Spedlzione iti abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini ! L U S T R ( R"A NT L I ST T A MESTO IN DEŽELO? Cena 1 liri DRUŽINSKI TEDNIK L Leto XV. V Ljubljani, 28. januarja 1943-XXI. štev. 4 (689) Kmet gospodo redi Slovenski rele »DRUŽINSKI TEDNIK« tehaja ob eotitkib. Orednlltvo la uprava t I,Jubilant, Mikiollčeva lil IH. Pofitnl predal it. 845. Telefon it. 33 81. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani it. 15.898. - Rokopisov ne vračamo, nefranklranlb dopisov ne »prejemamo. Zn odgovor Je treba priloEitl 2 liri v znamkah. NAROČNINA >1» leta 10 Ur, >1» teta 20 Ur, vse leto 40 Ur. V tujini M Ur na leta — Naročnino la treba plačati vnapral. GENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor milna 8 umi In tirlna 65 mm) T lir; v oelasuem delu 4.50 lira. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrBtlea J lir. Mali oglasi: beseda P.50 lire. Oglnsni davek povsod ie posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Naša nova pravljica: Arif išče srečo 'Gl. str. 4.) USPEŠNI KRAJEVNI BOJI V TUNIZIJI Sovražni parnik potopUen. - Bombardiranje tobruškega letališča in pristanišča lavni Stan Italijanskih Oboroženih ”*!. ie objavil 21. januarja svoje 971 T0Jno poročilo: , V Tripolitaniil Sile Osi dalje izvalilo previdene pokrete. Naša letala so ponovno bombardi-„'8 in obstreljevala sovražna oklep-vozila. teniški lovci so sestrelili 3 letala dve letali je pa zadela rj°uletalska baterija in sta treščili na zemljo. V Tuniziji smo utrdili zavzete poslanke. V borbah zadnjih treh dni , v celoti zajeli 1500 mož. mnogo tor uBa materiala. 20 topov, 30 mo-*urmjj voz]j jn nmotro stroinicv Med "pvražnim napadom na pristanišča in ujesto Suso v Tuniziji ie protiletalska °hramba mesta sestrelila neko sovražno štirimotorno letalo. Italijanslfa letala za dolge polete so napadla pristanišče v Oranu. Eno sovražno ladjo so zažgala, drugo pa po škodovala. . Skupine naših bombnikov so napad-1® Pristanišče v Alžiru in zadele dve sovražni ladji, da sta se potopili, ».skupine nemških letal so včeraj vaa morjem ob Alžiru napadle so-razu; konvoj in potopile neko solzno 8.000 tonsko ladjo, 8 drugih, skupni tonaži 49.000 ton. pa zadela. Pasa torpedna letala pod poveljstvom stotnik-pilota Ricciarinija Giu-Uja so s torpedom potopila neki deset tisoč tonski sovražni parnik in 'ežko poškodovala neki drug parnik euake nosilnosti. ,«a zahodnem Sredozemlju so skujte naših torpednih letal ponoči pojavno napadle konvoj sovražnih tr-j-fvskih ladij. Stotnik Franco Mellei, fieročnik Alessandro Setti in poročnik enrancesco Cossu so potopili vsak po J*-‘-b00 tonski parnik s skupno to-5?®0 21.000 ton. podporočnik Carlo ,ii8 er ie pa močno poškodoval neko Wo sovražno ladjo. fiOsaak« letalske skupine, ki jo iz-tTsiia nočni napad na alžirsko prista-utsco, so vodili stotnik Mario Moraz-JUtti poročnik Stanislao Laurenza, uoročnik Giannino Balboni in poroč-aiki uiovanni Badalini. o. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih ”l*. Je objavil 22. januarja svoje 972. T°.liio poročilo: .Včeraj so se med našimi in sovražnimi motoriziranimi oklepnimi sred-Sfvi razvili hudi boji na črti Garian-Jjtrhuna-Litorale. jugozahodno od Tripolisa. Italijanska iovska letala so prestregla mnogo sovražnih lovskih sku-Pin m sestrelila dve letali. Prav tako bo bomba rdi rala in s strojnicami ob-supijevala premikajoče se sovražne Kolone. V Tuniziji smo zavzeli nove važne jjostojanke. Število ujetnikov jo na-mnt u-a VC(V; ko 2.500. Oddelek naših e oiornik vozjI ie sestrelil pri Gabesu ^sovražni dvomotornik; tri člane %adke smo ujeli. ško bombniki so napadli pristani-iin llapr«ve v Alžiru in neki sovraž-S^^nvoj, ki je plul ob alžirski obali-feonvoiumt>niki 80 ^deli en parnik v Nemško lovsko letalstvo je v po-SUrUetufu 8 80vražaik°m zbilo Sovražni letalski napadi na Licato *Ja luko Empedoclea. Gelo in Castel-?®trano niso povzročili škode. V vsa: Kem kraju je protiletalska obramba .estrelila po eno sovražno letalo: dve potit gvb>lj sta padli v morje, eno ie treti n, v Plamenih ha tla pri Giacosiji, n.ngo pa med Gelo in med mestom * l(177n \ unimilnA 'jjzza Armerrno. n 20. t. m. so sovražna letala obstre-jPvala postajo v Ispichi v pokrajini J^ttusi na Siciliji in tovorni vlak. ki •1 »I na pnsbiii- Izgube: 1 mrtev in vkleni. etroiti® l*:’0!3. so takoj po alarmu preja -m skupine sovražnih bombnikov tal..1.. r l.a eno sovražno lovsko leni tlvn' buik. Protiletalsko top- > ci,mJhi ffijlfh (»mtirakih enot ie sestrelilo t SOVTRžno i6iaIo. dnovnih cnp. 4c'i se pet naših letal ni vrnilo. •% . vni Stan Italijanskih Oboroženih Vol.18 objavil 23. januurja svoje 973. ° <«o poročilo: daii'1^10 °(I Tripolisa so se včeraj na-jijJ?vali boji med našimi in sovraž-bo!Lx °hlepnimi enotami. Letalstvo je '{? Podpiralo. A. hudih boi fttižv. nuditi borbah prejšnjih dni so *ahn i ^si. k* se UBmerjaio proti V ijf* ,zPrazni'° mesto Tripolis luniziii so protiletalske baterije Irtsi® naše divizije sestrelile eno ame-oi> letalo. m. zvečer so oddelki naših hn 2 j ?.v napadli pristanišče v Bo-VijLvadeli tamkajšnje napravo iu po-Neil Požare in eksplozije. Je ui;a skupina naših torpednih letal »Lii PmiRPdnemu vremenu dose-?°Vrfl5«lv ° !?oau, In torpedirala tri retj! ?e Pomike. Dva sta se potopila. idfug J® H .ta°eno Poškodovan. Neki *elala ,«aini ‘PSOVSki parnik so naša *« zadela ob vhodu v pristanišče. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. Naše podmornice so v Sredozemlju potopile dve sovražni trgovski ladji. Sovražna letala so bombardirala v pokrajini Širacusi mesto Ispico in Pa-ckino, prav tako tudi mesto Notto. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 24. januarja svoje 971. vojno poročilo: Premikan je italijansko-nemške oklepne armade proti novim postojankam se v redu in pravilno nadaljuje. Delni spopadi oklepnih oddelkov in prednjih straž. V letalskih dvobojih so naši lovci sestrelili eno sovražno letalo. V tunizijskem odseku smo v bojih, v katerih smo osvojili novo sovražno postojanko, ujeli 265 vojakov in zaplenili mnogo vojnega materiala. V zadnjih dveh dneh smo sestrelili 16 sovražnih letal, izmed katerih so jih 10 zbili nemški lovci. 6 pa protiletalska obramba. Sovražna letala so s strojnicami obstreljevala v bližini Castellamara del Golfa (na Siciliji) neki potniški vlak. Pri tem so ubila 6 ljudi. 30 jih pa ranila. Drugi sovražili letalski napadi v pokrajini Cataniji. v bližini Raguse. letalski napadi na Licato in na otok Lampaduso niso povzročili večje škode. Dva prebivalca sta ubita in nekai poslopij poškodovanih. Eno napadajoče sovražno letalo ie zadela protiletal-S °. am*.)a in ie padlo v morje. Podmornica pod poveljstvom poroč-nika Alpina Loeintia je torpedirala in zadela protitorpedovko. ki ie spremljala neki sovražni konvoj na Sredozemlju. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil. je objavil 25. januarja svoje 975. vojno poročilo: V zahodni Tripclitauiji omejeno de-lovanie med sovražnimi prednjimi oddelki in našimi zaščitnimi skupinami. 1 verniki naših čel se pravilno razvijajo proti novi razvrstitvi. 1 Interrogatorio dei prigionieri russi catturati dalle truppe ita-liane. — Zasliševanje ruskih ujetnikov, ki so jih zajele itali. janske čete. Naši oddelki bombnikov so napadli pristanišče in letališče v Tobruku in povzročili velike požare. Krajevni boji na tunizijskem področju so se končali v prid Čet Osi. Nemški letalski oddeiki so sestrelili en »Spitfire«. Sovražno letalstvo ie bombardiralo okolico Palerma in pristanišče v Em-pedoclu. V Palermu ni povpročilo nobene škode, v Empedoclu so pa letala zadela nekaj civilnih hiš. Protiletalska obramba je zbila tri sovražna letala. Z vojnih poletov se dve naši letali nista vrnili v svoje oporišče. V alžirskih vodah ie naša podmornica pod poveljstvom poročnika Gia-coma Scana zadela in potopila velik sovražni parnik. SEJA VLADE POD DUCEJEVIM PREDSEDSTVOM Sprejetje državnega proračuna zaflnančno leto 1943.-44, ki prevideva 47 milijard 985 milijonov izdatkov. — Družinske doklade za anektirane pokrajine Rim, 25. jan. V soboto ob 10. se je sešla vlada ter je proučila in odobrila proračun za finančno leto 1943 44. Po skrbni ocenitvi državnih stroškov in dohodkov so bile določene naslednje postavke; Finance (vštevši 982,748.045 lir za predsedništvo ministrskega sveta in odvisnih poslov) 23 milijard 67,615.832 lir, pravosodstvo 733,811.700 Ur, zun. zadeve 521,139.477, lir ital. Afrika 224,863.207 Ur, nar. vzgoia 2.458,319.290 lir notranje zadeve 1.589,346.919 lir, javna dela 1.152,735.346 lir, promet 687,683.244 lir, vojna 5.676,647.200 lir, mornarica 4 milijarde 913,589.130 Ur, letalstvo 4 milijarde 340,176.000 Ur, poljedelstvo in gozdarstvo 1.060,598.706 lir, kcporaciie 295,030.560 Ih, nar. prosveta 158,557 500 lir, zamenjava in valute 43,902.500 lir; skupaj 47.985.016.610 lir. — Dohodki: 40.348,900.000 Ih, primanjkljaj 7 milijard 636,116.610 lir. V primeri s proračunom iz 1. 1942-43 kažejo stroški povečanje za 4.159 05 milij. lir. 2.702.9 milij. Ur se tiče finančnega ministrstva in ju sestavila po večini večji izdatek za obresti državnih dolgov (2585.5 milij. Ur). Postavke v proračunih vojaških uprav so se zvišale za 778.2 milij. v razmerju s potrebami rednih poslov. V proračunu ministrstva za narodno vzgojo je povišek v znesku 442.5 milj, jona, in sicer predvsem za ukrepe v korist učiteljstva osnovnih šol, za uresničenje šolskega zakona, za šolske izdatke v priključenih ozemljih, za nove šole in zavode v skladu s porastom prebivalstva. Drugi povišek je v proračunu ministrsta za poljedelstvo in gozdove v znesku 98.2 mUijona zaradi izdatka 100 milijonov lir za obdelovanje zemlje. Ostali povišek stroškov v skupnem znesku 187.7 mUij. Ih gre na račun raznih manjših postavk drugih ministrstev. Dohodki v primeru s proračunom leta 1942-43 se bodo povečali za 4.924.3 mil. lir, in sicer na račun državnih monopolov, neposrednih davkov in poslovnega davka. Ti višji dohodki krijejo večji del navedenih stroškov, tako da bo primanjkljaj v znesku 7,636.1 milijona Ur za 764.8 milijona manjši nego primanjkljaj, ki je bil previden za tekoče poslovno leto. Finančni minister je nato podal obračun drž. uprave za fin. leto 1941-42. Po tem obračunu je bUo dejanskih dohodkov 141.223,816.235.60 Ur, izdatkov pa skupaj 118.569,357.767.90 Ur s previ-škom stroškov v znesku 77.345,541.532.30 lir, kar gre predvsem na račun izrednih izdatkov v zvezi z vojno. Nato je ministrski svet odobril poleg drugih naslednje ukrepe: Na predlog Duceja in notranjega ministra se je odobril načrt posebnih ukrepov za protuetalsko obrambo v določenih krajih. Na predlog ministra za Italijansko Afriko so odobrili zakonski načrt za spremembe v uredbi o Kr. poljedelskem zavodu za Italijansko Afriko. Nadalje se je odobril zakonski načrt, s katerim se do roka enega leta po zaključku sedanjega vojnega stanja preložijo roki za zapadlost neposrednih davkov, poslovnih davkov in drugih davščin v Italijanski Afriki. Na predlog pravosodnega ministrstva so odobrili zakonski načrt o skrbi za vojne ujetnike. Odobrili so načrt odloka o preložitvi roka za odobritev bilanc družb o ocenitvi po vojnih dogodkUi uničenih ali poškodovanih imetij v teh bilancah. Na predlog finančnega ministra so sprejeli načrt odloka o povračilu vojne škode s posebnim ozirom na uničene državne papirje. Po novih odredbah bodo imeli zasebni imetniki brez vsake omejitve vsote možnost, da nadomesli-j° navedene papirje, če bi jih morda uničili vojni dogodki, z drugimi papirji iste vrednosti. Na predlog Duceja kot vojnega ministra so sprejeli zakonski načrt, ki se tiče vpisovanja v oskrbovalni, sklad za podčastnike Kr. vojske in za vpoklicane podčastnike. Na predlog Duoeja, ministra mornarice, so sprejeli načrt odloka, ki spreminja zakon glede zasege trgovskega ladjevja. Na predlog ministra za narodno vzgo. Jo so odobrili zakonski načrt o premestitvi ravnateljev osnovnih šol iz 10. stopnje v 9. stopnjo z veljavo od 1. januarja 1943. Na predlog ministra za javna dela so sprejeli zakonski načrt, ki se tiče zidave na obalah in v področjih ki so izpostavljena uničevalnemu delu morja Na predlog ministra za poljedelstvo so sprejeli načrt odloko za pospeševanje pridelave krmil. Ukrep ima poseben namen, jx>speševati izboljšanje pašnikov. V ta namen odreja posebne drž. pod]X>re, ki bodo krile’ dober del stroškov za ta izboljševalna dela. Na predlog prometnega ministra so sprejeli načrt odloka, ki izboljšuje pre-nočevalni jirispevek za strojevodje in spremljevalno osebje na vlakih državnih železnic, nadalje načrt odloka, ki razširja ukrepe v korist ladjedelniške industrije tudi na priključenih pokrajinah Fiume, Zara, Spalato in Cattaro. Končno zakonski načrt, ki pooblašča državno podjetje