Občinska skupščina in proizvajalci Smo v obdobju pred novimi volitvami. Skupščine ocenjujejo svoje delo in vpliv na razvoj družbenopolitičnih skupnosti v preteklem mandatnem obdobju. Zato smo želeli dobiti Odgovor na vprašanje, kolikšen je bil prispevek naše občinske skupščine,. še posebej pa zbora delovnih skupnosti, pri reševanju perečih problemov v naših podjetjih. Na to vprašanje je odgovoril predsednik občinske skupščine Vinko Gobec takole: Z novo ustavo 1963. leta se je zaostrilo vprašanje, ali ima skupščina občine še kakšen vpliv na gospodarjenje v delovnih organizacijah razen v primerih, ko gre za poravnavanje izgub, ko gre za obravnavanje težav, ki v posamezni delovni organizaciji nastanejo. Osebno sem zagovornik tega, da ima skupščina za delovne organizacije sedaj Še večje naloge kot pred tem, čeprav naj razširjena reprodukcija v celoti ostane gospodarskim organizacijam in ne tako, kot Je bilo pred tem, da so se sredstva združevala v tako Imenovane družbeno investicijske fonde in so se potem investicije delile iz teh fondov. Svoje prepričanje utemeljujem s tem, da sicer skupščina ne more in ne sme določati proizvodnih programov, toda spremljanje rasti delovnih organizacij in opozarjanje tam, kjer ekonomski pokazatelji drsijo, je funkcija in naloga skupščine. Težave so tudi v tem, ker se oddaljujemo od postavljenega principa, da v letu 1970 gospodarske organizacije razpolagajo s 70 % družbenega proizvoda. V Kamniku razpolagajo sedaj približno s 66% družbenega proizvoda v SR Sloveniji 64%. V Kamniku smo zaradi tega uvedli prakso, da se zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, ki je po mojem prepričanju v občini nujno potreben zato, da se želje In potrebe uspešno in hitro usklajujejo, sestaja večkrat na ločenih sejah ln obravnava problematiko posamezne gospodarske organizacije. V času mojega mandata, to je eno leto In pol, se Je sestal Štirikrat ln obravnaval gospodarske organizacije po sistemu panoge in tiste gospodarske organizacije, ki so v bolj kritičnem položaju. Zelja, da pride sleherna gospodarska organizacija pred zbor delovnih skupnosti, se počasi uresničuje, ker Imamo Se v programu v letu 1968, oziroma do maja 1969 razpravo o lesni industriji v Kamniku ln razpravo o integracijskih procesih v občini Kamnik. njenim, da je ta način dal pozitivne rezultate, da Je čvr-steje povečal skupščino z delovnimi organizacijami, zlasti Je zadolžil s tem odbornike zborov delovnih skupnosti, da na samoupravnih organih intenzivneje razpravljajo In obrazlngajo stališča občinske skupščine do posameznih problemov. Pomembno Je tudi to, da zbor delovnih skupnosti spre-(Nadaljevanje na naslednji strani) Organizacije socialistične zveze se na letošnje skupščinske volitve še posebno skrbno pripravljajo zaradi tega, ker jim je z ustavnimi spremembami naložena tudi odgovorna naloga pri določanju kandidatov za odbornike in poslance, pa tudi zaradi tega, ker bomo letos volili celotne sestave vseh skupščin. Zato je prav sedaj čas za obračun dela skupščin v preteklem mandatnem obdobju in hkrati čas, ko se moramo pogovoriti o tem, katere naj bi bile poglavitne naloge bodočih skupščin. To pa naj bi po širokih in vsestranskih razpravah volilcev, članov SZDL in proizvajalcev zapisali zelo določeno, brez načelnega dogovarjanja v volilni program občinske organizacije SZDL. V kamniški občini je organizacija SZDL že začela oblikovati tak dokument. K temu je pritegnila vse družbenopolitične organizacije, te posebno pa občinsko skupščino in republiške poslance. Občinska skupščina bo pripravila poročilo o gospodarskem, kulturnem in družbenopolitičnem razvoju občine v preteklih štirih letih, o delu skupščine in o aktivnosti posameznih odbornikov obeh zborov. Republiški poslanci bodo prispevali svoje poglede na delo v skupščini. Isto pričakujejo volivci tudi od zveznih poslancev. Dosedanji pogovori o volilnem programu SZDL v kamniški občini kažejo, da ta dokument ne bo mogel iti mimo nalog bodočih skupščin, zlasti občinske. Na področju gospodarstva je potrebna hitrejša modernizacija industrijskih podjetij, zlasti investicijsko vlaganje v nove proizvodne naprave. Za močnejši razmah turizma na Kamniškem bo treba še bolj poskrbeti za sodobno opremljene gostinske in trgovske lokale ter za ostale storitvene dejavnosti. Z ustaljeno davčno politiko in z utrjevanjem kooperacijskih odnosov naj bi poleg ostalih ukrepov pripomogli k specializirani tržni proizvodnji tudi v zasebnem kmetijstvu. Na področju družbenih služb bo potrebno storiti vse, da bomo uresničili triletni načrt izgradnje šol, ki ga je občinska skupščina sprejela lani. Se letos bo potrebno sprejeti program razvoja otroškega varstva v naslednjih letih. Krajevne skupnosti so z uvedbo krajevnega samoprispevka do maja leta 1971 dobile materialno osnovo za uresničevanje svojih programov — in s tem za rešitev najbolj perečih komunalnih problemov. Ne pretiravamo, če