežemo ničesar. Naše lajistvo, svetovno razumništvo se premalo bavi s cerkvenimi stvarmi, le sem-tertja opazi kako zunajnost na cerkvenem telesu, dočim treba celi katoliški organizem temeljito preučiti, potem bi bilo lajištvo bolje zagovorništvo cerkvenih stvari (bistveno potrebnih) cd duhovnikcv samih ; vsaki razdor bi bil popolnoma nemogoč, ker bi bilo odstranjeno tisto hudo-mušno nagajanje. Da nič drugega ni tisto dovtipno na-sprotovanje, v kojem se kosata „stranki", češ pa eem ga „obrisal". Pa tudi politični bi morali biti Slovenci v ka-
tolištvu s tem, da se poganiajo za pravice svetovne sv, Stola. Apostolski sedež bi tim manje potřeboval naših darov ; vojakov bi nam tudi ne bilo treba dajati ; imeli bi močro oporo zoper talijanske katoličane na avstrijskih tleh, kojim njih cerkvena in politična nasičenost ne do-pušča, drugim narodom pravičnim biti, v čemur se „odli-kujejo" celo mnogi talijanski duhovniki. Današnje okolnosti kategorično zahtevajo, da se odpravijo vsa dušno-pastirska mesta pod imenom administratur kuracij, lokalij, ekspozitur, provizur itd., ali pa vsaj povzdignejo v žu-pnije. Na Talijanskem se nahajajo celo župe ali župnije s 100, 50, 40, 30 . . . dušami, da more i šibkejši i postarniši duhovnik uživati primerno državno grafikacijo, na Kranjskem in Štajerskem pa so župnije, ki bi bile vredne talijanskega škola. V tem oziru se je v krškej škofiji mnogo storilo, dočim se v drugih nima smisla za niži kler, ki ima istotake polno dejanja. Kako da je mogel Dr. Josip Kahn toliko storiti za svoje nenoško duhovenstvo?
Prelepa je bila božičnica slovenskega bogoslužja, ne iz narodne nečimernosti, pač pa iz uzrokov katoliške vere. Dějstvo je, da so Talijani zabranili slovenske pridige, slovenske molitve, slovensko petje, da so pri tem talijanski duhovniki kumovali. Ako je bil Tržaški magistrat toli drzovit, da je šel v Rim tožst škofa Glavino, da Talijane zatira, tišti hip, ko je ubogej slovenskej fari od-uzel dobroto slovenske besede Božje, koliko več so Slovenci opravičeni, da svečano protestirajo v Rimu zoper vsa taka nasilja. Po tem načinu bo vsaj to izključeno, da Talijani ne bodo dobivali opore na dvoru rimskega Se-deža, pomoči pri Talijanih v kraljevini, da domači Talijani duhovskega stanu ne bodo tako nekrščansko neznosni.
sed. quid.
Politični pregled.
Državni zbor. — Vlada namerava mej 10. in 20. marcem sklicati drž. zbor, a še danes ne ve, bode-li mogel tudi zborovati. Nemški nacijonalci groze, da bodo z obstruk-cijo ako se v éeskeiu dež. zboru sklene predložena državnopravna adresa in ako vlada ne prekiiČe Badenije ih jezikovnnih naredb. Razmere so jako kritične in ôedalje jasneje se kaže, da Grautsch z državnim zborom ne bo mogel izhajati, ampak da bo moral ali drž. zbor razpustiti ali pa odstopiti. Jedino upanje je, da se Nemci razdvoje in to vsled novih jezikovnih naredb, katere izda vlada tekom prihodnjih dnij. Ako bi se to zgodilo, potem ne bo izhajati z drž. zborom. Vlada se že nekako pripravlja na razpust, vsaj javlja se, da bodeta delegaciji zborovali že meseca aprila in da bode drž. zbor koj ko se snide volil elane delegacije. To svedoci, da j« vlada pripravljena morda še na kaj več, kakor na razpust drž. zbora.
Koncesije obstrukcijonistom. — Vlada je bila mnenja, da pomiri nemške obstrukcijoniste z malimi koncesi-jami, ker ni verjeJa in morda še zdaj ne verjame, da je Nemcem samo za popolno zmago nemškonacijonalne ideje, ne pa za polovičarske pridobitve. Baron Gautsch je odstranil Frei-berga in Haubana, odstranil več druzih, Nemcem neljubih funk-cijonarjev in na njih mesto postavil somišljenike obstrukcijskih strank, sploh pa obsipa obstrukcijoniste z najraznovrstnejšimi koncesijami, ne da bi za to žel kako zahvalo. Čedalje jasneje se kaže, da Gautsch ni pravi mož za vodstvo notranje politike^
Štajerski dež. zbor. — Nemška prepotentnost je izvršila nov atentat. Štajerski dež. zbor je premenil zakon o okrajoih zastopih in s tem zagotovil nemškutarjem večino v okrajnih zastopih. Doslej so volili v skupini veleposestnikov samo veleposestniki, odslej pa bodo v tej sknpini volili tudi hišni posestniki iz mest. Ako se ta zakon sankcijonira, potem slovenskim poslancem ne bo več obstanka v dež. zboru. Dež. zbor je tudi vzprejel resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da odpravi sloveuske razrede na celjski gimnaziji. Temu predlogu je dr. Srnec krepko ugovarjal, ali brez uspeha,
Istrskl dež. zbor. — Slovenski in hrvatski poslanci se veÔ ne udeležujejo sej Vlada je sklep dež zbora, s katerimi se je dolocila italijanšČina kot jedini razpravni jezik razveljavila.
Ogerska. — Poslanec Rohonczy ie pred kratkim raz-kril strahovito korupcijo, katera vlada na Ogerskem. Povedal je, da je vlada pri zadnjih volitvah za zmago svojih kandidatov porabila tri milijone gold , katere je dobila s tem, da je prodajala rede in naslove petiČnirn Zidom. Stvar je obudila silno senzacijo. — Zdaj se Ogerska pripravija na kar najsi-jajnejšo proslavo revolucije iz 1. 1848.
Francija. — Senzacijska obravnava proti Zoli je končana. Porotno sodišče je Zolo obsodilo na jedno leto v ječo in na globo 300O frankov. S tem pa še ni končana afera Dreyfuss, kajti revizijo Dreyfursove pravde zahtevajoča stranka že naznanja, da bo svojo akcijo z vso brezobzirnostjo nadalje-vala. Franciji pač ni sojen mir in vse kaže, da se iz te afere izeimi velik prevrat.
Kuba. — Pet let že traje revolucija na Kubi, a še se Španski ni posrečilo, jo udušiti. Zdaj nakrat so se zaČele obo-roževati Zjedinjene države in sodi se, da bodo Kubo anektirale, ako jim je Spanska ne proda.