za telefonsko službo, da započne dela za razširitev telefonskega omrežja s podmorskimi in podvodnimi kabli. Na predlog ministra za korporacije so se sprejeli načrti odlokov za izplačevanje družinskih doklad na področ-jih pokrajine Fiume, Zara, Spalato, Cattaro in Ljubljana. Drugi ukrepi razširjajo veljavne določbe o socialnem zavarovanju na pokrajino Fiume, nadalje urejajo postopanje z zasebnimi nameščenci, poklicanimi pod orosge, in izplačevanje doklad delavstvu v že zgoraj navedenih ozemljih. Odobrili so končno ukrep, ki podaljšuje za ves čas vojnega stanja zaporo cen blaga za stavbna dela, industrijskih izdelkov in najemnin. Ministrski svet je zaključil svojo sejo ob 12.30. Prihodnja seja bo prve dr# marca. NelTaeroporto italianoj Installazione di bombe su un caccia prima del volo. — V italijanskem letalskem oporišču: Nameščenje bomb im lovska letalo pred poletom, Pregled bojev v Severni Afriki Rini, ,23. jan. Velika bitka, v kateri se je Italija 32 mesecev borila ob afriški obali Sredozemskega morja, je do. segla svoj epilog. Bistvene točke ta borile s kakovostno bolj izbranimi in količinsko mnogošbevilnejšimt sHamt angleškega imperija so znane od prvili spopadov okrog utrjenih postojank Ca. PHzzo in Maddalena do naslednjih množinskih bitk. Brž ko se je pokazala naša grožnja proti Egiptu in preko njega proti angleškim imoerijalnim oporiščem na Srednjem Vzhodu v kon, kretni obliki, kar se je zgodilo z ofeiv živo poleti 1940 s katero smo prišli v enem skoku do Sidi el Barania, je Anglija zbrala mnogo ljudi in zlasti sredi stev pričela preti nam v naslednjem novembru svojo prvo zimsko ofenzivo, ki se je časovno vezala z naprej določenim napadom na naše albanske po. stojanke in ki naj bi že tedaj zlomila sjiosobnost italijanskega naroda in njegovo voljo do vojne. Tedaj smo sa umikali v borbah in ob ogromnih izgubah, ki smo jih natančno in odkrito priznali, do črte El Agheila—Marada; kjer smo napor nasprotnika ustavili in odkoder smo sjximladi ob sodelovanju nemškega zaveznika zopet zavzeli Čire-naiko. Z bliskovito akcijo smo prišli do libijsko-egiptovske meje že za Veli. ko noč 1941, to je v tistih dneh, ko se je Jugoslavija zrušila in je smrtno zadeta Grčija v marcu prosila za premirje. V naslednji zimi se je sovražni*: na široko okoristil s trdnjavo Tobruk, ki je ostala v njegovih rokah, in je obnovil napad ter nas dvugič prisilil k umiku proti Sirtiki. TJstavl ena v poskusu, prodreti z Gebela za hrbet naših enot ki so se umaknile ob cirenaf-škem loku. in hudo obdelovana z na-1 glim ofenzivnim povratkom motoriziranih italijansko nemških enot, ki so se bliskovito odtegnile n‘eni množinskt pi-eiu, je b’'a angleška arkada znova odbita v najkrajšem času do po'to:ank pri Ain el Gazeli Tu so se pričele neee operacije v nariedniem mafu. Ko je bil južni steber nasprotnikove razvrstitve v dneh Bir Hachiema porušen in osvojene utrjene črte pri Ain el Gazali, smo 21. junPa zavzeli močno utrjeno trdnjavo Tobruk, kjer se je 33.000 mož s 5 generali, skladišči in zadostno oskrbo še naprej borilo 6 mesecev, pa se naposled predalo našim četam po 24urnl bitki. V vrsti najostrejših borb, ki so tr-jale več tednov, smo c:lo 8. angleč. armado dejansko uniči’;, kakor < naknadna izpovedali angleški voditelj Ostanki te armade go bfll v takem •tanju, da niso mogli jjrepreiiti in niti oe zakasniti nadaljnjega prodiranja Osi. Ko sta bila v naskoku zavzeta Halfaja, vrata Egipta, in nato še Maria Matruh, so se čete Oei utrdile v prvih dneh junija pri El Alameinu. Nevarnost je sedaj pretila najvažnej-lim središčem niiske delte. Ilftliianeko. Domske enote so b;le 100 km oddaljene od Aleksandrije. S Srednjega vzhoda, Iz Indije in Južne Afrike je med tem prihajalo v naglici vse, kar je mogel sovražnik zbvs-ti, vrnitev avstralskih in novozelandskih divizij ie btla prekinjena in preklicana. Ljudje in potre’ '-čine so prihajale iz Anglije in Amerike po Rc-ečem morju, da bi okrepili nasprotnikov odpor. Tako je bila 3. armada popolnoma obnovljena bi opremljena z obilnimi novimi oklop-nimi in motoriziranimi sredstvi. Naš končni ste«'- proti N!lu ;e t»ko posta! nerroroč. Medtem ko so se Angleži okoriščali z bi^njiini pristaniškimi oporišči in bogatini viri zaledja, se je mo»*.la naša armada, preizkušena v prejšnjem amagovitem naporu, bo-iti c dolgo puščavo za hrbtom in je bila odvisna v vsej svoji oskrbi od vamosfi »•etloBemskega prometa Angleška »d miraliteta je zbrala na morju največji del svoje podmorniške mornarice, o a 6ene z močnimi ameriškimi skupinami, da bi kar najbolj ovirala naš promet po morju. Borba podmornic, ki so jih podpirala torpedna letala, se Je venomer usmerjala proti naši plovbi v Afriko in iz nje. V takih okoliščinah Je sovražnik z močnimi četami in oklepnimi sredstvi pričel svojo tretjo iinwko ofenzivo. Sile Osi to drzno vzdržale sunek, ko *e je priiel ob koncu oktotra s skrajno silovitostjo. Napad smo zadržali, u=ta-rili in odbili. Kakšne so bile angleške Izgube v dneh El Alameina, se je izvedelo iz priznanj najvišjih na^prot nih generalov in iz soglasnih Izpovedi ujetnikov. Ko le bil obširen um'kalni manever neizogiben, se je hudo preizkušena nr>ftj.ačl»tt anrv-da oraenla na to. da e ilodila, bolj kakor zasledovala, naše me. hanizirane enote, ki so v borbah pri Halfaji, El Ageili, v Sirtiki in te dni v Tripolitaniji doka a* le, da niso Izgubile svoje borbene sposobnosti in so s tem obdržale svojo tradici o hrabrosti. Na ta način sta bil«, zarotovliena p~o-•tor in 6as in so bili onemogočeni posl: ik! obkolitve In zajamčeno vse bolj ■ zmagovitimi spopadi prednjih straž pc«3s*o v ze’o kočljivih okoliščinah, trn’« glavnin. To je apodovina dolge bitke. Ce je treba priznati uspeh, ki ga je zdaj dosegel sovražnik, lahko prav tako po udarimo, da ga je plačal z najvišo »mo po anslngi naših vojakov in nem-Sk*i zaveznihov. ki so znaH zadati na^hoU trpke pora»e in ki ro v #alotI Izkazali svojo hrabrost, r,'oo mreciaroot dolžnosti in zastavi. S»tvovante oeeml’'a. ki te adaj potreb-tvo, je »oiovo boleče, tembolj, ker g^e ca »redele. ki so rripfdali TtalH Se tf-t|W> »tc*et*a In tratere ie Italija ml po *a*ah Osi sto, rv*nSčr*> i»nrem»n,ll t ctrateških pogledih sredo- ■emeko vojno. št. 291, trk-de na veli a oFe določbe o izpitih na srednjih šolah pokrajine, slede na svoje naredbe z dne.23. ir. ki 1942-XX, št. 1.01. z dne 1. junija XX. št. 1013. in z dne 20. avcusia 1942-XX. št. 161. smatrajoč za potrebno ukreniti skladno s sedanjimi razmerami in po potrebnem sporazumu z ministrstvom za narodno vzsojo: Čl. 1. Odreja se izreden rok za zaključne. zrelostne in diplomske izpite. Čl. 2. K izpitom v izrednem roku se pripuste tisti učenci. ki se zbos; ugotovljenih vzrokov višje sile niso javili k izpitom v jesenskem roku. Čl. 3. Kraj in razt>ored izpitnih pre-skušenj določi šolski komisar pr; Visokem komisariatu Ljubljana. 16. januarja 1943-XXI. Visoki Komisar: Emilio Grazioli IZREDNI BOK H zaključne *role«tne in diplomske izpite Visoki Komisar za Ljubljansko oo-krajirvo odreja na podstavi člena S. kr. ukaza z dne 3. maja 1941*XIa. Pokrajinski svet korporacij opozarja vse potrošnike kuriva, da so 20. januarja zapadli odrezki A. B in C nakaznic za kurivo. Od 21. januarja naprej ne more nihče več kupiti kuriva na te odrezke. Trbovci ca smejo cd tega dne naorei odajati premo?, koks in drva le na odrezKe D. E ia P. t. i. za mesece januar, februar in marec. Prehranjevalni urad Visokega komisariata sporoča, da bodo trsovci od 25. t m. dalje razdeljevali potrošnikom na odrezek C januarske živilske nakaznice 60 gramov parmskega sira in na odrezek D 150 gramov mehkega sira. Po 5 kil krompirja na osebo za mesec januar delijo trgovci v Triestu. Monfalconu. Muggii in Gradu. Precej snesa ie zapadlo v zadnjem fasu v vzhodnih krajih Italije. V Parmi so morali zaradi snežnih zametov ustaviti avtomobilski promet. Sneg ie pokril tudi Vezuv in vrbove bližnjih gorfl. Prepoved izdelovanja radijskih aparatov za splošne potrebe ie dne IS. januarja postala v Italiji veljavna. Radijske aparate smejo odslej tvrdke prodajati samo državnim ustanovam in novim radijskim naročnikom. Obdelovalni načrt za spomladno setev v Italiji določa, da bo površina, posejana s koruzo, povečana za 83 000 ha, površina. pose;ana s krompirjem, pa za 30.000 ha. Povečali bodo tudi površino za pridelovanje sladkorne pese in konoplje. Vojna pospešuje izume, tako dokazuje nemška statistika o prijavi iznajdb. Lani so Nemci vložili fioOOO prošenj za patente, zlasti za gradnje mostov, pripravo sintetičnega kuriva in pomorske gradbe. Razstavo mladinske knjige bodo dno 30. januarja otvcrili v Sotiji. Udeležili se ie bodo vsi narodi trojnega in protikominternskega pakta. Posebno bogato bo zastopana na razstavi italijanska mladinska knjiga. Nova gospodarska pogodba med Bolgarijo in Slovaško določa, da bo Bolgarija Slovaški dobavljala tobak in kure ti no. v zameno bo pa dobivala les in električni material. Podzemeljsko železnieo. obsegajočo 29 kilometrov proge, nameravajo zgraditi v Budimpešti. Doslei ie imela Pešta samo eno podzemeljsko železnico. dolgo 3.7 km. Dve kmetijski šoli so ustanovili na Gorenjskem. Prva ie v bližini Kamnika. druga pa v bližini Radovljice. Tuberkuloza na Fra«e»skein ie zelo narasla. Tako poroča ,L’0euvre\ da ie število jetičnih bolnikov od leta 1939. naraslo za 30 odstotkov._ Nov komet, ki se bliža zemlji. le lani decembra odkrila zvezdama v Kralievcu (KonigsberguV Komet ie oddaljen od 9onca 200 mil:jonov km. od zemlje pa 77 miliionov km. Okrog 6 februarja bo komet najbliže sonca, takrat bo njegova svetloba tolikšna, da ga bomo lahko videli tudi s prostim očesom. Prvo tovarniško kuhinjo ia delavce na Spodnjem Štajerskem »o pretekli teden slovesno odprli v tekstilni tovarni Avgusta Ehrlicha v Mariboru. V Icuhinii bodo tovarniški delavci dobili proti majhni odškodnini dvakrat na dan toplo in tečno hrano. Ilrvatslii državni zavod *a radijske oddajo ie izdelal načrt za izboljšanje radijske službe na področju države. Zavod bo lotos dokončal radijsko postajo v Banjaluki in izboljšal oddajne naprave radi iških postaj v Sarajevu in Dubrovniku. Pcleg !eaa bo zagrebško oddajno postajo ojačil na 120 kilovatov. — Na Hrvatskem ie danes 70.000 radijskih naročnikov. Čreda volkov je nedavno napadla govedo v stajah, kakor poročalo iz Sierre Morene na Španskem. Volkovi so se zapletli v hudo borbo z biki. ki nastopajo v arenah. Kmetje, ki so prihiteli živalim na pom-oč. so volkove delno nobili. ontale pa pregnali. Vsak hrvstski državni uradnik, ki izpolni 60. leto starosti, mora tri dni po svojem rojstnem dnevu vložiti prošnio za upokontev. Določila te nove odredbe, ki jo je nedavno izdal Poglavnik, pa ne veljajo za pogodbene uradnike in dnevničarie. Na vzhodnem bojišču ie umrla, kakor poročajo iz Carigrada znana madžarska filmska igralka Marika Rok-kova. Igralka se ie mr,Ha na turneji gledališke družine meJ nadžarsko vojsko. Hrvatska policijo so v soboto s posebnimi dekreti preuredili. Ustaška policija ie podrejena notranjemu ministrstvu oda. generalnemu ravnateljstvu za javno varnost. Policijska straža preide od usUTke milice pod pristojnost notranjega ministrstva. Poseben dekret odreja pristojnost obrambnega ministrstva, v čigar odvisnosti je tudi ustaška milica. To ministrstvo se bo odslej imenovalo ministrstvo za oborožene sile. 2.500.000 kun je dal na razpolago zagrebški žunan Ivan Werner policijski oblasti v Zagrebu, da iih v znak priznanja in zahvale za naporno službo razdeli po svoji uvidevnosti med policijske nameščence. Lord Gort. poroča London, se. ie mor»l Ki zdravit v n^ko londonsko kliniko zaradi ran. ki iili ie dobil pri nekem italijanskem letalskem napadu na Malto. 