Turčija. — Nasprotje mej Turcijo in Bolgarsko je postalo zadnji čas jako veliko in bati se je, da pride do konflikta, v kateri bi bila lahko zapletena tudi naša država. Turški veleoficijozni list „Malumat" je te dni priobôil proti Bolgarski sila strupen članek, kateri je obudil silno pozornost po vsi Evropi, ker je pisan tako, kakor se piše samo na predvečer krvave vojne. Razmere na Balkanu so sploh jako zamotane in vse kaže, da se utegnejo primeriti velike stvari
74
.............................................


Obrtnija.
Belokranjska železnica.
(Grovoril poslanec Schweiger v dež. zboru dne 17. t. ín.)
Visoki deželni zbor! Gospod poročevalec Jelovšek je v svojem poročilu povedal. da med najrevneje kraje naše dežele se šteje Bela Krajina in da noetliški okraj ima okrajnih cest 85 km., deželnih pa le 2 km.
Visoka zbornica je že večkrat pokazala svojo naklo-
njenost Beli Krajini.
v letošnjem zasedanju bode se
se mu gre na roke, da se tam razvije živinska in žitna
trgovina,
nas
Bele
Kranjce pa zvežite po železnici
z Novim Mestom in nas tako navežete na mater Kranjsko.
Visoka zbornica!
Vse
tako kaže, da v nedolgem
času dobimo železnico, katera bo vezala Karlo vec z Me tliko in kolodvor bode tik Kolpe poleg metliškega mosta In hrvatska
ceste, Vendar
katere
vlada naj
pridno popravlja, oziroma delà nove
bodo
dovožene
ceste
na
kolodvor.
ne bilo prav, ko bi nas Hrvatska prehitela. toraj podaljšajte novo dolenjsko železnico v Belo Krajino.
Poslanec grof Barbo nam je prav toplo priporočal deželno skladišče v Ljubljani. Naravnost povem, da se
razpravljalo o prošnji metliškega cestnega odbora, da se	mi Beli Kranjci za tako skladisče prav nič ne ogrevamo.
f
nekaj okrajne ceste postavi v kategorijo deželnih cest, in	Jaç, bivam v znožju Gorijancev in rabim štiri ure do
gospodje bodo imele ugodno priliko tudi tedaj na pomoč	novomeškega kolodvora in to z lahkim vozičkom. Gotovo
prihiteti metliškemu okraju.
Zadnjih pet germ, št
se bo
vsak
a
letnega
Kranjec dobro premislil, predno bo
poročila „Občila", s težkim vozom šel v Novo Město na kolodvor, da bo od
govori o železnicah. Iščem in iščem pa zastonj, nikjer ne tu po železnici svoje vino, žito ali druge pridelke poslal
najdem črtice o belokranjski železnici. O belokranjski že- v deželno skladišče. Poleg tega je pa naše vino na tako
leznici se govori že 30 let, to dete je bilo že zdavno kr- dobrem glasu, da ga ne bo treba pošiljati v Ljubljano v
ščeno
î
dobilo je ime: „belokranjska železnica"
i
željno
skladišče. Zveze nam
treba,
zveze če2 Gorjance, že
pričakovanega poroda pa le ni
leznice nam dajte, in vinski trgovci bodo radi zopet pri-
Gospoda moja : V duhu si mislim vso kranjsko de- hajali na Belokranjsko po vino.
Sklepam s tem : Zginila je belokranjska železnica
želo pred seboi. Iz Ljubljane drdra vsak dan večkrat železnica mimo Škcfje Loke, Kranja, Radovljice v gorenjsko iz letnega poročila deželnega odbora, nikdar pa ne bode
dolino do deželne meje. Kakor vse kaže, bo železnica zginila iz srčnih želja belokranjskega ljudstva.
Želim
in
imela svojo pot mimo kinča in raja kranjske dežele v prosim, da belokranjska železnici ne zgine iz misli in divni Bohinj. Kamnik ima svojo železno cesto v Ljubljano trudoljubne skrbi tistih gospodov, kateri so v tej stvari
m
in Vrhnika se veseli, da se bo že letos vozila po svoji odločevalni faktorji. železnici. Notranjci se vozijo po železnici in pri Šentpetru jih pelje eno krilo v Trst, drugo v Iieko. Okraji Velike •M^iui^đuM&đtđufluttđbđbAAđMbđbđuiiđft ®
Lašče
»
Ribnica, Kočevje imajo svojo železnico in lepa
šentruperska dolina dobi najbrž v krátkém železnice. In peljem se iz deželne stolnice v stolnico dolenjsko mimo Višnje Gore, Trebnja, mi je na razpolaganje dolenjska železnica. Ko pa pridem na vrh Gorijancev in gledam po Beli Krajini, zastonj išče moje oko železniškega voza, kajti ta pokrajina še ni toliko srečna, da bi tudi ona imela svojo železnico.
Bela krajina je po svoji natorni topli legi jako ugodna za sadjerejo in zlasti še za vinorejo.
Bela Krajina je včasi zalagala velik del kranjske
dežele z vinom. Spominjam se onih časov, ko so k nam po vino hodili trgovci iz Kamnika, Kranjske Gore, Radovljice, Cirknice, Logatca iz Ljubljane. In ko zdaj včasi
«
Kmetijstvo.
»
Vinogradarstvo na Kranjskem.
(Konec.)
VII.
Pospeševanje vinogradarstva z dežel-nimi in državnimi subvenci jam i.
deželnimi subvencijami se je napravilo 14 nasadov
m sicer:
v Postojin8kem okraju: v Vipavi, Erzelju,
Št.
Vidu, Lošani, Nadanjemselu, Premu in Gorenjem Jezera ;
v Krškem okraju: v Bostanju in Radečah v Novomeškem okraju; v Žužemperku in
»
To
med zasedanjem obiščem tu ali tam kakega znanca, tedaj mi naročajo, delajte Beli Kranjci, trudite se, da Vaši vinogradi zopet rode, ob jednem pa glejte, da kmalu dobite
plicah ;
v Črnomaljskem okraju : v Suhorju in Vinici ; v ljubljanskem okraju: v Ljubljani.
sicer :
železnico in kakor nekdaj bomo zopet k Vam hodili po Vašo zlato vinsko kapljico.
Gospoda moja! Deželni poslanec svetnik g. Višnikar je svoje dni govoril za belokranjsko železnico in omenjal, nogu in Drči ;
deželnimi in državnimi podporami 9 nasadov in
v Krškem okraju: v Krškem, Škocjanu, Mokro
da so Belokranjci več ali manj
tudi na Ka rio vec
v Novomeškem okraju
na
Čatežu
i
Da, gospoda moja, priznam, da gravitiramo na Karlovec in to zavoljo tamošnjih velikih živinskih in žitnih trgov. Zatoraj jaz mislim, da se Novo Mesto povzdigni, naj
Črnomlj
v Črnomaljskem okraju: v Metliki. Drašičah in
u :
i
v Litijskem okraju
v Sv
Križu pri Litiji
75
Samo z držav nimi podporami: v Novemmestu, Ko-stanjevici in na Slapu. Vsi nasadi na Kranjskem obsegajo
18 ha. 26 a 38 m2.
Deželne in državne subvencije revnim vinogradnikom.
Leta 1896. se je izplačalo 59 vinogradnikom 750 gld.; leta 1897. pa 57 vinogradnikom 600 gld.; polovico teh stroškov je prispevala c. kr. deželna vlada.
Brezobrestna posojila. Leta 1896. se je nakazalo 285 vinogradnikom 45.424 gld. brezobrestnih posojil, 1897. 1. pv 337 vino-gradnikom 55.550 gld.
Polovico teh posojil je prispevala dežela, polovico pa država.
VIII. Delovanje deželnega potovalnega učitelja za vinogradarstvo.
Potovalni vinarski učitelj je imel do konci novembra t. 1. v 27 občinaj skupaj 30 predavanj in sicer:
a)	v Krškem okrajů v občinah : Krško, Studenec,
Raka, Bučka, Sv. Duh, Št. Jernej (dvakrat), Leskovec, Sv. Križ;
b)	v Novomeškem okrajů v občinah : Mirna. Št. Rupert, Vavtavas, Trebelno, Novomesto (dvakrat) Stopiče,
Belacerkev, Brusnice, Št. Peter, čatež;
e) v Črnomaljskem okrajů v občinah: Vinica, Dra-
gatuš,
Črnomelj ;
d)	v Postojinskem okrajů v občinah : Vrabče, Na-danjeselo pri Št. Petru na Krasu, Vreme, Gornje Jezero:
e)	v Litijskem okrajů v občinah:
Šmartno pri Litiji
in Sv. Križ pri Litiji.
Posebno pozornost je obračal na obnovitev opustošenih Vinogradov, ter jim je dal v vsaki priliki potrebna navodila in jim je navedel olajševalne zakone. Tudi na druge trtne bolezni in druge škcdljivce jih je vedno opcminjal in jim navajal razna sredstva, s kterimi naj jih uničujejo. Ljudstvo je postalo jako poslušno in uka-željno ; sedaj ne maje več z glavami, kakor je to pred štirimi leti dělalo.
Razun da je potovalni učitelj potoval po deželi povodom naznanjega predavanja, prepotoval je večkrat razne vinorodne kraje na Kranjskem, na Štajerskem in Přímořském. To so bila doloma informacijska potovanja, na podlagi kterih je potem določil kje, kdaj in o čem naj predava, deloma je pa inspiciral nasade podružnic in onih posestnikov, kterim je deželni odbor dovolil denarne podpore, nagrade, brezobrestna posojila in cepljene trte iz deželne trtnice.
Ne samo z osebnimi nasveti, temuč tudi s pisanjem v strokovne liste je vedno spodbujal vinogradarje k mar-Ijivemu delovanju in napredku.
Po naročilu deželnega odbora je spisai potovalni učitelj meseca junija drugo izdajo knjižice: „Najcenejša
*	. tr	'	.	® m	»	*v
in najhitrejša obnovitev opustošenih Vinogradov", kteri
•	*	1 .	*	■ | II.	™	.	I
je pa dal krajši in primernejši naslov : „Novo vinogra-
^ a
dništvo." Sedanja knjiga obsega 144 strani, je torej še enkrat večja od prve in ima razun drugih novih Člankov
kot dodatek „avstrijsko zakonodajstvo." Tiskanih je bilo 2000 proizvodov in kakor gredo iz pod rok, bodo tudi ti kmalu vsi razprodani. Cena knjigi je 40 kr. s poštnino vřed; kdor pa naroči po 10 skupaj, jih dobi po 30 kr. H. Go the, eden v vseh krogih jako poznat strokovnjak in ampelograf pravi v časniku, kterega izdaja društvo za varstvo avstrijskega vinarstva, da so dobili vinogradarji s to knjigo mnogo podučljivega, kar jim bo sedaj jako koristile ter je toplo priporoča vsim slovenskim vinogradnikom. Ministerstvo je nakupilo 500 proizvodov in jih poslalo Tržaškemu namestništvu. Namestništvo v Zadru je pa prosilo spisatelja za dovoljenje, da sme prevesti to delo v hrvaško in italijansko.
Informacijska poÇovanja je vinarski učitelj napravil:
marcija: v Novomesto; aprila: v Krško in Bizelj na Štajerskem; maja: v Vipavo, Erzelj, Goče; junija: v Črnomaljski in Radeški okraj;
julija: v Krško, Boštanj, Št. Jernej, Novomesto, Žužemperk, Semič, Črnomelj, Metliko, Suhor, Toplice in
Gorenjo Jezero;
avgusta: v Maksimir pri Zagrebu, kjer so vložili I ya milijona cepljenk, v Vipavski In Krški okraj ;
septembra: v prvi polovici v Trident k VI. vinařském shodu kot zastopnik Kranjske dežele in c. kr. kmetijske družbe; konci septembra je potoval po Krškem in Novomeškem okrajů ter preiskaval mošte v raznih občinah ;
oktobra in novembra : po Notranjskem.
r ■ - % . ■
Na podlagi tega poročila nasvetuje deželni odbor: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: V svrho pospeševanja vinogradarstva na Kranjskem do voli jo se za leto 1898. sledeči zneski iz deželnega zaklada:
1.)	za deželno trtnico pri deželni
prisilni delalnici....... 2000 gld. — kr,
2.)	za deželni trtni matičnjak na
Codellijevem svetu....... 549 „ 20 „
3.)	za vinarskega potovalnega
učitelja .......... 1450 n — „
4.)	Denarne podpore kmetijskim
podružnicam in občinam za uzorne
vinograde ......... 1000 „ — „
5.)	za brezobrestna posojila po-sameznim vinogradarjem donajvišjega zneska 200 gld., če c. kr. vlada dovoli enaki znesek *...... 18726 „ — „
Skupaj . 23725 gld. 20 kr.
# *
Iz poročila razvideti je, da so se tudi najrevniši vinogradarji lotili obnovljenja po trtni uši uničenih Vinogradov, kar mora pač vzradostiti slehernega za blagor dežele skrbečega in se zanimajočega domoljuba. Zato je vredno, to narodno-gospodarsko akcijo po najbolji moči
pospeševati.