13 ameriških generalov, ki so iih Japonci zaieli na Filipinih, živi v nekem koncentracijskem taborišču na Formozi. Med ujetniki ie tudi general Wainrifht. Anrlcške rezervne delovne sile so izčrpane, tako nam kažejo statistike števila nezaposlenih na Angleškem. To število ie izr<>d»o nizko in znaša samo šr? 95 442 ljudi. Nemško holnišk« blagajno v Bco; gradu ie ustanovil nemški dslovni minister za izvedbo zakonov o socialnem zavarovanju v zasedenih ozera-liih. Zlat« v ZdruNmh državah kaže prav za«imivo sliko: ob koncu leta 193^. so znaiele zlate rezerve Združenih držav 14,S milijarde dolarjev, do konca leti 1939. so »e.raste na 17.R do konea 1940, na 22 miTiiard. do konca leta 1941. na 22.7 milijarde in ob koncu l. 1042. na 22.8 mil;iarde dolarjev. Okrog 80.000 tobačnih nafcasiic so izdali v Z*arebn za kadilce. Na na-ka7.nico dobi vssk odrasel moiki no 10 cigaret na odrezek. Vsak dan porabi kadilec lahko samo en odrezek, če naj ima nakaznico do konra meseca. vendar lahko kupi za pet dn^ cigaret hkrati V Turliii so zanlenili ore«iičnine in nepremičniac davkoplačevalcev, ki »o v TOoetankn pri nličevanin _davkov. Dolg dnvčni upravi mora znašati več ko 100.000 turških lir. Zaplenili »o imetje 47 zemudnikom *d njih so iih 18 posotvilj pod policijsko.nadaorstvo in iih poslali v koncentracijo, kjer se bodo na lahko prijavili za prisilno delo. M°d zamudniki ie več veletrgovcev, industriicev in dva odvetnika Nov miKt čez Donavo »o pričeli graditi mrd RuSEukom na bolgarski strani in Giurcio na romunski strani Tipizirane kmetske stroie bodo odslej izdelovali na M#diarsV«m. Sestala se ie *♦ posebna komisija, ki ie pripravila vse potrebno za novo produkcijo. Novo oljarno bodo v kratkem dogradili v občini Castelli pri Soalatu. V njej bodo lahko rafinirali vse olje dalmatinske proizvodu ie. .Papeški almanah' za leto 1913. ie te dni izšel. Letošnja izdaja ie bogato opremljena in zelo izpopolnjena. V njej so zbrani vsi podatki, tičoči se organizacije katoliške cerkve po vsem svetu. Osebne ves.?l UMRLI SO: V Ljubljani: Biaž Poznič, član upravnega svrta tiskarne Merkur in upravnik Pokr. Sol. zal<*,be v Ljubljana 611etni Vijem Morba-clier, natlpivovar pivovarne »Union«; 6'Ietna Ivana Rojčeva: S4ktoi Anton Mait-r, Šolski nadzornik v pok.; 74Icti:a Uršula Pukel-stcinova; Kolena Ur »ničeva; 121etni Vatja Pasaj: Slktni Jo^p Petrič, posestnik, Via-dir ir M liajlovič Borisov, pravnik in \ išji uradnik d i reke je državnih tekmic; Marija Ku Sar jeva; Terezija Keršičeva, upokojenka tobačne tovarne; Josip Frece, delavec pivovarne »T.Tn on«; Marija Kranjčeva. V šksfji Loki: 79 letni Angelo Mollnaro, zidarski mojster ’n trgovec. V Mariboru: 841etna Neža Cerarjeva; 78let-na Marija Janžekovičeva; S21etna Ivana Zupančeva; 541« tnl Svetozar Diklič, trgovec z Skoplja; Helga Muhičeva: 6iletna Marija Habitova V CocSc-adu: 431etni Franjo tJrblč, inšpektor direkcije pošte in telegrafa v Beogradu. K a Verdu: 911etn ?>fatija Žitko, posestnik. V fckvsnski Bistrici: 50letna Julijana Vav* potičeva. Kaše sožalje! ŠPOR7MI fZOHIK Sedemnajsto k o1, o prvenstvenega te kniovanja so odbili s temi uspehi: Triestina-Fioreniina 3 0, Rome-Vicenza 1-0, Gecova-Milano 4-2, Juventus Venessa 5 2, Livomo Torino 0 0, Aai ! broEiana-Iiiguria 5 1, Bari-Att.lanLa 0 0, I Bologna-Laatio 4 0. ! Domača moštva so po večini izkoristila prednost svoj®sa igrišča. V dveh primerih ie ta prednost nudila samo možnost za remis. Zmag na »tu.em« ni bilo. V ta poeomost ie veljala seved*, glav nima tekmecema » prvo mesto. Iz Livorna so z nap«toet<> pričasovsii vesti... in so dodelali, česar so se najmanj nadejali: remis brez gtriov. Tako je ostala raadalja med terca dvema boecema krt«,. Omenili smo že zadnjič, da sta se obema protaganistoma vredno pridru-aOn še av*, ki sta prijavila svojo kandidaturo ra prvo mesto. Juventus te je že nekaj nedelj tesno naslan.a1* na svojega lokaJnetra tovariša. Zadnjo ne-cielio se ;i je Torino nekoliko odmaknil, sedaj sta spet skupaj. Toda vaz. nejše je, da se Je Ambrosiana prerita t;a do drugega mesta Vodi na četvorica koraka sedaj na čelu v tem vrstnem redu: Livorno, Ambrosiana, Torino, Juventus in je od prvaja do četrte ra.rfi»te samo za dve točki, od 24 do 22. To nrerivanje v vrhu bo sed*, j od nedelje do nedelje vse bolj zanimivo. 2e prihodnjo nedeljo bo na 1 sporedu neposredna bitka med dvema j izpod vrha, torimfei derby, ki utegne nekoliko r*ebistriti položaj med vodečimi moštvi. Od Genove do Milana se trenutno razteza središče, ali od petega do vštetega de*ete?a mesta. Ločilnica med vrhom in središčem e dcrolj krepko izražena z razliko treh točk. V m™ skupini pa jc razlikt seveda malto-koKtna; Genova in Atin’anta imata 1“ točk, potem sledijo tri moštva 13, in še lliiar.o s svoumi 17 točkami. V spodnji hiši se ■e stvorila posebna skupinica štirih moCtev, ki jih ločijo tudi tri točke od sredine, od repka pa štiri. So to Roma (14 točk), pa Trie-stina, Liguria in Bari, ki so nabrali po 13 točk Na repku *amev*re**liti v »o-»#dn>o družbo. V toliko je poloiM ueteiljen. * V drugem razredu sta hoteli vodeči moštvi tudi razčistiti noikifei v ^f0: srodni medsebojni borbi Toda <*tK" Pio Parris-F^.eaia e c*tala zli tucli rv'odlo6»n.a Tako si je Spezia ohranila v najtežii in na nevarne ti borbi svoje prvo meeto. Tudi lamte prvorasredna. Nar/oli in Modena ste »e naposled srečala v Moisni. Znejrsilo e dowace nx3itvo 3-0 in je s tsm za dve mest! na bočUem od svojeaa tekmeca. Z delnim koiom »o v drugem rnjredu prebili prvo poJovico tekmovanja. Pro Goriaa je rto«veifl proi* Gr^^ svo- prvi porae. K tekmi se je v atoralo 4 500 ljudi Domačin ie te'^ zmagal 1-0. Neglede na ta po-"5®,1 5>ok*ai Gorizije čvrM;. O. C. Dne 26. ianmrie 1943 fe pr«*tnVitil čk»n uteravne^a sveta tiskarne Merkur d. d. v Lju»-bani, gospod Blaž Poznič Uirornik Pokrajinske šoske aaporJbe v Lmb*ani Blagega poKomika ohranimo v častnem spominu. Llublfana 27. januaria 1943. Upravni sret Mtane ifekur d. d. BtnfTlTSKi fOTKT llkrati ii ie nekdo Dot»{mil *ave*o i c la ve Ooazila ie. da ie ▼ trdi lemi. Dreikone v »cbi tirez okna. Ko- šuti ie seroičeno zadihala ob mislt. da te ne duii ve8 zonrna coeta za-»e«a. ko io ie osleoil žarek luži. uner-ten naravnost v nien ot>raz. Vse dra-*o »unai Bložca luJi ie j>os-talo 5e lemaeiie. kakor ie bilo orei. Ni kočar ai mocla videti, ker to ie bl»ž£eiu luč ureve? slepila. >K«k> »te?« Iz leme. niei nasproti, le prihajal etes. Morda io ie vDraSnl moški, ki W držal slepico v roki. Bil ie dru-f*2en elas. mehkeiSi od clasu usira-Vitelia — in »delo »e ie. da mož •uilce jeclja. »Nontia Warrenova.< »e drhte odgovorila. Zmedena in oreolaSjna ie »rekla *voi dekliški priimek, ki ea I« bila šele pred šestimi meseci zamenjala m moževega Prj prif: se I« zavedeta evoie pomete in io ie ie •nmeravala popravili toda iecliaioci *las ie snet vprašal: »Kaj ste počeli v oni hiši?« Zdaicj io ie obšel občutek, da bi bilo boljše ?e bi Jimmiievetra imena »e omenila Tn ros ii niena norost si bila na škodo. Malce se ie ot>otav-lfctl«. a ?e ie vpraševaVc nocovil: >Kai ste nočeli v oni h*ši?c Kai naj le reče? Pesnica bo menda aaiboli držala! »S hišno lastnico sva prijateljici in prosila me ie za nasvet o prezidavi.c Odrovor ni bil neposreden. Oikhjtu-mila »e ie in sama vprašala v temo: »in kai hočete vi od men •? Kdo ie *am dovoli) vston v to hišo?« Nien tresoči se ulas ie izdajal, kako malo oocpmrio ie bilo prnv za erav nieno vprašanje, hotela ie pa SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE MA?ElL HB—T UD^jjp ggg vendarle po vsaki »eni kljubovati svo-iim mučiteiiem Odsovora na ni bik). Za hip k> ie obšla misel, da bi pla-nUa pokonci in pobeenila... iz teca »lenečeea složca luči. Toda kdo ve. kakini strahovi io Jakak) na desni in na levi... Noče »o ii odpovedale. Nien nevidni uerrabiteli ie Se zmerom trdovratno molčal Zdelo se ie. da premišljuje. kai naj z nio »tori.. Šele čez nekaj minut ie spet povzel: »Čudne stvari *o ee »e docaiale_ v tej hiši. Nekera človeka so un»rili. Ničvredni liudie eo izmhili mir in tišino te hiše. da so zadostili svoiim nasilnim nagonom. Mislili smo. da štejete v njihove vr«te in da ste z njimi v zvezi Ali mi l*hko prisežete, da nimate opravka z niimi?« Jecljajoči olas ie zvenel nekam preteče. skorai c rožno. »Prisežem.<: ie komai »lisno dahnila Nonna. . »Izpustili vas bomo. Zaprite oci in sedite mirno in tiho Če bo6te poslušni. vam ne bomo skrivili niti lasu. Oči vnm oa moramo vendarle zavezati. Nikar ne hodite več v tisto hiSo!< Končal je. Slepeča luč ie ucasnila. Nekdo ie stopil k niei in ii zavezal ruto čez oči. Hvala Bocu ne tiste strašne zavese, ki io ie orei skorai zadušila. Zdelo se ii ie. da ie luč spet posvetila Torei so »e hoteli po vsaki ceni zavarovati, da hi niti ne slutila, krlo so nieni uzrabiMii. Nekdo to je držal za roko in hripavi clas je ukazal: »Vstanite!« Vsa premrla se ie dvicnila m nekdo io ie potisnil rahlo predse. Hladan zrak ii ie zdajci zavel v Vice: vedeta ie. da ie zunaj zatemnjene sobe. Hripavi clas ie spet ukazal: »Vstopite!« Dviznila ie i»oco. se lahno pevzpela in sedla na blazino. Trenutek nato Se ie avtomobil že premaknil. Se zmerom io ie nekdo iržal in 'e /Korom Li ničesar videla. Dih liladneca zraka ii ie codil ;n ii vlival uuanie v »korajšnio uroeto*i Kako dolcro ie avto drvel po eesli, ni vedela. Zdelo »e ii ie. da vozi z neznansko hitrotfio. ker pa ni moela ničesar videti, »ta ii »misel za čas in daliavo popolnoma odpovedala. Zdaici ie avto olistal in hripavi elas ie spet spreeovoril: »Tukaile vas bomo postavili na cesto. Če ste pametni ne boete sneli rute. dokler ne bo minilo pet linut. Če boste storili to orei. pripišite po-»lediee sami sebi.« Pomacal ii ie iz avtomobila. Nevidne roke. ki so io bile postavile na trdna tla. so k> izpustile. Slišala ie. kako *e ie avto snet z veliko hitrostjo oddali;I vendar se ni nnala premakniti. Sai ni vedela, ali ie res sama. Minilo ie nekai trenutkov. In nagonsko ie secla z rokami k očem. Ze se ie zbala, da io bo snet priiela_ železna roka toda nihče ie ni oviral. Strgala si ie ruto z oči in se brž ozrla na vse strani. Nikocar ni bito v bližini. Zdelo se ie. da ie minila sleherna nevarnoat. Avtomobila ni bilo nikjer več. Stala ie na c^sti *redi prostranoca polia. Blizu nie »e ie pasla diviačina fte vsa zmedena In preplašena ni v nrvem hipu vedela, kai naj Btori. Zdajci se ie odločila in io urnih noc ubrala po poti. a kar dih ii ie zastal ko ie uzrla neki avto. drveč proti niei. Mar se vraiaio nieni urra-bitelii? Bil ie pa le majhen avto in v njem en sam samcat gospod za krmilom. Nonna se ie koi pomirila in pomnimo pomahala voaaču. Neznanec ie zavrl in ustavil avto. »Kie sem za uet ran božjih?« ie planilo iz nie »Riehmond-Park. Ali ste nemara boini?« »Hudo... hudo slabo mi ie. Kod mo-rani ili da oridBin odtod.< ie brez sape hripavo kriknila »Kam bi hoteli? Kte stanmete?« Radovedno i« sočutno si ie ocledoval čedno in očitno nreolaseno dekle. »London — South Kensmclon.« ie dahnila. »Kar stojite v moi voz.« io ie povabil. »odložil vas botn pri postan podiemeliike železnice Tam boste sedli na vlak. ki vas bo pri pel tal naravnost v South Kensinclon. Postaia mi ie skoraida ob poti « Vstopila ie Cesta ie držala no lepi cozdnati pokrajini, ki io ie morala ze poznati. Vozač io ie vprašal: »Ali ste zašli?« , , Ker ea ie v odtrovor samo plaho pocledala. ie ni več. nadlegoval z izpraševanjem oa^T 11 le ’,a. Ponudil okrepčilo. Toda Nonna sev le zahvalila z izsovorom. da ii ie že popolnoma odleelo in da *i želj samo še domov. Ročne torbice, in denarnice ni vec imela, a spomniti se ni moela. kdaj io ie izeubila. Pr:." kakor dober Samarijan ii ie neznanec kupil listek in se poslovil z iskreno želio. da bi bila kmalu snet pri svoiih domačih. • Takšna ie bila zeodba. ki io ie •limmie boli it?anil iz zmedeneca Nonnineca pripovedovanja. Zdai pa zdaj »e ie prekinila in zaihtela. Razumel ie nieno duševno stanje po te i strašni dogodivščini. Na koncu »e ie pn vendarle izpovedala. Priznala ie. da so io bile me-pove trde besede užalile. Bolelo io ie da ie eovoril z nio ko z nebocliemm iu nepremišljenim otrokom. Zato torej prav zato ie morala v hišo. da mu dokaže, da ni otrok in da sa ne boji. Jimmie se le spomnil neznatne^3 pripetliaia in razumet nieno kljubovalno deiante Očital si ie. /aksi 10 bil nejevoljen i* zakai ii ni o H<*v' vvoodovi nesreči vsesa oo praviri i>PT vedal. l'ast. ki ie niera :zt>odne*ta- “l. ji povedala, da ie v tei strašanski iiiši še miiouo neznanih in nepoi*9' njenih nevarno«ti Zdaici ca ie otisedel silen srd. 7,3" kai spomnil se ie kr>ko so ti sirovezi crdo ravnali z n i e novo malo fioniiO; Zdai ie moral tei zadevi do dna. velia. k:ir hoče' In če bo moral slp' herno minuto žrtvovat; za to in če oa tiste hiše ne bo ostal več kamen »a kamnu- Spremil ie svoio drobno ženiro v »palnico ootlei ie pa telefoniral n* Scotland-Yard in vprašal ali se i® nadzornik Sprules že vrnil »Nadzornik Sprules se vrne šele jutri,« so mu odeovorili: »pričakuienio Ca okoli dve’’ ' No. pravi Toda jutri se mora zaoddi nekai odločilnega! 22 »Do* te prešmentane hiše mora biti še kakšen drus dohod’« Te besede ie Jimmie kar venomer predse mrmral, ko ie hitel druco iu-iro spet proti hiši v Oueens-(iatu. Vse se ie zdelo dn te tako: neznanec, k' ie pobil stražnika delavec,J'« N^no !n io o'!’'*11b!' na kdo ve kav no trdnjavo ua kmetih. Vsa stvar se 1 fm Liatek ..Družinskega tednika“ Modne norosti v raznih stoletjih Če vas modne norosti in novosti ne fanimajo. gotovo niste pristna Evina ac|! Ker pa hoče vsaka ženska biti ffava potomka svoje prve matere, bomo posvetile nekai vrstic modnim muham iz preteklih stoletij. Že od oekdaj so se ženske navduševale za modne muhe. jih podpirale in "??ovale kakor posebno nežno rastlinico. Prosim ne ugovarjajte! Ali se ■Jar ne spomnite baskovske čepice? fjatprej smo jih nosile globoko v čelo. Potem je ta ljubka stvarca zdrknila “®}DI"ei na levo uho. nato na desno. m 'e kodrce na tilniku in spet ‘Orkmia koketno nad desno oko. No. val« t11 modna muha? Navduše-k0m»i ,se. za drzne klobučke, ki so bili Ii akrili tretjino glave in niso cveti!