Ker je tudi letos pričakovati obilnih prošenj za brezobrestna posojila — le iz okraja Črnomaljskega je
96
že doslej došlo prošenj od c. kr. deželne vlade pripcr
Judih je varovan, čislan, božan, sploh judovske ženske in
čenih za 20.000 gld., tako da
za ta politični okraj dekleta nič ne delajo, težka delà jim opravljajo kršćanski
treba bilo 10 000
gld.
deželnega posojila
predlaga
posli. Mosajska postava jim předpisuje jestvine, vse take

deželni odbor, ker se z navedenim zneskom nikakor ne bo ki so zdravju zelo primerne
Dalje
Judje imajo veliko
moglo ugoditi vsem prošnjam:
ljubezen do bližnjega, umevaj judovskega
kristjani so
Visoki deželni zbor izvoli skleniti :
Deželni odbor se pooblašča, v namen podelitve brez-obrestnih posojil za obnovljenje Vinogradov najeti ne čez
obrestujoče se posojilo v najvišem znesku 10.000 gld.
2°/0

41/:
in obresti se imajo pokrivati iz deželno-kulturnega za klada.
Končno se še pripomnja, da se je deželni odbor po
sklepu visokega deželnega zbora obrnil do c. kr. deželne vlade, kateri je prijavil predlog gospoda poslanca Viljema
Pfeiferja, mereč na to, da bi se dajala brezobrestna posojila tudi na cerkvene, po trtni uši uničene vinograde.
dopisom z dne
c. kr. deželna vlada,
oktobra
št. 13.167, izjavila
da
ne more priporočati visokemu
c. kr. poljedelskemu ministerstvu tega predloga, to pa iz razlogov, ker določuje zakon z dné 28. marca 1892, drž.
, da se brezobrestna posojila za obnovitev
zak.
št.
61
Vinogradov
po
trtni
uši
uničenih smejo deliti le takim
vinogradarjem, ki so prišli vsled te nezgode v začasno
bedo,
tem pa ni trditi pri teh slučajih, ker duhovnik more od verskega zaklada zahtevati, da se mu primanjkljej kongruji pokrije iz verskega zaklada. Tudi ne kaže krog
ima itak pičla svota za brezobrestna
onih
katerim
se
posojila razdeliti, širiti, ker pri tem bi le trpěli pomoči dejansko najpotrebniši mali vinogradarji.
jim neprijatelji, neverniki, vredni, da se pokončajo. Vedi: Judje se ne ženijo na roko, prav redki so taki primer-ljaji, na glej od začetka judovske zgodovine do današnjega dne ; toraj tudi ubožtvo ni toliko, a biti mora :
ako
ie
stariši ne morejo dati, zvržejo jo bližnji in dalnji sorod-
niki.
Pripomnimo, da Jud je zmernejši od kristjana ;
hrani se dobro in obilno, toda ni požeruh in pijanec, zatoraj tudi ne trpi nasledkov požrežnosti in pijanstva, kteri kristjanu kratijo življenje, nakopavajo bolezni pripravljajo ubožtvo. Neutajiva resnica je, da kristjanu je poprečno življenje 33—36 let, a Judu 46
i
48.
lasti
v
230.257.
Dasiravno so se Judje močno selili v Ameriko, iz-Zedinjene države (Zjedinjena-država šteje Judov
Britská Amerika 2 393) so se vendar silno
v času med zadnjo in pred-

pomnožili v 10. letih, to zadnjo štetitvijo v osrednji Evropi. Judovski
živel
je
neprijazen vzakemu narodu po svoji veri, po svojih pre daj ah,
po svoji naravi, (pred letmi sem převel knjižico
o Judih,
spisano
od
preučenega orientalista, potrebno
vsakemu razumni! u, ter poslal nekemu slov. uredništvu, potem se je reklo : rokopisa ni ! Přeložil sem jo tudi v
hrvatski, ako izročim rokopis od mene, mi ga izgube) ! posebno pa še rahlemu Slavenstvu. Trije milijoni Judov niso nobena pridobitev Rusiji, posebno ker se ruska pre malo učena popovščina premalo briga za narod
i
0
ffc ítlíti&liti «*fut~fc*tuft & dĚtftuftíti ;t!u'tU>fc£tUtt^jtïîti:

Poučni in zabavni del.
fitkitikÊ*
..........2»


narodnem gibanju Judov.
(Konec.)
Je še okolnost, nič manj važna za naš predmet, to
je dvojna narodnost Judov. Oni niso
Poljaki
»
Čehi, in to
Hrvatje, Nemci, Francozje, itd. oni so tudi Judje v prvi vrsti Judje, in njih judovska narodnost je njih prava,
druga narodnost
neljuba pritiklina. Eader
se snideta hrvatski in nemški Jud, se čutita rojaka judovska. Potomci polabskih Slavenov, utonulih v nemškem življu, se že v drugem rodu zavedajo Nemce, ne Slavene, kar so bili ; Judje ostanejo razlečeni in v drugo narodnostjo
nezlitni. Najsnatniši državoslovec R. v. Mohl je dejal za
toraj célo, dejal
»
da je nespametno Judom izročevati državne opravke, nerazdeljeno domovinsko čustvo. Filosof Fichte je Da bodo Judje z nami enakopravni, se jim morajo
v eni noći porezati glave, pa take nadeti, v kterih ne bo
ne ene judovske
misli.
Pogledavši in uvaživši vse te
ugodnosti, je labko umeti, da Judje dolgo žive, da se torej
silno množe
Kako
z ženskim spolom pri Judih ? Kdo je videl
kraljevini saski presega pomožni prirast Judov (94.1%) petkrat oni krščanskega prebivalstva (16 3°/0); v zapadnih delih Avstrijske trikrat (26,6% : 9,6%) v
v
uzhodnih dvakrat
(20,90/
0
10,1%),
na
Ogerskem
dvakrat (15 3°/
0
5,90/
o
v Pruski
v
3
(14,0% : 10,66%
v južnih delih Nemške pada pomnožni prirast Judov.
se
1834
1871
izselilo
Iz pozna njske pokrajine 49.390, ter šli v veča mesta (v Berlinu so cele judovske
naselbine) ali pa v Ameriko. Ukljub močnemu vsakoletnemu
izseljevanju, so se Judje vendar množili. Kako, da jih je
bilo takorekoč zmeraj enako? Prihajalo jih je razmerno
toliko iz Poljske, Ruske, Galicije. V Ruskopoljski je vsaki
7mi člověk Jud, v Galiciji 8mi
i
v
Češki
i
Sledski
1
Mo
ravski 57mi, v Poznanjski 30ti, v uzhodni Pruski lllti. v zah. Pruski 53ji. Kakor smo rekli, potovanja in selitve se gode zdožema in v pravilnih odstotkih, in tega potovanja ne ovirajo nobene državne meje, vsaka država je vesela, če se iznebi takih domaćih tujcev. Potovno se gi-
bljejo kristjani, a najbolj Judje, in sicer gre ljudski tok od uzhoda na zapad.