« Ueeca kakor šopek umetnih Nnhii trepetih z dvema trakoma. teniR,smo, si že barvale v vseh od-fan„ „ soektra in tudi kapuce iz celo-so »JJ*, n.atI> bile kar všeč. V Parizu ]c.ke ?.ra.L barvali psičke v barvi ob-v Amp -i. 'e nosila njih lastnica in Daln» Ju.So se navduševali za ko-obleke iz spetih figovih peres... Pri tei danes ne bomo mudile obrača l(T i-ei^‘h muhah, temveč bomo modnii, *llsle še starejših letnikov 1111 časopisov. prar°'?a,Ie ,)omo skozi stoletja in si *nodnoK [vo ogledale vse zanimive *ak»i - e' ^ed drugim: ali veste, inia Lifi moda ženskega spola? Ker Dr;i,.„ ,, ? muh in mušic kakor vsaka a tvina hči. .}• v Prejšnjem stoletju srečamo do-modnih muh. toda sežemo lahko dalje nazaj, v rokoko, v sredmi v čas vitezov in grajskih gospic. •»»tudi to nam še ne bo dovolj. Kai “oste porekle, ce vas bomo popeljale ,.)au let »red Kristusovim rci-vnrHx ■ P' v!'nl' majete z glavo jn vedeli*1^e: ,•!> 80 že s"loh kaj •'apapr. modi?c Vidimo da imate ^»acno miienie o tistih časih. Tedaj •n razi!S,aii? a' ^a. ee*° dosti vedeii ra*uiner!!„ S m?dl- .vsai toliko, kakor Pozabili i dandanašnji Ne smemo oral; i!' d?, s,ni° prav iz dni po-rleim,? i—at?ro ,n°dno .novost1. Po-cimo. ali ie to res. Si v,sai k(3ai pa kdai loščite im.-? Ka'r,aK s° si uh loščile že ‘ženitne Pemcanke in Asirke. če-|*av s pnmitivneišimi barvili kakor le«Qerna zenska. Danes si muhasta ali i „c a P°,>arva lase platinastoplavo *iiali =n rdeče. Stari Egipčani so fostnnirr, DOmPci° zamotanih barvnih ^ Jr'(D,;aviii čudovito barvilo & v ;inie. K«lacS, -so sPreminja- ?.e pomudimo ie °neUoliVo na* Mah. Manj jii»m i„ i °iDr' lasu- »nke nosile lasulie' t!?i 80 di E"il)' fr‘a>ka ie , le-.,C(,a marsikatera XIV uvedel n. p le [H* L udov i k i nietra Francoskem tudi do kronik; hprpm6 j1?- v °eki stari tnj.red 2000 leti so znali beliti lase n‘«i brez vodikovega prekisa. Lepe nl',,ma,nke- »osebno nonosne na svoje 'ave k,te. So si belile lase tako. da ra»nU- z v°do pomešano z jjSl?3'. zeliščnimi pripo- ln uh žgale na soncu. JiU>r cLsi? {“'rvali lase boginje Afro-Darv-. -1 ,!m ,e bila prav te »eotoviu Cri sr<:u- danes ni m°aoče Marsikatera modna muha ie po°le-flica golega stužai,. celo zadrege” IV n-e-ka,' “ Priljubljena ,pa-‘i-vska pričeska. 3ahra7,iica Aleksandra Angleška si je Sui&ri«'^amovanie pri svojem 1® ni nakodrati lase. Po nesreči da So j; ''..sPredai lase tako zelo. Dadii v čelo v nekaj neena- komernih šopih. Spretna kraljičina spletična se ie takoj domislila, kai storiti. Prijela je škarje in odrezala te šope vodoravno, jih počesala v čelo in nova pričeska se ie rodila. In zdaj h klobukom. Kai vse so že nosili in še nosijo! Ali poznate na primer rojstvo cilindra? Neki londonski manufakturist po imenu John He-terington bi rad postal popularen. Nabavil si ie čudno, visoko pokrivalo iz svile in klobučevine. Ko se ie s tem klobukom prvič pokazal na londonskih ulicah, so se ljudje tako čudili in ustavljali, da so morali nasta^ viti več prometnih stražnikov, sicer bi promet zastal. Kaipak ie moral nadobudni Londončan plačati precejšnjo denarno globo, toda dosegel ie svoi namen: postal ie popularen. In še popularnejše ie postalo njegovo čudno pokrivalo, ki ni nič drugega kakor današnji cilinder. Tudi manekinke niso posebna novost. Že stare Egipčanke so si modne muhe ogledovale rajši na plačanih sužnjah, namesto da bi iih same preizkušale. Tudi v starem Rimu so že poznali nekakšne manekinke. Kako sicer bi prišla v modo tunika, ki io moraš na tako zamotane načine vezati okrog telesa? In zdai k oblekam. Dandanašnji nam krojač nagači ramena, da bi imele lepšo .liniio*. Nič novega, gospe in gospodične! V srednjem veku ie bil na španskem posebno v časteh tako imenovani .koničasti trebušček*. Prosim, ne smejte se! Izdamo vam samo še to. da tedaj te mode niso propagirale dame. temveč eospodie. Nosili so celo pod oblekami posebne blazinice, ki naj bi iim pripomogle do zaželenega trebuščka in kaipak tudi do — ugleda. Kai pa krinoline in šušteča nabrana krila? Vse samo modne muhe! Cesarica Elizabeta Avstrijska si je dala sproti jahalne obleke zašiti ra telesu, da bi se lepše oblegale. To delamo tudi še danes, kadar hočemo doseči, da se obleka čisto obleže telesa. Tudi razporki, ki kažejo lepe — in mani lepe — ženske nožiče, niso nič novega. Že v preišnjih stoletjih so se moralisti spotikali cbnie. V Angliji, ki ie bila tedaj še zelo konservativna, so izdali celo »oseben zakon proti razporkom v krilu. Katera, ženska si še danes ne želi. ?a,.bi bila njena garderoba kar nai-vnr-lJ?« nada bi lahko kar največkrat meniala obleko? Iz te želie ^e ie porajala 5e večja, in sicer želja, da bi se vsak dan večkrat od no>i do glave preoblekli. Včasih ie ta žena postala že kar bolestna, tako ori ruski carici Katarini, ki se ie večkrat na dan preoblekla in zavrgla takoj vsako obleko ki io ie že kdai imela na sebi. Po njeni .smrti ie viselo v njenih omarah več tisoč razkošnih oblek. Večino od njih ie nosila komaj pol dneva. Med modne norosti fn muhavosti moram« kajpak prištevati tudi razne manise in večie ovratn:ce. neiitlie vozle itd. Zaradi njih so si nekdaj skočile države v lase. danes so pa postale neznatna modna samoumev-nost. Prav tako srečamo modue norosti tudi v perilu. Kdo se ne spomi-nia mnogih snodniMi kril. ki so iih nase babice oblačile drwo Žez dru-20/ (n poskroblieno nerilo tudi ni me drugega kakor drobna modna muha. i O K V I R J | = SUHE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE. = S KLEIN I E LjUBLjANA, Wo/tova 4 = ?iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuir In zdai uganite, kai ie bila najmanjša modna mušica? Gotovo ne boste uganile, zato naj vam kar povemo. To ie ponižni žepni robec. Kolikokrat ie moral ta naš spremljevalec menjati svojo obliko! Najprej ie bil okrogel, nato štirioglat in kvadraten. Robile so ga dame s čipkami, kroiile iz svile. tila. finega platna in samih čipk. In še maniša modna mušica ie bila lepotna pičica na obrazu lepotic. Po svoji legi ie menjala svoi pomen... Ali ie še torei katera, ki trdi. da moda nima muh? Mislim, da smo >o prepričale, da smo nehote sužnji muhaste mode in njenih norčij, ki so sa’ uveljavljale v vseh stoletjih. Poročno potovanje Nihče ju ni spremil na postajo. Slovo. objeme, poljube in želje sta opravila in sprejela že doma. Terenzio ie namreč zmerom dejal Giacomini; »Kadar bova šla na poročno potovanje. ne maram videti na postaji ne prijateljev ne sorodnikov. Rad bi. da bi se tako vedla, da ne bi takoj vsi v vlaku vedeli, da sva mladoporočenca. Potem namreč liudie človeka čudno gledajo, da postanem živčen. Delala se bova tako. kakor da bi bila že vajena drug z drugim živeti.« V avtomobilu se je Giacomina stisnila k svojemu možu. kakor da bi io bilo strah, da bi ga izgubila. Božal io ie, vendar jo je takoj spet spomnil, da se moraio v vlaku vse nežnosti nehati. V kupeju sla mirno sedla drug poleg drugega. Njima nasproti ie sedel eleganten gospod, po vsem videzu Američan, poleg pa neka dama in dva trgovska potnika. Čeprav se Terenzio in Giacomina nista bila niti spogledala niti spregovorila besedice, so iu vendrr vsi štirje potniki takoj radovedno in z zanimanjem opazovali. Da bi odvrnil pozornost sopotnikov in se zdel tem bolj nebrižen. ie vzel Terenzio iz žepa časopis in pričel brati. Tudi mlada žena ie prav tako vnemamo gledala skozi okno in opazovala mimo hitečo pokrajino. Vlak ie zdai vozil ob rivieri in skozi okno ie pihal mrzel vetrič. Giaco-mino. ki je bila oblečena samo v svileno obleko, ie stresalo. Stisnila se ie tesno k Tereuziu. da bi se ogrela. Mož se je pa odmaknil, češ da njeno vedenje ni v skladu z njunim dogovorom. Tedaj se ie Giacomina opogumila in dejala: »Prosim, bodi tako ljubezniv in zapri okno. Zebe me.< Ostali štirje potniki so io pogledali, kakor da bi se čudili njenemu ljubeznivemu tonu. s katerim ie ogovorila moža. Terenzjp je pa iz strahu, da se ne bi izdal, živčno obsedal in ni Hiti odgovoril niti okna zaprl. Tedaj se ie dvignil elegantni gospod Giacomini nasproti in ustrežljivo za7 pri okno. Giacomina ie zardela in v zadreei molčala. Tuko se ie moral Terenzio namesto nje zahvaliti. Takoi nato ie Terenzio vstal, odšel na hodnik in namignil Giacomini. naj mu sledi. K© ie prišla za njim. ii je jezno dejal: >Zdi se mi. da se kar trudiš, vsem pokazati, da sva na poročnem potovanju. Zakaj tako nežno govoriš z menoj. kadar zahtevaš kaj čisto vsakdanjega? In zakaj se nisi zahvalila gospodu. ki ie zaprl okno in si se delala. kakor da bi se bala. da bi bil ljubosumen? Saj vendar ni6va tnalo-mescana. da se naina mora vse na nosu brati.« Giacomino so sicer ti očitki v živo zadeli vendar je ljubeznivo odgovorila: »Prosim, oprosti mi mojo nerodnost. Obljubim ti. da odslej ne boš več imel sitnosti z menoj. Tako se bom vedla, da bodo vsi mislili, da sva že naimani deset let poročena.« Potem ste odšla nazaj na svoj prostor. 'tujec, ki ju ni niti trenutek prene- hal opazovati, je takoi vedel, da sta se malo sporekla. Zato ie hotel mlado ženo. ki se mu zdela zelo ljubka, potolažiti. Začel ii je dvoriti, kolikor ie bilo pač v kupeju mogoče. Giacomina ie kmalu opazila vroče tujčeve, poglede in se je s smehljajem obrnila proč. Elegantni gospod jo pa ni nehal opazovati. Terenzio je spet bral in se sploh ni zanimal za svojo okolico. Giacomina je pa venomer gledala skozi okno. Naposled se je naveličala tega in se je pričela na tihem jeziti na vnemarnost svoiega moža. Potem se ie sklenila maščevati in ie kolikor mogoče ljubeznivo pogledala tujega gospoda, ki jo je še zmerom motril. To tiho spogledovanje ie trajalo že precej časa. ko ie Terenzio na neki postaji zdajci vstal, vzel kovčege in zaklical Giacomini: »Izstopiva!« Zaman mu ie skušala dopovedati, da je še daleč do niunega cilja. Terenzio je kratko in malo odprl vrata, skočil iz vlaka in potegnil za seboi Giacomino. Potem se ni več zmenil zanjo, temveč ie hitro, da ga ie komaj dohajala, odšel proti izhodu. Pred postajo sta zagledala lično gostilno. Vstopila sta. Gostilničar iu je ljubeznivo sprejel in se jima globoko priklonil. »Sobo! Ali lahko dobiva sobo?« je živčno vprašal Terenzio. Gostilniško osebje se ie zbralo okrog njiju in iu gledalo ko svetovno čudo. Tedaj se ie gostilničar obrnil k Giacomini. ki ie v zadregi ves ča» gledala v tla in dejal: »Sobo z balkonom imam. Ljubko gnezdece za mlad poročni par.c Pri teh besedah so se vsi okrog njiju nasmehnili, kakor da bi iih kdo ' povabil na zabavo. Terenzio ie pa de-* jal: »Ne želim drugega ko udobno, zračno sobo.« Postrešček ie dvignil kovčege in iih odnesel do dvigala. Komaj je Giaco-mina stopila v sobo. že ie Terenzio zaprl vrata, stopil pred n io. začel divje mahati z rekami po zraku in zavpil: »Tudi tebi bo Se zamrl smehl Ali misliš, da nisem videl, ko si se spogledovala s tistim nesramnežem, ki ti je sedel nasproti? Ali mi moreš to utaiiti?« Giacomina ie Pa ljubeznivo dejala: »Ljubi Terenzio. ničesar sramotnega nisem storila.« »Prosim, brez besedičenja! Zakaj si to storila?« »Zahteval si. da se tako vedem da nihče ne bo vedel, da sva na poročnem potovanju in da se imava rada. Vedla sem se popolnoma v skladu z najinim dogovorom, medtem ko ti tega nisi storil. Star zakonski mož pri branju časopisa sploh ne bi opazil, da se njegova žena spogleduje e tujim moškim, prav teko mu niti na misel ne bi prišlo, da bi zato pred dogovorjenim ciljem skočil na neznani postaji iz vlaka, samo zato. da bi se znesel nad ženo.« Govorila ie s prijazno Dorogliivost-io in Terenzio ie spoznal, da mu je bila nieerova pametna ženica pravkar dala prvo lekcijo. Vdal se ie in se pobotal. Takoi nato sta ugotovila, da je soba. ki sta jo najela, res ljubko gnezdece za mlada zakonca. Naslednjega dne je mladi mož pred odhodom dejal svoji ženici: »Misli na to. da se bova zdai tako vedla, da bodo vsi takoj uganili, da sva na poročnem potovanju!« Sedla sta v kupe. kjer je sedel neki star. gospod in bral časopis. Giacomina ie pogledala Terenzia. potem ie pa tiho in zaliublieno de-lala: »Kai nai zdai po najinem novem dogovoru narediva, da naju bo sopotnik pustil pri miru in bo vedel, da sva na poročnem potovanju?« Terenzio io ie nežno pogledal, potem io ie nenadno stisnil k sebi in io poljubil na usta. Seootnik ju je pogledal in se nasmehnil. Potem se je obrnil proč: razumel ie bil. ZRCALO naših dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lit pAŠtenod Usede- Rada bi, da bi spodnje vrstice dosegle namen, ki me sili. da jih tušem: da bi vrnile ljudem spoštovani* do dane besede. Zgodba je čisto preprosta in io J« morda doživela že vsaka, ki je imel« opravka s človekom, ki ne drži besed«. Z mamo. ki je že v letih in težko pozimi hodi v mesto, sva nesli neki ljubljanski modistki preoblikovat* klobuk. Bilo je štiri dni pred božičem. Prodajalka nama je obljubila, d* bo prvo pomerjanje čez deset dni. ko se bo božična sezona nekoliko polegla. Ko sva čez deset dni prišli k pomerja vi, klobuk še ni bil pripravljen. Vrnili sva se torej čez nekaj dni bi pomerili klobuk. »Gotov bo v soboto,« je dejala prodajalka. Ker človek verjame besedi odraslega človeka, sva prišli ponj v soboto. Kaipak ni bil gotov! Naposled sva ga čez teden dni dobili, točno 24 dni po naročitvL Bil1 je pa drugačen kakor tisti, ki sva ga izbrali. Ko sva prodajalki to omenili, je spoznala, da imava prav, in obliuDila. da ga bo popravila. Bilo J«: treba doplačati pet lir in dobili svii obljubo, da bo popravljen čez dva dni. Ko sem prišla v trgovino sama — mama se je bila že naveličala hoditi — čez štiri (!) dni, se ga modistka ni bila niti še dotaknila. In dva dni nato nam ga je poslala na dom nepopravljenega, samo trak je preme-njala. Bilo je točno mesec dni po prvotnem naročilu. šivilje in modistke imajo že tradicionalno pravico, da svoje strank* ,za nos vlečejo*. Vendar mora biti tudi tu neka meja, če naj se poslovno življenje razvija v zdravem, poštenem smislu. Obrtnik, ki dela takšne napake, bo prej ali slej spoznal, da ni škodoval samo kupovalcu, temveč predvsem samemu sebi. Nisem zlobna toda še pri tako dobri volji te mo distke ne. bom mogla priporočiti nobeni svoji znanki, še več, instinktiven občutek, imam, da moram tudi druge, posvariti pred podobnim razo-caranjem. In ker ima vsaka strank« večji ali manjši krog znank, se uteg-ne to prej ali slej maščevati nad obrtnikom... Gre pa še za drago, etično plat. če daš komu besedo, ne enkrat, tem več večkrat, če si zrel človek, ki veš kaj govoril, moraš to besedo tudi držati. Ali ni zrcalo današnjega časa. da ne moreš nikomur več verjeti samo na besedo? Vsakdo bi se moral potruditi, da bi prispeval k lepi na yaji’. k° ni bilo treba sleherne po-godbice in slehernega dogovora podpisati pred pričami in je imela poštenost besede že svojo veljavo! Sajka m FR. P. ZAJEC lznuiu OPTIK M UBAtt LJUBLJANA, icdat Slrilarlevo ul-e P«* FILATELISTI PO ZOB! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. resnična.f^U^0V'*a* ^ ,e o® vendarle lIočincp«,o' .»oiasni ravnanje teh 0„P»nO Ah. 10 hiša s številko 142 V|)j) eens-Oaln nemara cnezdo raz-klart • le- ki zaman išče skriti za->ii i' |'.n ?:a*° slehernega zasleduje, ki ,f* (jnmJI 1 stikati za njim? Tudi «ovei ! ne;a se, J?*3* £ *dela na moč Sloni nn — ki inč do te uganke !e jrai nj vendar nekie biti... Le kie? Morda sta Da dve nasprotni s! tolni zaklad — in se zdi vsa-kernu ,jmed nnb tuj Flovel:. ki Dride bi T?' dan ^vrazne tolpe? Toda tako n* j ,nan?d na n^govo ženo vendar fo ti* Prvi 1olr>’ bi moral *> ^"L^kem načeloval: Braden. Vi st; nrJrSL-,90vra-žnp ubili- Ti-Jriioia niistn”0i 15180 hoteli njegovega Čakal” u^alin’ kar, v sobi i" so samo Mrpniio. Na niibov^™ a *da ga r>d-Hrat T»»avil jL: PS»- « "a to odkril nieeovo So °ck in U‘ L.“f°z dvoma ie imel« en» , feednieie skrivališče Kam ^ ^no rvivlekli? V Rirhmond-Pgrku p Z,VC d!,se- ustavili sli5an? T . rei vlekli na za- "larn «4 ? je kam daleč stran, ne- e naimani tako daleč, točena Rldlmond-I>ark oddaljen od sta Brudno* umor in bii« veli*™ rYkar na .1ene,n iz£ru' J»a| ki'®1'0 .M.10© mtsel da bi do_ S«, m, 'V?' « ™o ie čenrav nie '1a ' 'I- U vneV> zatric- * » ko rihfl Ko ie slišala, da namerava Jimmie znova obiskati skrivnosti polno hišo. Pa ie rotila, nai tesa za vse na sveiu ne stori, toda Jimmie se ii ie smejal v obraz. »Jimmie. Jimmie.« aa ie rotila, »če ie bila stvar zame tvecaira. ie zate še tolikanj boli Kai bi reva oočela, če se lebj kaj zirodi? Ne sme5 in ne smeš sam tia! Obljubi mi. da boš ubosali Zacrabiln pa j,. za roko in ra ni hotela izpustiti zato ii ie moral naposled obljubiti, da ne bo slopi! brez spremljevalca v hišo. »Upam. da bo ooliciia še nred nočjo1 postavila stražo v hišo. če se pa to ne bo .zgodilo, boni sam razvrstil »o hiši naimani pol turata nočnih straž, na najsi iih vbom moral sam plačati. Neznansko 'žal mi ie. da teca nisem že orei storile ln res ni veljalo .Timmliev« zani-manie tokrat noiraniščini hiše. Ce le kie kakšen skriven vhod. sa pač nien-da ni kie drugje iskati kakor v ea-ražK Tla so bila povsod zdrava :n močna, vrata zaklenjena, okna zamrežena — in vendar mora biti nekie not. ki skrivno drži v to hišo. Odločil se ie. da bo nadvse ve=tno in natanko pretaknil vse dvorišče in vse prizidke Kmalu se ie znašel pred hišo. Njena mrka ziinaniščioa ea ie nekam čudno privlačevala, toda ostal ie mož beseda in ni stopil vanjo, temveč ie zavil na dvorišče. Takrat ie privihral okoli vogala majhen zaprt voz M'>5a. ki ie s«del za krmilom, si je lahko precej natanko ogledal.. sam ie pa mislil, da ga vozač ni videl, ker ie imel dovoli opravka a tpni da 3t ’e gibčno oirpil diu-ffemu avtu. ki je s precejšno hitrostni /avil iz dvorišča. Mož za krmilom je bil njegov stari znanec, prav zn prav neznanec v temni obleki, ki se ie takrat tako nesramno norčeval iz niesa v hiši iu do-tlei ua Rprpnt-Streetu. Jimmie še presenečen ni b?l. ko jr avto v velikem loku zavozil skozi vrata v »Poniavlialnico FurnelK Sum zoper teolf. Gre zlasti za to. da ugotovimo, kdo so ti liudie. Bržčas imaio kie blizu golfišča svoio hišo. Če ie tako. moramo to hišo naiti. Morda bodo na tudi v klubu zajtrkovali... Rrvz dvoma lioroo tega ali onega izmed njih spoznali. Tistega lopova, ki ip bril norce i* mene, imam vse pridobro v spominu Prav gotovo bo tudi tam. in radoveden sem. kdo bo njegov spreni-llevaler.« »Telefoniral sem svojemu partnerju.« ie povzel Phil. »ki z n iim po na-vndi !"rava Ta mož potu* v«« klubske člane in vam bo lahko koi povedal kdo so vaši .prliatelii’. če se bodo sploh prikazali. Ta moj znanec le vsega zaupan ia vreden Človek.« »Prav! če bomo tičke le staknili, iih bomo zasledovali do njihovega pekla!« Mtihol voz se le ročno izmnznll Iz gneče. Kmalu so bile prometne mestn« ulice za niima ored niima se ie P« vila široka cest« skozi redko naselie-no oredmestie. Zajtrk za >Sefa« fn za nlegove prliatelie ie bil določen za četrt na dve, zato ie hotel Jimmie pred to uro dognali na cili tDalie vnhodniii) PRIPOVEDUJE IN RIŠE HOTIMIR V-GORA5D ARIFn.OBUPal-hODILJE ČE, gvMRlBE IM DOLINE .. VES PREROJEN JE OBHODIL MESTNE ULICE TEP/O, DELALLEPE NAČRTE Pa tudi nj egov mos« X njTcek se je kaj hitro debeuloo pr k sluz enih denarcev. i AR' F' UME T NIK v IZDELOVANJU :OPank-jE kmalu zaslovel po i MESTU«2AT0 MU TUDI DELA O, NIKOLI NI MANJKALO. 'O' k SE ISTI DAN JE ZABLES' / TELA NAD VRATI'NA- , / PiSNA DESKA... I DRUŽINSKI TEDNIK Živa, pokopana. SKRIVNOST GRAJSKEGA STOLPA Življenjska zgodba nesrečnega škotskega grofa Mnogo let je stal stari škotski grad zapuščen in prazen. O njegovem lastniku, nekem škotskem grofu, nihče ni vedel, ali je mrtev, ali je samo neznano kam izginil. Bdino nekdanji grofov sluga, ki je bil zapustil grad takoj, ko je grof izginil, je še živel v eni iz med sosednjih vasi. Nekega dne je pa zagledal ta roman lačni grad neki Američan iz čikaga. Bogataš je bil po rodu Škot, ki se je pred desetletji izselil iz svoje domovine v Ameriko. Zdaj se mu je po njej stožilo in je prišel domov na obisk. Grad mu je bil všeč, zato se je odločil, da ga bo kupil za svoje počitniško biva- nje. Kupčijo je sklenil z dedičem gradu, ki je živel v Londonu, potem je pa dal popraviti grajsko notranjščino, ki je bila precej zanemarjena. Stavbnik, ki je prevzel popravilo gradu, je kmalu ugotovil, da je neka soba v grajskem stolpu znatno manj-šr, kakor bi po tlorisu morala biti. Ker se mu je to čudno zdelo, je trkal na stene sobe in po votlem zvoku ugotovil, da mora biti poleg nje votel pro stor. Zapovedal je delavcem, naj na njegovo odgovornost razmemo tenko steno prebijejo. In res, ni se zmotil. Poleg sobe je bil temen prostor, brez oken in vrat. Ko so se njegove oči privadile temi, je zagledal v kotu zazidane sobe posteljo in nekaj drugih kosov zaprašenega pohištva, poleg postelje na tleh pa truplo lahko oblečene, mlade, lepe ženske. Ko jo je bolje ogledal, je po strjeni krvi na njenem čelu ugotovil, da jo je nekdo ustrelil v glavo. Truplo mlade ženske je bilo nenavadno dobro ohranjeno in ni kazalo nobenih znakov razpadanja. Novica o strašni najdbi v grajskem stolpu se je kmalu razširila po vasici. V grad je prišla policija, da bi zbrala podatke za objasnilo zločina. Takoj nato so prijeli starega slugo izginulega grofa. Sluga se je sprva sicer delal, ko da ne bi ničesar vedel, pozneje na zaslišanju se je pa le izkazalo, da je sokriv drame v grajskem stolpu. Slugova priznanja so odkrila naslednjo svojevrstno zgodbo. Lastnik gradu grof O. se je zaročil, ko je bil še zelo mlad. Priredil je na svojem gradu slovesno zaroko in po vabil nanjo vse svoje znance. Na nesrečo je pa med slovesnostjo zasledil na praznično razsvetljenem grajskem vrtu svojo zaročenko, ko se je poljubljala z enim njegovih najboljših prijateljev. Grof tisti večer o tem ni nikomur črhnil besedice, vendar je naslednji dan takoj razdrl svojo zaroko in napovedal svojemu brezvestnemu prijatelju ameriški dvoboj. Grof je imel srečo, njegovemu nasprotniku je pa kocka določila smrt in se je dva dni nato sam ustrelil. Od kar je grof zalotil svojo nevesto v objemu drugega, se je vidno lzpre-menil. Dotlej tako vesel mož, je postal samctar, ko da bi se ljudi bal. Po tej bolestni prevari je bil izgubil zaupanje do žensk in je mislil, da v njegovo življenje nikdar več ne bo stopila ženska. Postal je strasten lovec in ribič na postrvi. Ker se je izogibal družbe, so ga ljudje imeli za čudaka. Po smrti svojih staršev je podedoval grad. Tedaj je bil star 40 let. Nekega dne je moral zaradi ureditve dediščine k nekemu notarju v London. Tedaj je prvič po dolgih letih zapustil grad. Velemestni hrup je omamil in oglušil samote in miru vajenega grofa. Ko je na nekem križišču hotel čez cesto, ga je podrl avto in je v omedlevici obležal na robu ceste. Ko je spet odprl oči, je ležal v bolnišnici in je imel vročino in zlomljeno roko. Ob njegovi postelji je stala bolniška strežnica in se mu prijazno smehljala. Grof je mislil da sanja. Jane, mlada, zlatolasa bolniška strežnica 1e bila namreč pravljično lepa. Ko je potem več tednov ležal v bolnišnici, jo je pobliže spoznal in se zaljubil vanjo, čeprav je bil sklenil, da nikdar več ne bo v njegovem življenju igrala vloge ženska. Ko je nekoliko okreval, je odšla z njim na njegov gvad, da bi ga dalje negovala, Kmalu je postala njegova ljubica. Od tega trenutka dalje se je grofa polastil velikanski strah, da bi jo nekega dne spet izgubil. Tako zelo jo je ljubil, da je bil ljubosumen na vsakogar, ki je' samo besedico spregovoril z njo Jane je potrpežljivo prenašala njegovo bolno ljubosumnost, ker je vedela, da izvira iz ljubezni. Na njegovo željo je pretrgala vse zveze z zunanjim svetom in si celo dopisovala ni več s svojimi znanci. Živela le samo še zanj. Nekega dne jo je pa obiskal neki njen prejšnji znanec, ki je bil na škotskem na počitnicah. Na nesrečo grofa prav tedaj ni bilo doma in je gosta sama sprejela. Ko se je grof vrnil, sta se oba ravno sprehajala po grajskem vrtu. Grofovo srce se je bolestno stls nilo ko fe ugledal v svojem raju tuje ga vsiljivca. Strašna ljubosumnost se ga je lotila. Vendar je, čeprav bi bil najrajši gosta zgrabil za vrat, ostal miren. Ker se je tako čudno vedel, se je gost kmalu poslovil in Jane je grofu pojasnila, kdo je bil tuji gost. Kljub Janinemu objasnilu je pa grof oetal nezaupen in strašno ljubosiunen. Iz strahu, da ne bi 1 ubljenega bitja izgubil, se mu je porodil v glavi stra, šen načrt Poklical je k sebi svojega slugo, ki mu je služil že od svoje mla dosti, in mu izdal svojo peklensko za misel še isti dan je Jani skrivaj nasul v čaj mamila in jo potem s pomočjo svojega sluge spravil v zazidan pro stor v grajskem stolpu. Ko se je Jane čez nekaj či-a pre budila, je z grozo spoznala, da -,e za zidana in živa pokopana. Z zunanjim svetom jo 1e vezala samo odnrtlna skozi katero bi dobivala hrano. Jane je ob tem spoznanju omedlela. Grof je bil zdaj miren in zadovoljen. Ob misli, da mu ljubi'eno bitje nihče ne more odpeljaM in. c’v ho 1 .pa Jane za večno ostala p:i njem, je bil srečen. Zaman je skušala ujetnica pregovoriti svojega mučitelja. Niti prošnja niti njeno zapeljivo lepo telo ni ganilo ljubosumnega. čeprav je sam trpel, ker je ni imel v svoji bližini, je vendar zmerom zmagala njegova bolna