Poglejmo še, kako je z Judi v naši širji domovini. Tudi tukaj se judovsko težišče pomika od uzhoda na
zahod
i
da počasnejše
To
se vidi iz teh podajkov
judovskega hlapca ali judovsko deklo? Ženski spol po Judovskega prebivalstvo je bilo
11
n

»
u
n
r>
n
v
v
v
V
n
r)
r»
î)
leta 1857: leta 1880:
roški 3.059, Tirolski 1.683, Dalmaciji 1682, Gor. A v
"v Galiciji
^ Bukovini
448.973 686 596 torej višek 237.623 strijski 719, Štajarski 681, Primorski 126, Sledski 66,
Dol. Avstriji Zgor.
Solnogradski
Štajarski
Koroški
Kranjski
Primorski
Tirol s Predarl.
Češki Moravski Sledski Dalmaciji
29 187 6.999
3 713 548
86 334 41.529 3.280
318
412.686
67.418 95.055 1.056 115 782 114
96 .130 542 94 449 44.175 8,580 283 638.308
626.896 1,005.391
y>
r>
»
n
n
»
n

115
»
71
n
n
»
»
114
96
n
n
w

manjek višek
»
»
n
»
r>
n
manjek
višek
35
»
»
n
»
Ogerski Avstrijski
Avstro-Og. 1,033.582 1,643.699
Razvidno je iz tega, da judovsko prebivalstvo pada
v Translitvi, v Cislitvi pa se množi, polagoma sicer, toda vedno. Tudi množitvi odstotki so veči v Cislitvi med letmi 1857 in 1880: na Ogerskem 54,7%, uzhod. Avstrij
57,6%, zapadna Avstr
76,6 o/
o
V A -0. sploh 59,0°/
23letni dobi (1857-1880) je iznašal
38.231 Češki 58, Moravski 48, Dol. Avstrijski 25, Galiciji
zaposedenih deželah so našteli leta
88 056 Bukovini 1.052 1879. Judov 3.426.
Leta
1885. do 1. maja jih
bilo
5 805.
šestletnem razdobiu so se pomnožili za 2.379, 1.776 število, ki ni umalovažati. Škoda, da slevenske pole ne
kažejo, koliko
jih
je dopotovalo) na 23, v Ogerski na 24. Pruski 75, Nemški 80, Ruskopoljski 8, Rumunski 13, 1.417 Ruski (brez Ruskopoljske) 35(!) Nizozemski 53, Turški
(evrop.) 150, severni Ameriki 324, Danski 499, Grški 8.110 500, Francozki 746, Britski (z Irsko) 766, Talijanski 805, 2.646 Srbski 837, Belgiji 2 541, Španski 2 806, Švedski 3.646 5.300 Norvežki 69 665.
i
Po mestih: na Dunaju od 10 preb. Jud, v Berlinu od 20, Hamburgu 28, Bazlju 78, Lju-
225 622 beku 113, Bremi 216.
384 495	Noben narod na svetu toliko in tako rad ne potuje.
610.117 Vsaki se drži več ali manj, svoje domovine, ki jo brani
s svojo ponosen
krvjo,
držeč se svojega vladarja. na kterega je
Le judovski narod goni neka čudna usoda
?
seli
se, kakor bi kralja ne imel, ter se ustanovi kjer in dokler mu najbolje kaže. Ker ima take prirojene posebnosti,
ne
smemo iskati pri njem domovinske ljubezni; on je zemljan, kosmopolit, nemeneč se dosti za nravne in pravne meje.
prirast
vse premoženje
rojstveni dopotni
51
v uzhodni Avstr. 187.286
174.216 13.070 144.936
»
»
»
n
Galiciji
Bukovini Ogerski zapadni Avstr
Avstro-Og.
58.668 275.854 63.607 237.623
25.161
38.231
80.686 205.622 51.035 57.609 108.644 383 257 226 863 610 120
Po takem pride na 7 domačih Judov 1 dopotni. Ako
fetfcîi'i^^.ifii ri* jí« íífi »tiífeříj »íiífeí&iíri ^ifi rífi^íi ř^^ť^lLí^^v^ívť^Ér« říi fá?» í^í» ris» ^ir» điK íi^i
«
IHI
Novice.
Deželni zbor kranjski.
(VII. seja dne
4
ebruvar ij a).
Posl II rib ar in tovariši stavijo naslednji nujni predlog:
kr. vlada se nujno pozivlja
odrediti vse potrebno,
da se začasno ustavljena predavanja na vseučiliščih in tehnicnih velikih šolah na Dunaji in v Gradci zopet začno in redno lïa-
pomislimo, da se gališki in Češki Judje selijo na Prusko, daljujejo ; 2 skrbeti za to, da bodo dijaki slovenske narodnosti to jih je v Av.-Ogerski veliko več dopotnih, nego jih vi- na teh in na vseh drugih velikih šolah v državi neprikrajšano
dimo v izkazu (226.863). Ti so prišli iz Rumunské, Srbské, Bulgarske, južne in zahodne Ruske. Največ jih je dopotovalo v Dol. Avstrijo
Dunaj je imel 1. 1857 na
n
n


„ 1869 . 1880
»
70 přebiv.
15 „
10 '
deležni vseh akademičnih pravic in svobošóin
Ko je dež. sbor odobril nujnost, je posl. Hribar ute-meljeval svoj predlog :
Popisal je obširno zadnje iogodbe na vseučiliščih na Dunaji o Gradci in v Pragi. Te dogodbe so vprizorili nemški
po
Juda
hujskači
in
vlada
je tako rekoč kapitulirala pred nezrelimi
nemškimi dijaki, ker je ustavila
predavanja. Izgrede so
pro-
uzročili nemški kričači, a posledica morajo trpeti tildi slovenski
Po letu 1880 se je začela neka mržnja očitati proti dijaki. To je obžalovanja vredno in vlada mora napraviti mir.
judovskemu
življu,
Mnogo iSe jih
izselilo na Dunaj.
Dolžnost
slovanskih zastopnikov
]e,
(Toraj jih bo zdaj še več, gotovo kolikor v Ruskopoljski :
prebivalcev 1 Jud). Od 95.055 Judov, ki jih je bilo
vanske sinove
Ako kličejo Nemci : Proč od Praga !
da se potegnejo za slo-
potein
na
leta 1880 na Dol. Avstrijskem, jih je bilo celih 73.222
(77
o
o
na Dunaju.
Število
Judov se manjša v
vici.
1870 je bilo
6696, leta 1880. ne več ko 7373. Ker je Švajcar sam přemeten trgovec in preudaren obrtnik, to Judu ne ostaja dosti kupčevati. Poprečno je v Švajci vsaki 286 prebi-valec Jud.