ljubosumnost. Ko je Jane naposled spoznala, da nikdar več v življenju ne bo prosta in da nikdar več ne bo videla sonca, je znorela. Grof je z grozo spoznal, kaj je naredil iz ljubljenega bitja. Ker se je pa zavedal, da poti nazaj ni, je nekega dne milostno ustrelil Jane v glavo in jo rešil trpljenja. Hotel je bil ljubljeno bitje za zmerom prikleniti nase pa se ga je sam oropal. Grof je zabrisal vse sledove svojega zločina, potem je zapustil grad in iz ginil za zmerom. Celo njegov stari sluga, ki ga je zaradi sokrivde zločina sodišče obsodilo na več let ječe, ni vedel, kam je odšel. Avtomati za ženitvene kandidate Na Japonskem so pred nedavnim upeljali ženitvene avtomate, ki so popolnoma podobni našim avtomatom za sladkorčke. Moški, ki bi se rad poročil, vrže vanje določeno vsoto, pa dobi polo, na kateri so slike s popisom ženitve željnih deklet. Brž ko poroke željnemu mladeniču katera izmed deklet ugaja, napravi ponudbo in jo odda v lastništvu avtomata. Tam potem poskrbe, da se oba poročna kandidata snideta. Baje avtomati prav dobro uspevajo, in so jih mladi ljudje prav veseli. Tibetanski kmet ima svojevrstne obi čaje, ki jih ne najdemo prav nikjer drugje. Ze njihova vraževernost je nekaj posebnega. Verujejo v vse mogoče bogove in polbogove in njim na čast prirejajo svečanosti. Kadar se bliža žetev, tedaj vsak tibetanski kmet okrasi svojo hišo z raznobarvnimi trakovi ih zastavicami, med katere se po njihovem mišljenju Ulove zli bogovi, ki bi sicer hiši prinesli nesrečo in bi žetev ne uspela. Poleg tega okrase vhode svojih hiš z risbami škorpijona, in sicer z namenom, da jim žetve ne bi uničil mrčes. Tibetanski kmet živi dan za dnem strahu pred raznimi bogovi in njiho vimi kaznimi. Da bi se zlim bogovom prikupil nosi okrog vratu majhno skrinjico, v kateri je slika dobrega boga in seme raznih zdravilnih rastlin iz katerih delajo domača zdravila. Ob znožju zasneženega vrha svete gore šimolari, ki jo tibetanski kmet po božje časti, zraste kljub višini 4500 metrov obilo ječmena. Da bi rodno polje zaščitili pred burjo in nevihta mi, so kmetje v sredi polja postavili majhne žrtvenike, na katere prinašajo bogovom žrtve, samo da se potolažijo r,"ihnvi letvi ------------ tega čuta še niso mogli do poaroonosu se prebivalci po pravici boie suse. ♦ „ in prizanesejo njihovi žetvi. B t Vodoravno: 1. japonski prfcjl ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ ■ • ustanovitelj ruske države, 3. štaje Iško mesto, 4. zob. 5. vrsta stolp® Bogočastje tibetanskega kmeta i?ZT Križanka Vodoravno: 1. Ptič-pevec. 2. Hlod; naš jezikoslovec in kritik (-1846 do 1916). 3. Dva enaka samoglasnika! pritok Seme; žuželke. 4. Kratica za neki mesec; izveden spreten; kra*ica iz not. 5. Služi za razploditev in za hrano; prav tak. 6. Kemični znak za lahko kovino; kazalni zaimek. 7. Proi dira iz notranjosti zemlje; svojih' zaimek. 8. Veznik; žensko ime; sin: (arabsko). 9. števnik; sok (po nemško) ; japon. dolžin, mera. 10. Oblika glagola, ki pomeni nalivati, liti; stru* J pene kače (obrnjeno). 11. Oni, ki ne-koga nadomestuje. Navpično: 1. Pripadnik kraljevske stranke. 2. otep, snop; nedavno Je godoval. 3. Pogojni veznik; neke barve; oče (domače). 4. Vrsta zem- lje; pripadnik kake zajednice; začet- ♦ nici velikega hrvatskega kiparja. 5. ♦ Deli obdelane zemlje; stara italijan- ♦ ska vojvodska rodovina. 6. časovna Speciale vestiario invernale del soldato tedesco durante i mesi piu freddi al * enota. 7. Moško ime; po sv. pismb fronte orientale. Tutto il corpo e protetto da denso vestiario ail’uopo tessuto ♦ smo mi njegovi potomci. 8. Osebni oltre il quale non penetra fino alle ossa la bora piu frizzante. Come si vede; * zaimek: voiaške edinice- vrtnica j«1 il soldato ha protetto anche II viso dal freddo micidiale, meno gli oeclii t ima mnogo 9 Na! o-leii- dva uda; che impunemeute resistono al gelo. —Posebna zimska oprema nemškega J . . ' .j .. Prometno sred- vojaka za nathujše zimske mesece na vzhodnem bojišču. Vse telo varuje S P°S°Jm veznik. 10. Prometno • nalašč za to gosto stkana obleka, ki skozi njo tudi še tako ostra burja ne | st\o; pojm, ki ga dandanes V z -more seči do kosti. Kakor vidimo, je vojak tudi po obrazu zavarovan proti J s kartami posebno dobro razume)" • strupenemu mrazu, samo oči, ki ne morejo zmrzniti, so proste. J11. Cerkveni služabnik. Čut za orientacijo pri živalih Poleg psov in golobov imajo izmed naših domačih živali najboljši čut za orientacijo mačke. Poskusi so namreč pokazali, da mačka najde v domačo hišo, čeprav je prenesemo zapito v zaboju sedem kilometrov daleč. Seveda se pa ta izreden čut razvija Sele pri odraslih mačkah- mlada se povsod po čuti doma, kamor koli jo prenesemo. Sicer je zanesljivo orientacijski čut najbolj razvit pri pticah selilkah, ki vsako leto prelete ocean, ne da bi pri tem samo enkrat zgrešile pot v svoj rojstni kraj. Za enkrat znanstveniki tega čuta še niso mogli do podrobnosti razložiti, najbrže je pa v njem posredi j zemeljski magnetizem. Širom po svetu ČAROBEN LIK 1 3 5 Iz Madrida poročajo o hudih viharjih. ki divjajo ua kanlabrijski obali.I V luki Corni sta se v viharju potopili* dve ribiški ladji, pri Ferrolu pa neki? tovorni parnik. ♦ ♦ Vroč val je zajel vso Argentino. J Pred dnevi ie termometer v Buenos J Airesu kazal nič mani ko 40 stopinj* nad ničlo. V notranjih pokrajinah ♦ i Sllsdn in r/*»trv nrhti ^ Argentine vlada suša in zato preti i slaba letina. Prav tako ie nenavadno* vroče tudi v Braziliji in Uruguaiu in* se prebivalci po pravici boie suše. ...DOKLER NI PO SEDMIH DNEH KONČNO 3AOLEPAL V DALJAVI MESTA,O KATE* R.EM JE TOLIKO SANJAL. * Navpično: 1. srbsko mesto, 2. hroš& 3. vihar, 4. obrtnik, 5. soprog. ČAROBEN LIK 1. prislov 2. Velika 3. del roke 4. srbsko moško ime C. zlitina -c ..: KMALU JE DOSPE LDO ME5TNIH VRAT. A NASELje STANOVANJE, zaKARjE plačal Svoj edini in posled^ztv NJI SREBRNI NOVEC VV OHLAJEVALNA TEHN- iti Kako smotrneje ohladimo vročo fvo; bodisi da čakamo 5 minut,, da ♦ vo; oouisl ua caaamu o iiuuuu,, **-q 1 vrela kava ohladi in nato priliJ/T' hladnega mleka ali da vroči kavi *?e koj prilijemo hladnega mleka in s.e t nato pustimo, da se 5 minut ohia!** Odgovor: ♦ ■(oabsi ‘t '« atnno5[oq Buiouon vijfiniiu ^«fuiqo ofousi?30d as Ul tod** Haqo opAtjiztupz a eutJtjsvu «p o* ~^ \ -poJd ttyoipo ‘KJP 00 °* ounitjTraioioui ^*flti ► *;>10jdo^ ofBppo «$ruwii5fi nio^ <3 Ul O0!i°H0 ,J osipzBa ou^ojdotj tJFjfuuiua B}i3lu* i;!#J pum apuiiJti efusfow «p 'o*n 'mojauioidoi caijqop '£ j of o a m | !q ouuSaia -vjjop jpnt} oh1P*I ‘agfoujjouis iRešil jv ugank iz prejšnje števili Križanka: vodoravno po vrsti: 1. enoti . _ n t ........ .1 o uto o n tv rp 4. odliel j nlca. 2. koncesija d 3. sto. sne. re. I.eo žal. 5. e. kanglica. 6. tem*, redar. > 'L stran, o. S meč nad, Ob P. ej, kip, 10 n, Kaeljanafr. 11 temperament. Stopnice: I me. 2. meja medija, 6. Nikomedija, C dijakoui, 8 jadl, 9. Ja. Dopolnilnica: kamilica, enačaj, ' delopust, indigo, ka — komedija. Zamenjanka: a, o. t. ar ro za, ora par, por Medija, 4.)nj)» , 7. Hr' oldok. Julijana, Ant“r At or, rop. ra2i poza Azor. zapor. ropa, Koza, zora, por*1' *8. I. 1943-X2tl DRUŽINSKI TEDNIK _ »Ne morem ti kaj prida povedati, ljubo dete, zakaj ves cas, odkar sem v graščini, sem komaj videla kaj drugega kakor tebe, te štiri zidove in zdravnika, ki ie prihajal v to izbico. Ljubica, nikoli mi doma nisi omenila, da moraš v hiši svojega očeta stanovati pod streho!« je očitajoče pristavila. Mala, kodrasta glavica se je živčno zganila. »Tako sem bliže nebu, babica.« »In tvoje okence je tako majhno,« je trmasto vztrajala pri svojem go-tpa de Bergerjeva. ^povoli veliko je, da so prišle skozenj cvetlice k meni,« je ravnodušno odvrnila Janina, ki so io ti očitki ut 'ujaii. .»In kako je vroče v tej izbi, obrnjeni na jug,« se je skoraj že razni dila babica. . »Pozimi mora biti to prav priletno.« Gospa de Bergerjiva je uprla roke ook m na videz jezno vzkliknila: »Zidaj mi je pa dovolj tvojih ugovorov, ki so sploh brez prave .podlage! Pozimi te vendar nikoli ni tukaj! Nikar ne misli, da bi te jaz pustila tu, če zdravniki ne bi strogo zapovedali, aa te ne smemo premikati ! Takoj bi poskrbela za boljšo sobo. Zdi se mi, da imaš pravico do “je, prav kakor drugi — mar ne?« Janina je nalahno odkimala: .. »Zmotila si se, babica. Predvsem ljubim to izbico z vsiljivimi, toda tako ljubljenimi vrtnicami, ki se mi Pno v sobo... razen tega ima pa še uruire prednosti.« »Rada bi vedela, katere?« ie zašepetala stara gospa de Bergerjeva, ki l,°, Je vnukin skrivnostni nasmešek nucio prssenctil. »O, ima, ima,« je ponovila deklica, spominjajoč se usodnega razgovora ped svojo mačeho in ClarcVom, ki ga jo r.sko noč tako nehote ujela na uho In ta razgovor je sprožil v niei i°v spomin na Clarckove besede: (i-a konča svoj izum najhitreje, prei. preden boste ob-^T.roko!« > J^r“ca, S? je _ spet vsa vznemirila. Lahna rdecica ji je planila v bleda ,ay., Vsp#la se je na komolce in vzkliknila: »Babica! Povej, onadva še nista carocena, kaj ne?« »Katera dva, ljmba moja?« je pokorno vprašala babica. da^veš?2« ^ &ajne, babica, Gospa de Bergerjeva ni takoj od- rovorfla, Z zensko pretkanostjo je bila z3 ugotovila, da se je njena ljubljena vnukinja zaljubila v tega človeka, ki je dal prednost njeni Sestri... »Ne, ljuba moja, veš, da Elina kljub vsemu ne bi zagrešila nespodobnosti 'r* ^ zaročila tedaj, ko visi njena °?ed življenjem in smrtjo.« „ J■ “ w>meni, da nista še iavno Janina' ^e, dovoli je. nič več ne bom poveri.? * je vzkliknila stara gost)a '.n stopila k oknu, da bi prikrila svoje vznemirjenje. »Predvsem ti ne rnorem ničesar povedati zato, ker se nissin v*s čas odmaknila od tvoje po-? m res n:č ne vem. Razen tega P1 p Preveč razburiš, če govoriva o tem! Snet boš dobila vročino in zetravmki bode spet majali z glavo. ‘Wdi mirna, sicer bom odšla in te Pustila simo!« »Oh, babica,«.je prestrašeno vzkliknila deklica m jo z otroškim vzgibom prijela, za crno krilo, »ostani! Ob-■sjuDiiam ti. da bom pridna in ubog-U iva!« pra7o? se je omehčala stara spi?5 « olcl torej in poskušaj za- ie nad in nežno poljubila se zmerom vroče čelo in ta so se utrujeno zaprle. 5ina L-;VJe-Izblc že prepozno... Kako na j doseže v tej podstrešni izbici, ožiih .J?’ banice, zdravnikov in vt,S? °!1r"lov živega krsta? odločeno '1(i bi!0' c-a i« babica trdno el.V’ s , 11 ne bo ničesar pove-,v.,čudno, da se ie deklica po-r-A. .v ,ubi- ki io ie nekdai tako P«i!!kJ-R1ipla* •15?,For *rol°b v zaprt?m F ;=£~]aku- Ail ^sta morda Elina m „fr™ zgovornejša od nje'’ .Ali bosta pa morda prav tako molčala, boječ m S se, da bi jo razburjala, boječ »e ie bolj srdite jeze stare gospe?... Dolgo, zelo dolgo je ugibala, kaj naj stori. Zdajci ji je šinila v clavo dobra misel. Ne aa qi odprla oči, ie poklicala babico, ki je že zadremala ob njeni postelji^ in proseče dejala: »Babica, poslušaj!« »Kai ie, srček moj?« »Babica,« je vzdihnila Janina razneženo in z razvajenim, še nekoliko zaspanim glaskom otroka, ki se je bil pravkar zbudil iz sna* »prav imaš, ta izba mi je zoprna! Dolgočasi me... Brž ko mi bo zdravnik dovolil, se bom preselila v sinji budoar v pritličju...« Prosila je, da bi jo prenetli v sinii budoar, ker je ta prostor imel prost vhod na teraso; tam so de Bergerjevi po navadi pili kavo, ker ie bila v bližini očetove delovne sobe in v bližini salona. Če bo dobro napenjala uho, bo lahko marsikaj slišala... »Prav, ljuba^ moja,« je prikimala babica, prepričana, da pomeni ta prošnja že lep korak k zdravju. s-Tam bova imeli vsaj zraka in sonca!« VI BELI ttAGELJ Zdravnik je Janini že takoj drugi dan dovolil, da se preseli v pritličje. Bil je presenečen ob izpremembi svoje bolnice. Iz nekakšne duševne letar- §ije se je zbudila in vrgla v izredno uševno živahnost, ki je — po njegovih mislih — pričala, da so se ji jele vračati duševne in telesne moči. _ Janinin načrt, da se bo preselila v sinji salon, ie najbolj jezil njeno lepo mačeho. Graščakinja je bila vajena, da je dolge ure brezdelja preživela prav v tem .sinjem čudežu', kjer so nežne, pastelne barve, cvetlice, razporejene po velikih vazah, in sončni žarki še podčrtavali njeno razkošno, plavolaso lepoto. Tukaj je po navadi sprejemala goste, pisala pisma in popoldne pila kavo. Zato je skušala do vsej sili izbiti svoji pastorki to muho iz glave. Vendar ni računala s trmoglavostjo stare gosTie. Ta se je tako razburila, da je prebrisana, lepa žena naposled — čeprav nerada — popustila in odstopila .sinji budoar' Ja-nniiza ves čas okrevanja. Uma ie s sobaričino pomočjo uredila razkošno dvorano v kolikor se je dalo preprosto bolniško sobo. Vsak čas naj bi prenesli Janino v pritličje. Gaston je poslednji trenutek pritekel v podstrešno izbico in velel slugi, ki je nameraval odnesti bolnico: »Pustite, Jean, to je moja pravica’« Nežno in hvaležno ga ie pogledala sestrica. Dobro ji je delo, da bo počivala na Gastonovih rokah; vendar ie njen nemirni pogled kar venomer se nekaj iskal... Ko io je Gaston nožno in obzirno nosil po stopnicah v nredsobje — ch, bilo je zdaj tako lahko to shujj-ano telo! — je Janina upala, da bo njen g ogled ujel nekaj, nekoga... Zaman! tara gospa de Btrgericva je bila že prej poskrbela, da nihče ne bi motil .mene liube, male bo’~!ce\ zato so bila prensobje in stopn.tča prazna. Prenesli so jo v sinji bmdoar, ne da bi videla en sam znan obraz. Oči so se ji najprej ustavile na morju cvetja, ki je pokrivalo mize, tla in sililo cc-lo na teraso. Vse te cvetlice so ii poslali domači in znan-ci na cast n finemu prebujenju... Elma ie pokaaala na cvetie in z neprikritim veseljem vzkliknila: »Poglej, koliko cvetlic si dobila! Vse na cast tvoji vrnitvi med nas! Sinja hortenzija je mamina; Gaston je danes dve uri prej vstal in odšel v planino, da ti nabere majhnih, rožnatih planinskih nasreljčkov. ki iih imaš tako rada... Perunike ti je prinesel stan vrtnar, trdoč. da si jih na vrtu zmerom tako rada gledala... In ta pisani šop*k je zvezala in izbrala naša kuharica...