Zanimiv je tndi ta pregled, sestavljen po najnovejših podavkih, namreč, na koliko prebivalcev se računa po 1
Jud.
kličimo mi: „Proč od Dunaja! Proč od Gradca!"
Posl. baron Schwegel je přiznal, da je dolžnost deželnega zbora zavzeti se za visokošolce, a ne samo za slovenske, ampak za vse sinove dežele kranjske. Ker se v pred-stoječem predlogu delà razloček mej národnostmi, zato on in njegovi somišljeniki, dasi piiznavajo blagohotno tendenco pre-dlogovo, ne moiejo zanj glasovati posebno, ker sedaj možno objektivno soditi, kdo je kriv in kdo ni kriv.
Dež. predsednik baron He in je zatrjeval, da nihče tako
še ni
ne
obžaluje dogodb
na
je prepričana
i
da
visokih šolah, kakor vlada, katera nemška mladina zapeljana. Na kapitu-
lacijo
vlade ni misliti. Dokaz temu jo govor ministerskega
predsednika proti rektorjem. Ministerski predsednik je rekel, da
Avstriji (v Kranjski na 5.013 eden Izraelec, Ko- naredi izgredom hitro konec in da jih na noben način ne trpi
78
Posl. P
ljivo govoril.
Tudi
je přiznal, da je baron Schwegel pomir
slovenskim poslancem ne narekuj
besed strast proti nernškemu narodu, ampak ie globok
njih uža-
Posl. dr. Papež poroča o prošnji ribarskega društva za podporo ter predlaga 50 gld.
Posl. Kalan poroča o prošnji županstva v Loškem
ljenost, le skrb za mladino. Slovenski dijaki so zdaj brez varstva. Potoku, da bi prihajal okrožni zdravnik iz Ribniee vsak tedeu Slovenci želimo mir mej narodi, kakor ga želi presvetli césar, enkrat v Loški Potok, in predlaga, naj se dež odbor pooblasti, a mi tudi hoćemo popolno jednakopravnost in varstvo za slo- da polovico troškov v znesku 720 gld. prevzame dežela, ako
venske dijake
Posl. grof Barb
rekel
da Hribarjev vzklik
n
ProČ
od Dunaj
ni avstrijski in ne najde odziva pri patrijoticno
ribniški zdravstveni okraj, dotične občine in interesentje pro-vzemo drugo polovico. Ob jednem predlaga rasolucijo naj dež, odbor proučuje vpr^šanje, ali bi ne kazalo sedež okr. zdra-
mislecih ljudih
vniká iz KoČevske Reke p/emestiti v Loški
Potok
ali drug
Posl
Hrib
napaČno razumel
je konstatoval
da ga
grof Barbo primeren
okraj.
Sprejeto z dostavkom naj
bi
se zdravnik
kiicem
V)
Proč od Dunaj
in
n
Proč od gredoč v Loški Potok ustavljal tudi v Sodražici.
Tudi
ta
Gradca" ni mislil reči, da želimo proč od Avstrij
při ti
pač
predlog obvevlja.
pa želimo priti proč od dunajskega in graškega vseučilišča
Posl.
Kalan poroča o prošnji županstva v Selcih za
Posl. dr. Schaff
deželah
izjavil, da imajo Nemci v vseh
podporo, da se občinska cesta iz Gor. Besnice proti Logu pre-
pravico, da po svoji vednosti in na svojo odgovornost
loži, ter predlaga 900 gld, podpore.
da
ne-
postopajo, kakor se jim zdi. Ocitalo se je Nemcem, patrijotlčni. Nemški narod je sploh patrijotičen. Posamične be
Posl
Žitnik poroča o
prošnji
Janeza Poscha
v
Žužemberku
za
Obvelja.
okrožnega zdravnika pokojnino, da se dovolí
sede nic ne vpli
na dějstvo, da so vsi Nemci Avstriji zvěst
200 gld pokojnine iz dež zaklada.
Obvelja.
narod. Svoj cas se je govori
o
Moskaupilgerjiha, a zato
(Dalje sledi.)
vender ni reklo, da so vsi Slovani nelojalni. Nemški narod je patrijotičen in steber države.
Posl
K
je rekel
da
prašanje, kdo je kriv
ni
tako
Hribar še polovice tega ni povedal kar se postale razmere neznosne dokazuje dějstvo, da je vlada sisti
nejasno, kakor trdita baron Schwegel in dr. Sohaiïer.
Da so
godilo
rala predavanja. Slovani ne uživaj
isekih šolah pristoječih
jim pravic, žanje ni tam obstanka. Nacijonalci so samo v drž
zboru povedali, da
čej
biti patrijotični. Berite izjave vaših
Osebne vesti. Podpredsednik dež sodišča Ijubljan
skega višjesodni svetnik Albert Levičnik je imenovan pred-sednikom dež. sodišca v Ljubljani — Deželno vladna inže-nerja v Ljnbljani Tomaž Valka in Moric Kirchschlager sta imenovana nadinženerjema ; stavbni pristav Franc Van n
Bogo
Wolfa. Scšonererja in drugih ! Zmerni Nemci si ne
pa inženerjem.
Geometer Albin Janči č je imenovan višjim
morejo pomagati drugače, kakor, da se udajo nacijonalcem, in tako se je zgodile, da so se tako mirni elementi, kakor kranjski nemški drž. poslanci, udeltževali, obstrukcije. Niso se udele-ževali samo splošno, ampak baron Schwegej je šel celo s posebno deputacijo k ministerskému predsedniku, naj se v Pragi razglašeni sod izvršuje kar najstrožje. Baronu Schweglu, sinu slovenskega naroda, kateri pa svojega naroda noče poznati,
evidencnim geometrom v Ljubljani
Državni pravdnik r
Trstu J. Taddei je imenovan višjim državnim pravdnikom v Trstu.