« Kakor da ne bi opaaila Elininega podsmeha pri poriednjih besedah, ie Janina iztegnila roko, vzela pisan šopek drobnih poljskih cvetlic in sya položila k sebi na odejo. »Ubo*a. dobra Marija,« ie *aS*peta1a solznih oči. »Počakaj, to še ni vse!« ie vzkliknila Elina. »Oče je dejal, da cvetlice prehitro ovenejo, zato ti je pripravil drui/o darilo: tri sto drobnih belih cvetkov čudovit« biserne ovratnice...« Janina je vzela v roke ovratnico in jo podržala k luči. Biseri so se sre-braorožnato svetili. Bili so izbrani in brez napake. »To je preveč lepo zame,« je skromno, a toplo vzkliknila deklica. Zdelo se je, da njene vročične oči iščejo še nečesa po okrašeni šobi... Elina je to opazila in se je navihano zasmejala. Stekla je po dolgo, slamnato košaro, ki ie stala čisto v kotu. Prinesla jo je k postelji in jo odprla samo toliko, da je Janina zagledala čudovito lepe, dolgopecljate bele vrtnice. »Od dr. Paula Bonheur ja iz Juana,« je mnosno vzkliknila Elina. Bledi in bolestni bolniČin obraz se pa ni zjasnil. Komaj da je nekoliko dvignila slamnati pokrovec, komaj da je privoščila bežen pogled tem belim vrtnicam, ki jih je sama doma tako vneto gojila... Najbrže jih ie Paul natrgal v njihovem vrtu. In pogled na te bele, resne, nedotaknjene cvetove jo je spomnil na neki poletni, sončni dan, ko je dejala babici: »Babica, rože so žejne!« Da, to je bil tisti usodni dan, ko je zagledala njega v beli pilotski obleki, njega, ki ga je babica takoj krstila za .polboga*. In. z istim drobnim, utrujenim, toda blagim glasom, kakor ie bila deiala: »Uboga, dobra Marija,« ie zdaj za-so»eta!a: »Ubogi, dobri Paul!« Vendar ni mogla preprečiti, da se ji ne bi v očeh utrnila debela solza m se skotalila po belih licih... »Ti si mi na res nrava,« ie presenečeno vzkliknila Elina. »Videti je, V 24 UftAM bama. plisiia in kemično čisti oMitke. klobuk* itd * k robi in s»»t!olik» srajrts. ovratniku. putstnice itd tVre suši. manga in lika rjomače perilo Parno čisti postelmo perie io pith tovarna !OI. REKH LJUBLJANA kakor da bi te to darilo sploh ne ve-selilo.^ Zdaj si ti kar ne upam pokazati svoje košarice belih nagelj-ekov, ki so jih hoteli odnesti iz sobe zaradi premočnega vonja. Vendar nisem djvolila!« Ljubezniv nasmešek je zaigral na Janinih bledih ustnicah. »Prav _si imela, ljuba moja! Njih vonj mi je IjnbSi od vonia po zdravilih in obvezah!« »Te rumene vrtnice so od madame Lemoinove in te čudovite orhideje od... no, ugani!« In vsa zard*Ja kakor naivka na odru je pristavila, ne da bi bila počakala na Janinin or z muhavostjo bolnice, ki je prezrla vse drug« cvetje, je iztegnila shujšano rocico po nageljnih in zaprosila: »Daj mi en sam cvet, Elina!« Sestra jo je začudeno pogledala, toda ubogala jo ie in ji prinesla velik, bel nagelj. Bolničini prstki so se ga hrepeneče oklenili. Takoj nato je zaprla oči in zadremala. Elina se je po prstih odtihotapila iz sobe. Babica se ie primaknila proti terasi in pričela plesti. Vonji vi zrak je polnilo brenčanje čebel, spajajoče se s t;him žvenketom babičinih pletilk v nežno pesem. VII SESTANEK SREDI NOČI »Gaston,« je poklicala Janina svojega brata, ki je bil pravkar prišel z vrta na teraso, »ali bi mi storil neko uslugo?« »Seveda, ljuba sestričica,« je uslužno vzkliknil mladenič. Deklica ^ga je nežno pobožala po skrbno počesanih laseh. O njem je vsaj z gotovostjo vedela, da jo ima rad. Vendar se je bala vprašanj, pojasnjevanja... Vsi se tako boje lepe Arlette, da nihče noče storiti ničesar brez njenega dovoljenja. Globoko je vzdihnila. »Ali ti ni dobro, Janina?« je vznemirjen vprašal Gaston. »O, hvala, boljše mi je. Saj si slišal, da mi ie zdravnik dovolil, da bom kmalu smela iz sobe na vrt.« Njen drobni obrazek je zatrepetal v čudni, nedopovedljivi bolesti. Ogorčeno je pristavila: »še dva tedna bom morala ležati takole, pozabljena, zaprta!« Gaston si je napak razlagal sestri« hrepaneži pogled, uprt v zelene trate, ki si jih mogel videti skozi odprta vrata terase. »Oh, ljuba moja. ti, pa zaklenjena!« ji je rahlo očitajoče dejal, »če imaš takole na stežaj odprta vrata, se ti mora zdeti, kakor da si v vrtu.c »Da. toda kar je tvoja mati prepovedala, da bi kdo hodil okrog te sobe in okrog te terase, sem vseeno tako osamljena... kakor da bi bilai okuikna!« »Oh, vse to je samo zato. da te ljuiie ne bi vznemirjali. Janina!« »Da,« ie prikimala deklica in se podsmehljivo namuanila, »vem. da je vse to dra#of»nertiu miru na ljubo...« . Po»Ied se ji je spet izgubil v da-ljavov »Včasih.« je zašepetala, »zaslišim smeh. glasove, ra?«ovor. Vse od daleč... kakor odmev življenja v graščini. To je vse! Nikoli pa nikogar ne vidim!« To je bilo res. Spretna Arletta je razočarala upanje svoje pastorke in skrfeno pazila, aa je uila Janina v .sinjem budoarju* prav tako osam-ljina kakor poprej v svoji podstrešni iibici. Brž ko se je kdo približal terasi. je Janina že zaslišala mačehin slatdki glas. ki ie vliu4no, toda odločno odpodil slahemi ohisk... Po navadi se je tedaj Janina vzravnala na svoji postelji, upajoč, da bo vendar kdo prišel do nje, upaioč, da bo morda vendarle med vrati obstala visoka, vzravnana silueta mladega meškega. „ Da, slišala je celo njegov glas, ki je klical: m &$šEKS>OTE »Gaston! Elina!...« Vendar nikogar ni bilo blizu. V daljavi je včasih odgovoril drug glas; »Takoj, Marcel!« In to je bil po navadi glas njene sestre Eline... Janina je doumela, da se tako dolgo ne bo mogla približati Marcelu, do.der bo morala ostati v tej sobi, v tej postelji. Ne bo ga mogla opozoriti na nevarnost, ki grozi njegovemu izumu... In ko je davi izvedela, da zahteva zdravnik, naj ostane v postelji še dva tedna, se ie ie skoraj da polastil obup. V teh dveh tednih, kar je bila nekoliko bolj zdrava, kar je ležala v pritličju, je zaslutila, da se roi»^n med mladim inženirjem in njeno sestro hitro in neizbežno pribliiuie koncu. To je uganila iz Elinine živčne napetosti, čeprav je znala Elina dobro molčati: zaslutila je to po mačehinem priliznjenem vedenju in izvrtala^ iz Gastonovega brbljanja, čeprav je bila babica mladeniču strogo prepovedala, da bi kdaj pred Janino omenil Marcelovo ime. Elina je prejšnji dan vsa vesela vzkliknila: »Vabila smo že razposlali! Mislim, da bodo prvi gostje prispeli v začetku prihodnjega meseca. In Jean de Beauchamps bo med njimi, veš!« »Saj si mi vendar rekla, da mati ne bo dovolila, da pride, preden ona druga zadeva ne bo urejena,« se je zdrznila Janina. Elina je vsa zardela in v zadregi molčala. Janina je neusmiljeno nadaljevala: .»Ta druga zadeva je Marcel Lan-vin, ali ne? Radi bi, da bi te zaprosil za roko, ti bi ga pa odbila!« Deklica je trmasto odgovorila: »Če že toliko veš, je boljše, da ti vse povem, kar sama vem. Sita sem že te nehvaležne vloge! Prav včeraj, ko sem Marcelu povedala, da si ozdravela, mi je rekel: .Ena sreča nikoli ne pride sama!* Zdi se mi, da namerava te dni prositi očeta za mojo roko!« Janina ie skoraj kriknila: »In ti si to povedala materi?« »Seveda,« je hladna odvrnila sestra. »Mati me kar venomer priganja, naj pohitim, pa tudi sama sem že tega hlinjenja do grla sita!« »Oh,« je vsa strta zašepetala bolnica, »in nič, prav nič ne morem storiti!« Elina, misleč, da se Janini spet blede, je sočutno vprašala: »No, prav, kaj bi pa hotela storiti?« »O, nič, nič,« se je pravi čas zavedela Janina. »Ničesar ne moreni!« Da, kaj naj bi tudi mogla storiti, če se vsa ta zgodba razvija tako daleč od nje? Komu naj se zaupa? Gastonu? Elini? Ali pa to more, ne da bi obtoževala njuno mater? Ali more zahtevati od njiju, da reši Marcela proti volji lope Arlette? Ali sme ubiti niuno 1 (utežen do matere in jima razkriti, da je njuna ljuii-Ijena, lepa mati samo dvomljiva prijateljica še bolj dvomljivega tujca? Ne, Janina si ni mogla lastiti te pravice! Misel, da bi se zaupala babici, je takoj zavrnila. Predvsem jo je vezala častna beseda, ki jo je bila dala očetu. Češ da nikomur ne bo črhnila niti besedice o vsej komediji. Motilo .io je pa še nekaj drugega. Ko je dolile ure nepremično lezaTa z zaprtimi očmi, so ji nehote v ušesih zvenele čudne Clarckove besede: v nje- govih grožnjah je slutila tako stra-ovito, skrivnostno moč. da si ni upala niti pomisliti, da bi razgalila Arlettino skrivnost. Oh. če bi bil Clarck sam! Z zadoščenjem bi ga naananila polici ii »onir.ala, preganjala! Toda tu je bila še Arletta de Bergerjeva, zena, ki nosi isto ime kakor ona sama! Ali sme pozabiti, da to zeno njen oče ob^žava in da je mati njenega po poli brata in njene po poli sestre? Če bi omadeževala njo, bi vrgla senco na pošteno ime vseh de Bergerjevih ! In tega Janina ni hotela. Zato je morala najti neki tretji izhod. Morala. si je izmisliti način, kako obvestiti Marcela o nevarnosti, ki mu grozi, ne da bi pri tem omadeževala »osi^ro i’v'«v svoi**ra očeta in svoje druiine. \ azno je, da prepreči zločinske nakane skrivnostnih zarotnikov. vse drugo bo lahko opravila pozneje, ko bo zdrava in trdno na nogah. Dalje prihodnni Med pijnnel »Nikar toliko ne pij.« m*ko piu? pri miru- saJ d'’c leti »Kdaj neki?« »Ko sem bil dojenček.« Sreča »Pomisli, kakšno srečo o* ■. "g,™«a« »Stavo sem dobil.« Ni potrebno in. S°®Pa čobular prideta v Je mesto in odideta v hotel. »ar Pri vratarju* mr0čl g0SpCd Cebu' »S kopalnico?« ■SUSU?' *“J ” b0" Logično ^ moreS živeti brez mene laz && Iivcti brez teb0' oba umila.« 56 spoznala’ sicer bi »ah nSšljavost če ni hotel imeti samo navideznega užitka. Nekoč, ko je snet moral Igrati s poličem vina v roki, fe opazil, da je v kozarcu navadna kisla voda, nameeto vina. Io nekoliko r>otlaČ?rno, da nišo p raz-nine ob semenu. V pregloboki setvi ne morejo kali priti na dan. da bi s pomočjo zelenila nadalje rnstli. ker porabijo prej vso hrano, ki je v zrnu, preden pririieio na dan: v preplitvi setvi pa se izsušijo, zlasti ob toplejšem vremenu najboljše odvajalno sredstvo 6 družinski tednik 28. I. 1943 XXI ČE TRPI ŽENSKA PO KRIVDI ŽENSKE Življenjske ostrine, ki |ih z dobro voljo lahko (zgladimo da dela največjo krivico, ki jo more prizadejati ženska ženski. Toliko govorimo o emancipaciji, o osvoboditvi ženske izpod jarma predsodkov in zastarele vzgoje: osvobodimo se najprej svojih napak in že bomo kmalu bliže uresničitvi svojih ciljev. Saška NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Problem matere in hčere, ki se ne razumeta, sc ponavlja v problemu taiie in snahe, ki se pogosto, kar strupeno sovražita. Čeprav na videz med tema dvema problemoma ni neposredne zveze, sta vendarle zelo sorodna in poganjata korenine v isti prsti; v človeški nestrpnosti. Mnogo žensk trpi vse svoje življe-nje; marsikatera izmed njih se spri-jezni s svojo usodo, nadene si izraz mučenice in ne ukrene ničesar, da bi odstranila vzrok svojega trpljenja, ali pa da bi popravila z vzgojo svojih hčera in sinov tisto, kar so njene prednice pri njej zagrešile. Ali ste že kdaj pomislile, zakaj nekateri mladeniči spoštujejo ženske, drugi pa prezirajo? Ali ste že kdaj pomislile, da je prva ženska, ki jo mlad tant pozna, opazuje in sodi, njegova mati? Če se kdo izmed mojih znancev posebno strupeno spotika ob ženski svet, se vselej nehote vprašam: kakšna neki je njegova mati? In šele pozneje se spomnim tudi na njegovo ženo, ki je hočeš nočeš morala sprejeti nehvaležno dediščino svoje tašče: prezir do žensk, ki ga je s slabim vzgledom zbudila mati v svojem sinu. Če žena trpi zaradi moževe muhavosti, nespoštljivosti uli nevljudnosti, je tega po navadi kriva druga ženska: moževa mati. Ni potrebno, da mati svojega sina ščuva proti snahi, dovolj je, da je ta sin v