Novi knezoškof ljubljanski Sarajevski pomožni škof dr. Anton Je g lič je imenovan knezoškofom ljubljanskim,
Novi knozoškof se je rodil 1. 1850. v Begunjah na Gorenjskem
Svoj
studij
je dovršil v Avgustineju na Dunaj
bil potem
niti nagli sod ni bila dovolj stroga odredba
Dr. Schaffer je zapel staro pesem o Moskanipilgerijih
profesor bogoslovja v ljubljanskem sememšču
1882
bil
imenovan kanonikom v Šaraj
lani pomožnim skofom
da so Nemci steber države
To
Novi knezoškot je jako učen in koncilijanten mož Ko so mu
Odkar hodijo Nemci čez mejo in prirejajo tam protiavstrijske
davno premagano stališče. sarajevski Slovenci čestitali na imenovanji ljubljanskim knezo
demonstracije mora priznati
ni da
več govora o tem. Vsak pravičen
Nemec
škofom, je rekel glede svojega bodočega delov
Kranjskem
nemško dijaštvo krivo sedanjih razmer
od klike
hoČe fruk
visekih šolah Dijaštvo je zapeljauo
tificirati proti vladi. Gautschu se je do neke meje posreČilo
nacijonalcem ni všec in jeli so
da ni vezan na nobeno stran in da bode stal nad strankami
Deželni zbor kranjski in petdesetletnica
sarjevega vladanja. V slavnostni seji dne 2
grede ter vjeli v svoje
zanke
sporazumeti Nemce in Ćehe; to z vso divjostjo delati na nove nemško dijaštvo. Sedanji izgredi so delo neprijateljev Avstrij« in Slovanov. Vkljub resnosti položaja pa smemo biti veseli ker je upanje, dz se ločeni bratje približamo vsled nemškona cijonalnega hujskanja in vsled nasilstev.
zbor log:
t
podp
m
je dež i pred
eprejel naslednji, od vseh dež. poslancev Predsedništvo deželnega zbora kranjskega in členi dež
nega odbora, ter trij
členi
koj
je voliti iz treh kurij dežel
»
nega zbora, se odpošljejo kot deputacija na najvišji cesarski dvor in se jim naroča: Najpokornejše čestitati v imenu de-
želnega zbora in vseh prebivaleov
odine Kranjske Njego
vemu ces. in kralj, apostol. Veličanstvu, najmilostljivemu ce-
Posl. baron Schwegel je zavračal Kalanovo očitanje, sarjn in vojvodi povodom izredne
ečne svečanosti preslav
da sta Wolf in Schonerer bogova njegove stranke, da se ni nega 501etnega vladnega jubileja; potrditi neomahlj
nikdar udeleželil obstrukcije. Zbornica je sprejela Hribarjev in udanost
ki
trdo in nerazdružno vežeti že stoletj
zvestobo a deželo
predlog.
našo s presvitlo cesarsko rodovino
Posl. dr. Majaron in tovariši so potem predlagali: jene ljubezni in udanosti, kakor neizmerne hval^žaosti
in izraziti čustva neome-
. ki na-
»
Visoki deželni zbor skleni : Visoka c. kr. vlada se pozivlje, vdajajo
vse
prebivalstvo te dežele rali nevenljive milosti in
da čim preje izposluje ustanovitev slovenskega vseučilišča z bo- blagovoljnosti vsikdar mu naklonjenega prejasnega vladarj
in
goslovsko, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani." gospodarja dežele, ter pred
šjem cesarskim prestolom iz-
Posl
P o v š e poroča o prošnji županstva v Ambrnsu reči presrčno želj
našo
naj bi božja previdnost nam ohra
za zgradbo ceste v Suhi Krajini v črti : Male Lašče-Ratje-Višnje-Ambrus ter predlaga, naj deč. odbor še tekom tega leta po inženerju preišče razmere ter v zvezi z nacrti za nameravano
nila
darj
še
mnoga
in neštefca leta priljublj
cesarja in vla-
v blagor domovine, države in Njegovih zvestih narodov
sednika „Glasbene Matice
0
Promocija. Na graškem vseucilišči cesto Smuka-TIinje-Žvirče stavi v prihodnjem zasedanju primerne viran doktorjem prava gosp. Vladimir Ravnih predloge.
Poslanca Grasselli inPerdan poročata o zdravstvenih rečeh, oziroma prisilni delavnici. Zbornica poročili vzame na znanje.
bil promo sin pred
Tedaj
Ljubljanska garnizija se pomnoži letos na iesen se premesti sedaj v Gradci garnizujoči art. polk
v Ljublj
bode nastanjen v novi topničarski vojašnici
Sprava. Po dolgih pogajanjlh se je mej obema na-	dene ploče so odplovile po morju. 240 ribičev in več konj
rodnima strankama na Kranjskem koncno vender dosegla sprava.	Do sedaj so resili 30 mož; kaj bode z drugimi. še ni znano. Mi smo že pred več tedaov označili pogoje. sprave, kakor jih
je nasvetovala narodna stranka in ti pogoji so tudi obveljali.	m.
pri
Velika nesreća nevmorju &e je dogodila
16
t
Havani
na
velikanski amerkanski
bojni
ladij
Stranki ostaneta še nadalje samostojni, a oba kluba bodeta „Maine". Vsled neke eksplozij
imela skupno parlamentarno komisijo. Zajedno sta se obe
se
ie
nasïal ogenj, in
potopila. Le nekateri so se řešili s tem
da
a.
so
sko
stranki zavezali, da se nobena ne združi z Nemci. Važno je čili v vodo in plavali do čolnov, kateri so jim prihiteli na tudi priznanje, da se konsumna društva ne bodo smela nikjer pomoč. Veliko je tudir anjenjh. Od moštva manjka na 200 oseb
osnovati, ako v to ne dovoli narodna stranka. Sprava se je
Ladij
je
popolnoma uničena
Iz Tenerife pa se poroca
doseglja vsled poputnosti obeh strank. Z lojalnim postopanjem pa je parnik „Fahat" na poti iz Marseilla v Colon 17. t. m se doseže tisto zoupanje, kateri je prvi pogoj skupnega delo- na kapu Anagi treščil ob skalu ter se popolnoma razbif. Ka
vanja in potem bode kmalu doseženo popolno jedinstvo
Umrli so v Ljubljani vpokojeno župnik Anton Č i- mož pa je utonilo
pitan, prvi časnik in 11 mož se je resilo 49 potnikov in 38
bašek, učitelj Fran Kokalj in frančiškan Evztahij Ozi me k. v Gorižah pri Kranju župnik Leopold Z a le te t. v Gradci pa cand. med. Anton Vojska. U. v. m,
_ .A* .	** — - *j	. jr-'+m » wiWwjí- _
!
Demonstracije v Ljubljani. Vsled neodpustljivih provokacij nemškik visokošolcev primerile so se minolo nedeljo v Ljubljani vecji izgredi. V „Zvezdi" se je zbralo več tisoč
V
Sest mesecev spi že 121etna deklica Ivana na Virtenberškem, Tekom vsega spanja ni še ničesar jedla kulacij obraz
krvi je povsem pravilna. Telo je že jako vsahnelo in postal rumenkast, starikav.
ljudij, ki so prepevali slovanské pesmi in demonstratovaii proti nemški kazí ni. Ker policija demonstrantov ni mogla ukrotiti, so prišli orožniki na pomoč. Demonstrantje so pobili pri kazini tri šipe in na Mestnem trgu jedno ter pretepli dva nemška visokošolca Te demonstracije niso narodni stvari nic koristile, pac pa utegnejo škodovati Ljubljani.
Tržne cene.
V Ljubljani dne 12 teb. 1897. Pšenica gld. 13. rž gld. 9*50 kr., ječmen gld. 7 50 kr., oves gld.
ajda gld.
kr., proso gld.
kr.
kr,
kr., turšica gld. 6 60 kr.
Iz
se nam piše: Ker se hrvaško-slovenski leča gld. 12-— kr., grah gld. 13 — kr., fižol gld. 10
kr
klub „Slavije" radi lokalnih razmer ni mogel održatj, se je (Vse cene veljajo za 100 kgr.) pod pokroviteljstvom bi. g. nadinženerja Fr. Tomšiča ustanovil

Slovenski klub Slavije v Pragi", čegar odbor se je sestavil
tečaj
sledeči : Predsednik stud. phil. Iv. Kunšič,
za zims
tajnik stud. phil. Dragotin Lončar, blagajnik stud. phil. Robert Kenda, namestnik stud. phil Iv. Žmavc.
Slovenska soie v Gorici. Bpj za slovensko šolo v Gorici traja že več leti a še ni videti, kdaj mu bo konec. Vlada je sedaj razsodila da je takozvana Katinelijeva vojašnica za šolo neporabna in je ukazala mestni občini, da mora slovensko šolo ustanoviti v drugem šolsken? poslopju. Občina se je seveda zopet pritožila in tako se zna stvar še precej dolgo
▼leči.

i

pnporoca
Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani
Slabo gospodarstvo
Dež
odbor štajerski gospo-
dari jako slabo z denarjem davkoplačevalcev. Zdaj je přišel nov škandal na dan. Regulacija reke Mure traja že 25. let Dežela je zan;o žrtvovala na stotisoce goldinarjev, a sedaj se je izkazalo da je regulacija popolnoma ponesrečena in da je vsled te napaČne regulacije uničeno mnogo rodovitnega sveta
tako, da je škoda neprecenljiva in znaša
in vse vodne
sile
mnogo milijonov.
Potres. Dne 20 februvarja se je po raznih krajih
na Kranjskem, potem Goriškem in na Furlanskem cutil precej moćan potres. Najhuje je treslo v Čedadu, kjer je potres na-redil nad 10.000 gld. škode.
Ponesrečil je 20. t. m. v St. Petru Matija Mrsnik
iz Smerja v bistriškem
okraju.
Pripeljal se ie z vlakom iz
Postojnel v
St.
Petru
pa skočil iz vlaka in padel tako ne-
srecno, da je vsled notranjih poškodb nekaj ur pozneje umri.
Požar.
Iz Logatca sé nam poroča : Te dni se
je
vnelo pod streho hleva posestnika in klobučarja Fr. Urbasa v
Zg. Logatcu št. 45. Škode je za 1800 gld., zavarovan pa je
bil pogorelec le za 1200 gld.
Nečloveška mati. Na Dunaji je v sredo služkinja Ana Zatlicova umorila svoje nezakonsko novorojeno dete na strašen način. S kuhinjskim nožem je je razsekala na kosce,
opazila prija-
katere je hotela baš vreči v stranišče, ko teljica. Tako se je izvedel, grozni zločin.
»
240 ribičev odneslo
čeirtek popoldan se je
vlomil na vzhodni obali finskega* zali va led ; in velikanske le-
Loterijske srećke
V Brnu dne 23. februarja t. 1. : 41, 31, 43,
24.
Na Dunaji dne 19. februarja t. 1.: 23, 49, 60, 76, 35
V Gradci dne 19. februarja t. 1.: 14, 45, 78, 52
49.
Razpošiljava sukna samo zasebnikom
■
odrezek
člolg zastao
(gld
3*10 iz dobre
4" 80
za
moško obleko
samo
i
\
mičnih barvah 1 odrezek 6 gld.
»
7-50
8-70 10-50 12-40
13 95
fine
finejše angleške grebenčaste
pristue ovčje yolne
odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden
1 odrezek 9 gld. 95 kr.
peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše igrebenčasto in še-
kakor blago, kakor blago za finančně in žan-darmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah
kot reelno in solidno dobro znana
sukno-tovarniška zaloga
jesel-Amhof v Brnu.
Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih.
občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih
cenah brez prebitka kateregarabata
(2)
Jedino pristen
Da se preprečijo vse prevare, imum odslej
(Tinctura balsamica)
dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana
tovarna balzama
lekarnarja
to oblastveno
regis-
trováno varstveno
znamko.
Thierry-ja
v Pregradi pri Rogatcu.
Pristen samo s to trg. sodno registrováno zeleno varstveno znamko.
Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom
:	vzorcev.
Najstarejše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejšeljudsko
domače zdravilo za prsne in pljučne boli
kašelj
izmečke
krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo ďišečo sapo
kolcanje, zgago, větrově, zaprtost tělesa itd
za notranjo in
vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih. ozeblini, ope
klinami itd.
Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom
Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri
Rogatcu.
0
Gena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je
z zabojem vred:
12 malih ali 6 dvojnih steklenic . . .
60
»
»
30
4 krone, 13 kron.
V Bosno in Hercegovino 30 kr. več.
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20.
Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fal-sifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo
preganjal sodnim potom
(2)
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v naj kraj šem času da odpraviti; bolniki dobij o tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo.
Izmed mnogih zahval spominjam tukaj
samo ono:
(16)
3/
»Velecenjeni gospod lekarnik!
PoŠljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka;
potrebujem
jih
z a
moje znance.
Jaz
sem
od
dveh steklenic od neznosnega
kašlja' popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m
♦p r s o b o 1 n i m.
S
poš tovanjem.
Rudolf
Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897.
Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo j e pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem
povzetju.
Geniki raznovrstnih domačih
preskušenih zdravil razpošiljajosenaza-
htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.
Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1.
Lekarna angela varuha
Schulzengel-Apotheke
Jedino pri stil o
Centifolijsko
mazilo
(bal zamsko mazilo iz rože centifolia).
Najkrepkejše vlačno mazilo se-danjosti. Veli ke antiseptične vrednosti. Posebno vnetji na-protnega učinka. Pri vseh še
tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh,
— vsaj najmanj zboljâanje in olaj-
šanje bolečin prouzrojoče.
Manj nego dve škatuljici se ne raz-
desATHI ERRYin pobijati; razpošilja se jedino le proti
PREBRADA
poprejšnjemu nakazu ali proti po-vzetjo zneska. Gena s poštnino, voznim
listom in zavojem itd. za 2 lončka 3 krone 40 vin.
Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma »Schutzengel-Apotheke des A. Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pri-stnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsi-fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom :
Lekarna angelja varuha in tovarna balzama A. Thierry a
Pregradi pri Rogatcu.
#
Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu ali
proti povzetju zneska.,
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar
Tisk in založba
Blasnikovi uasledniki