svoji naj-nežnejši mladosti izgubil zaupanje in spoštovanje do matere — in že bo vsako žensko, ki jo pozneje sreča, tudi svojo ženo, sodil po njej. Prav tako so tiste hčere, ki so se v detinstvu odtujile od svojih mater, slabe snahe. Tašča se jim po navadi zdi samo nova prispodoba za oblast, ki jo je v njih mladosti poosebljala njihova mati. Pogosto pripisuje snaha tašči vse tiste namišljene nedostatke in napake, ki jih je opazovala pri svoji materi. Ozračje za sožitje je torej skaljeno od prvega trenutka. In ženska spet trpi po krivdi ženske. Se en primer je, ko mora ženska trpeti zaradi svoje sovrstnice; če se mož izneveri ženi, če si poišče nadomestilo, trpi po navadi žena predvsem zaradi ponižanja pred drugo žensko in šele nato tudi zaradi moževe prevare. Vendar mora biti neka pot, ki pripelje iz vseh teh labirintov. To pot naj poišče ženska, ki je po krivdi druge ženske obsojena na trpljenje. To pot morajo najti matere, zavedajoč se odgovornosti pri vzgoji svojih otroki Mati, ki se ji hči odtuji, naj pomisli, da s lem ne bo škodovala samo sebi, svoji hčeri, temveč tudi bodoči tašči te hčere. Obsodila bo na trpljenje kar tri bitja. Dobra beseda, nekoliko strpljivostl, ščepec uvidevnosti, priznanje otrokove svobodne odločitve in samostojnosti, to so zlati ključi, ki odpirajo človeška srca. Kadar slišim, kako se snaha pritožuje nad taščo, ali pa narobe, mi je zmerom hudo. Po navadi namreč obe-dve pretiravala. Tašče bo si po krivdi neumnih, toda ko svet starih dovtipov, pridobile sloves hudobnosti, ljubosumnosti In zlobnosti. Ce v mislih presejem tašče svojih znank, se ml pokaže drugačna slika. Le redkokdaj omenimo tisto taščo, ki vzgaja sna-hine otroke, ker mora snaha ostati v pokJ/cu. Koliko dobrega naredi takšna tašča, In sicer v letih, ko je že sama potrebna pokoja in počitkaI Vse to naj pretehtajo snahe, kadar se pritožujejo zoper taščlno neuvidevnost, starokopitnost in zagrenjenost. In nikoli naj v tašči ne aledajo nekakšnega zmaja, temveč človeka Iz prejšnje generacije, ki se ne more kar čez noč. mimogrede, prilagoditi novim raz metom in vživeti v novi način ilvlienja in vzgoje. Ker sem že pri tako lepem pridigarskem tonu, naj Uh tudi taščam nekaj nnhrenkam. Trdijo, da so snahe nerodne, nevzgojene in površne. Snom-nijo naj se, knkšne so bile same v teh letih. Ali jih ni šele zakonsko življenje In materinstvo sezorllo in utesnilo? In ali ni ženska, ki jo prlpeKe ljubljeni sin v tvoj dom, vredna, da jo vzljubiš, spoštuješ in sprejmeš za svojega otroka? Ta žena ti bo osladila starost z zdravimi vnuki, nadaljevala bo tvoj rod, torej je enakovredna tebi In tvoji družini1 In če pri kakSnl nerodnosti eno oko zatisneš, sl boi kaj hitro pridobila njeno mlado srce In postavila slabi sloves tašč na laž, to je tja, kamor spada1 ln zdaj še besedo o ženi, ki trpi zaradi ženske, ki ji je prevzela moža. Hudo trpljenje je to, morda od vseh najbolj nezasluženo. NI ga mogoče Izruvati iz srca, toda rano ublažimo, če si ohranimo tudi v takšnem polo-, žaju dostojanstvo In ponos. Zenska Ljubka popoldanska obleka iz vzorcu-pa, k! je kriva solza in neprečutih »tega volnenega blaga. Posebno dobro Problem št. 223. Sestavil H. E. Kidson Mat v 3 potezah (Ti modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili še objavljeni.) Ljubka spalna srajca iz rožnatega blaga. Edini okras na njej so luknjice, izdelane na roko. Drugi niod«l naše slike kaže pidžamo svetlozelene barve. Poživljajo jo robovi iz rjavkastega satena. Tretji model, ki predstavlja jutranjo haljo iz vijoličastega volnenega blaga, poživljajo zlati kovinski gumbi In našivki na ramenih. Halja j« izredno topla in pripravna za mrzle dni. Iz stare premajhne pidžame si same lahko ukrojite novo, če dokupite malo novega blaga in z njim nadomestite raztrgane in oguljene dele. Krompirjev štrukelj Za 4 osebe pretlači 1 kilo kuhanega krompirja. Primešaj pol ki!e moke. za 60 cent. kvasa in zamesi krompirjevo testo. Pusti ga 1 uro vzhaati, nato ga razvaljaj in namaži z marmmeldo. Marmelado izboljšaj s sokom 2 pomaranč in 1 limone in neko-iko nastrgane lupine. Ce je prekisla, dodaj še zivi-tek vanilijevega sladkorja in ščepec saharina. S ta'-o razredčeno in izboljšano marmelado namaži štrukelj, potresi z osminko kile grozdičja, zvij in deni v namazano pekačo. Peci ga v neprevroči pečici 3/, ure, da lepo zarumeni. Poskusi tudi ti razveseliti svojo družinico s takšnim štrukljem in videla boš, da ga bo prav hitro s slastjo pospravila. I. S., Ljubljana Fižol in posušen grah če zvečer pozabiš namočiti fižol ali posušen grah, si pomagaj tako: Vodo zavri, ,io vlij na fižol ali grah in pusti stati dobro uro. Odcedi, delij spet vrele vode in kuhaj. Fižol ali grah bo mehi "i k, kakor če bi ga dan prej namočila. R. S., Ljubljana Zelje vi štruklji Za izpremembo sem poskusila narediti zeljeve štruklje. Na koščku masla in nekoliko žlicah vode sem skoraj do mehkega dušila zelje, ki sem mu pri- dala nekoliko zrn kumine. Dušeno zelje sem odcedila, na drobno sesekljala, osolila in opoprala. S tem nadevom sem nadevala štrukelj, ki sem ga na redila iz navadnega testa. Testo sem razvaljala kakor za rezance, nadevala z zeljem, zvila, zavila v čist prtič in kuhala približno */< ure v slanem kropu. Takšni štruklji so prav okusni nezabeljeni h krompirjevi juhi ali pa zabeljeni s solato. Kadar je pa veliko špinače, jih s špinačevim nadevom izpremenimo v špinačeve štruklje. M. K., Ljubljana Janeževi upognjenci iz krompirja Kakšnega bolnička lahko posladkaš z janeževimi upognjenci, ki jih narediš iz krompirjevega testa. Potrebuješ 15 dek sladkorja, 1 jajce, 12 dek krom- nočl svoje sovrstnice, naj se zaveda, I se poda suhim postavam. pirja, 2 do 3 žlice moke in janeža. Skuhaj krompir in ga pretlači. Zmešaj jajce m sladkor, da se spenita, dodaj moko in krompir in vse skupaj dobro premešaj. Po eno žlico te mešanice nakapaj v primerni razdalji na namazan pekač, da se razleze, potresi z ja nežem in peci, dokler lepo ne zarumeni. A. M., Ljubljana Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 345. Spet odločilna bitka 235. KATALONSKA IGRA Dr. A. Aljehin—K. Junge Pw*ga, XII. 1942. 1. d4, d5. 2. c4, e«. 3. Sf3, Sf6. 4. g3, Uc4. 5. Da4 i-, Sd7. 6. Lg2, a6. 7. DXc4 (Do sedaj so mnogo pogoste'e igrali 7. Sc3, Tb8. 8. DXc4, b5. 9. Dd3, Lb7 s c5 in enako igro) b5 (Možno ;e tudi takoj c5) 8. Dc6 (Flohr je igral proti Fincu 8. Dc2, Lb7. 9. a4, b4. 10. 0—0, c6I z dobro igro, a partija se je hitro končala neodločeno.) Tt>8. 9. 0—o, Lb7 (Orni bi tu mogel ujeti damo: Lc6. 10. dc5,Lb7. ll.DXb7, TXb7. 12. c6, Tb8. 13. Tdl ali 12__ Tbo. 13. cd7 in 14. Le3 itd.; toda beli Je s tremi figurami za damo v tem primeru v prednosti.) 1*. Dc2, c5. 11. a4, LXf3 (?) (Črni _____________________________________ 36 polakomni kmeta, zaostane pa zato v , v ... . ,. _ razvoju: Aljehinov prodorni oouled tu ce hočemo imeti uspeh. Naval krvi?kmalu odkrije usodno lab™ v na-10 dfl?ot?vo omiliti: mor-*sprotnem taboru, kar da slutiti, da je ™i;wi . ° i *ua tako ugodno*vse skupaj njegova vražje globoka \pihala na dušovuost vase hčere daXpast) se ne bo več izogibala družbe. Zelo? i2. LXf3, cd4. 13. ab5, ab5. 14. TdL vazno ie, da v teli letih m toliko sama?Db6 (Na Lc5 pritisne beli s 15 Lf4 m da ne premisliuie o svoie bolezni.? in na Tc8 Le5? 16 LXe5!J s 16 Lb7 Skusaite n pomagati v. vedrostio, do-tujame kvaliteto> 15. Sbd2, e5 (Na Soft bro besedo in zaupanjem v napredek|prlde 16. b4) 16. Sb3 ScS’ (Le7 izzove modernega zdravilstva, da bo vsai za*neorileten nHcmvn« m .n - «y«i; ta čas, ko ni dobiti primernih zdravil.tlXc5 °dgOVOi 11' e3) 17- SXc5, potolažena in mirna. Ne govorite sose-2 • i , , * • ., dam. prijateljicam in. znankam o nie-2 m i . e s V :'lccr ni bolezni, do hčere pa bedite takšni.t^1 z in ae. poJA. Lc6+, Sd7. kakor da ie zdrava, in tudi v vselili8-,J*5 primerih — razen v tistih, ki iih n« svetuje zdravnik — tako ravnajte z njo. Gospodična M. K. .Ljubljana. Iz va-šeca pisanja sem razbraki. da imate zelo občutljivo, čeprav zdravo polt. Pravite, da imate na obrazu bolj rdečo polt kakor po telesu; vzrok je v tem .slabšo končnico) 18. Ta«!, nxaG 80. Lc6+, Sd7. 21. LXd7+, KXd7 ;(DXd7? 22. DXe5 n 22. Da7+, Kc6. ► 23. Ld2, Thc8. 24. e4!, Db3. E (Za črnega kralja ni več nobene re-, sitve, na de3. 25. LXe3 in 26. Tel tudi da na obraz učinkujejo vse vremen-Jv kratkem podleže) 25. Tal, M. 26, □I.- a i ^ p/ki ti a m 1» l.! :1« ^ 11' tl, f) “t- _ h 97 TtiK -i- V i i i? Ott 1)/*^ 4- ske izpremembe. ki iih vaša preobčutljiva. polt očitno ne prenese. Tudi vaš primer sega v območje dobrega Ta6+, Kb5. 27. Ta5+, KcC. 28. Dc5 Kd7. 29. Ta7+ in mat. S to odločno zmago v poslednjem zdravilLka-kozmetika. Sicer gotovo ni-* kolu je svetovni prvak še dohitel Jun-inate. kakšne kožne bolezni, toda sami Z geja ter tako z njim delil prvo in dru-pravite. da vam doslei na splošno J go nagrado. Aljebinova volja do zma-kreme niso pomagale. Torej morate*ge v odločilnih trenutkih pač redko dobiti kremo in puder, prirejen pravJodpove. za vašo poit. če se vam zdi strošek za zdravnika previsok, upoštevajte, da aa boste kaj hitro utrpeli, ker ne boste več razmetavali denaria za lepoti-la, ki vam boli škodujejo kakor koristijo. Morda bi vam dobro delo obsevanje s kremenčevim soncem, posebno ker tožite. lmofn Oinnfun i\aU c! in nn na c4) cd4. 6. SXd4, a6. 7. De2, Le7. —o, 0—0. 9. Khl, b5. 10. Ld3, Lb7. imate mastno 'polt/si io kdaj na kdail“- s^dib umijte z dobrim milom in vročo vodo.???- <■•>- S>e4. 14. Tf3, hd7. Predvsem pa: ne pozabite na kozine-* • ' f * (Preprečuje 16. Dh5. kar bi na pri- Gospodična K. V. Ljubljana: Razu-Xmer šlo na 8dc5. 16 Dh5, h6. 17. g4; mem vašo željo, toda po zakonu jel tudi na Db6 bi beli nadaljeval z moč-prepovedano navajanje raznih zdravil J nim napadom: 16 Le3, Lc5. 17. Dh5, ali imen zdravnikov v časopisju. Vtem*h6. 18. f5, LXd4. 19. LXh6 ln zmaga.) pogledu Vam torej ne moiom ugoditi. ♦ 16. Dg4, Te8. 17. SXe6!? (Beli je ko- če se pa osebno zglasite v našem ured- j rajžen, pa ga podpre Sreča, medtem ništvu, Vam lahko ustno novem naslov ♦ ko je črni dobro ocenil, da je žrtev neke lekarne, ki sem ga brala v neki jnezadortna.) fe6. 18. DXe6-t-, Kg7. švicarski reviji; tam izdelujejo in pro dajajo podoben preparat, kakor ga vi 19. f5, Lf6. (Zadostna obramba; še krepkeje bi vselej nadzorovati zdravnik. Saška Za vsako nekal • ŽENSKI RAZG0V0III Gospa N. N.. Ljubljana. Vašo vprašanje sega že v zdravniško posvetovalnico in presega okvir naših .Zenskih razgovorov*. Zaradi pomanjkanja Prostora smo zdravniško posvetovalnico za nekai časa ukinili, zato vam s točnim odgovorom ne moreni ugoditi. Vendar bi Vam mirne dušo svetovala, da se olirnite glede hčerine bolezni še do kakšnega dobrega zdravnika, ki bo morda nasvetoval kakšno drugo zdravljenje, če se injekcije, potrebno za ozdravljenje te bolezni, za zdaj ne dobe. Prav gotovo je pa, da ie primer resen, saj ere za duševno in telesno ravnotežje razvijajoče se mladenke, zato je treba nekai ukreniti, ne pa čakati, da ,se bodo injekcije že dobile. Vseh teh bolezni ne smemo zanemari- želite. Omenila sem pa že, da mora S zavrnil črni belo nasilje z Lh4! 20. takšno zdravl‘en1e, če nai ima uspeli, {f6 i-, Sd 8. 22. Dt'7, Tg8. vodi. Kopliito iih vsaj četrt ure. po-J9-3- LXe4, S*e4. (Na de4 ga uniči režite otiščance. potem noge dobroJ24. Lg5.) 24. DXh7 + ! obrišite in iih nato odrgnite s koloni-: sko vodo in kakšno dobro, mastno kremo. Steklenice, v katerih sle imele olje. le težko popolnoma umijete. Nailaže iih očistite maščobe, če iih napolnite z vročo.vodo in nasujete vanjo buko-. ma ve skorie in malo pepela. S to sesta-" p _ vino steklenice dobro odrgnite, potem* i. Kas. T.c7+. 2 kue >n 3, um, cj, f- mu. jih pa večkrat izplaknite z zelo vročo ; vodo in o maščobi ne bo ne duhu ne;; sluha. Mnogo ie ljudi, ki nimajo teka. čeprav ne vedo zakaj. Vzrok temu ie često preutrujenost, bodisi telesna, bodisi duševna. Poskusite se pred kosilom odpočiti in za nekai minut leči. Morda se vam bo potem tek povrnil. Kadar vam ogeni noče zagoreti, ga posujte z debelo morsko soljo in ogeni bo takoj veselo zaplapolal. To grdob’jo si je beli izmislil; na Kvh7 je 25. Lf8 < , Dh4. 26.TVh4mat Spet je' obveljal stari rek, da nima sa-mo neumni sreče, ampak tudi podjet ni, tvegajoči. ReSitev problema St. 221. 1 Db6 8xb6. 2. 8Xb6 mat. 1. . . . LXc4. 2. Sf6 mat. 1. . . . K Xc4. 2. Dh3 mat. 1. . . 8c0(f3). 2. DXc0 mat. 1. . ‘ . Lc5 2 l)t*.6 mat 1. . . . SXd7. 2. DU4 mat. ReSitev problema St. 222. 1. Lc3, grozi 2. in n. D«13 mat. 1. ... 8c4 2. 8xr0+. LXf0. 3. LT5 mai. 1. . . c4 2. Lf5+, 8Xf6. 3. SXfG mat. Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiskarna Merkur d. d. f I4uWjanl; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi ? Uubljanl.