trdimo, da je krajevni samoprispevek mnogo pripomogel, da občani vedno bolj prizadeto sodelujejo pri urejanju skupnih zadev v krajevni skupnosti v občini. Posebna skrb bo v prihodnjih letih veljala samoupravljanju v delovnih organizacijah. Hkrati s prizadevanjem, da večji delež dohodka ostane na voljo proizvajalcem, pa bo treba šc mnogo storiti na eni strani za večjo odgovornost strokovnih služb, na drugi strani pa za večjo vsestransko informiranost samoupravljavcev v delovnih kolektivih. V ta sklep sodi tudi aktivnost in odgovornost odbornikov občinske skupščine, ki bo morala skupno z vsemi družbenimi činitelji in s sodelovanjem vseh občanov v občini poskrbeti, da bo to, kar bomo zapisali v volilni program tudi uresničeno. Za obvezno aktivnost pred volitvami bo na razpolago komaj nekaj več kot dva meseca. Po spremembah republiške ustave bo konec januarja republiška skupščina sprejela nov zakon o volitvah republiških poslancev in zakon o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Scle takrat bomo dokončno vedeli, koliko poslancev republiške skupščine bomo izvolih v naši občini. V času od I, do 11. februarja se bodo sestale krajevne kandidacijske konference in kandidacijske konference v delovnih organizacijah. Te bodo predlagale in sprejele kandidate za 56 odbornikov občinske skupščine in izvolile delegate za občinsko kandidacijsko konferenco. Razpravljale pa bodo tudi o možnih kandidatih za poslance. 27. februarja se bo sestala občinska kandidacijska konferenca, ki bo glasovala o predlogu liste za 20 poslancev zbora narodov zvezne skupščine (slovenska delegacija) ter predlagala in sprejela kandidate za poslance tistih zborov republiške skupščine, ki jih bomo volili samo v naši občini (po dosedanjih predlogih bomo imeli svojega poslanca v republiškem in gospodarskem zboru). Ta konferenca bo razpravljala tudi o možnih kandidatih za poslance zvezne skupščine, hkrati pa bo izvolila delegacijo, ki se bo udeležila medobčinske kandidacijske konference v Kranju. 10. marca bo seja medobčinske kandidacijske konference, na kateri bomo skupno s predstavniki domžalske občine (če bo obveljal sedanji predlog) razpravljali in sprejeli predloge kandidatov za skupnega poslanca v prosvetnokulturnem in socialnozdravstvenem zboru (verjetno tudi za oba skupna poslanca v gospodarskem zboru). To bo potrebno storiti v primeru, če bo sprejet predlagani način razdelitve poslanskih mest, ki upošteva le število zaposlenih v posamezni stroki, ne pa principa, da bi tudi v prihodnje vsaka občina imela najmanj enega poslanca v vsakem zboru delovnih skupnosti. 14. marca bo seja medobčinske kandidacijske konference v Kranju. Tu bodo sprejeti kandidati za zvezne poslance. Od 14. do konca marca bodo zbori volivcev in zbori delovnih ljudi, ki bodo ocenili, dopolnili ali ovrgli kandidate za odbornike in poslance ter dokončno sprejeli kandidate za odbornike občinske skupščine. Zbori delovnih ljudi bodo izvolili delegate, ki bodo skupno z občinsko skupščino volili poslance zborov delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine. Po vsej verjetnosti bodo neposredne volitve v občinski, republiški in družbenopolitični zbor v nedeljo, 13. aprila 1969. F.S. V.__J Občinska skupščina in proizvajalci (Nadaljevanje s prejšnje strani) jema določene zaključke, ki jih posreduje samoupravnim organom, in zahteva nanje odgovore, a ne le odgovore, temveč vlčena. Kadar pa samoupravni organi menijo, da priporočila tudi konkretno izvršitev, kadar so priporočila skupščine upra-niso utemeljena, morajo pač s svojo utemeljitvijo zavreči stališče skupščine. Pozitivno se je pokazalo v letu 1968 to, da so v letu 1967 vse gospodarske organizacije dobile priporočilo o polletnem gospodarjenju v letu 1967, ki je bilo slabo, in da so samoupravni organi in vodstva gospodarskih organizacij do konca leta 1967, zlasti pa v letu 1968, v celoti priporočila sprejeli hi jih uresničili. Rezultati se kažejo v ekonomskih rezultatih, povečanju amortizacije, povečanju skladov za 32 %, izravnavi osebnih dohodkov s produktivnostjo dela, večjem vlaganju v delovne priprave itd., kar je bilo v glavnem bistvo priporočil skupščine občine Kamnik gospodarskim organizacijam. Za še bolj kritično obravnavanje problemov gospodarskih organizacij s strani skupščine obstaja možnost, ki smo se je delno že po služili ob reelekciji vodilnih ljudi, in sicer, da z močno ekonomsko strokovno komisijo temeljito pretresamo ekonomske rezultate posameznih gospodarskih organizacij in jih pravočasno opozorimo na probleme, ki jih mnogokrat oko zunaj delovne organizacije prej opazi kot tisti, ki je v njej. Toda žal, v tem še nismo uspeli uresničiti svojih žcija. Prepričan pa sem v pripravljenost ekonomskih strokovnjakov v občini Kamnik za tovrstno pomoč. Seveda ni to samo zadeva skupščine kot samoupravnega oblastnega in predstavniškega telesa, temveč in predvsem Je odvisno tudi od odbornikov v zboru delovnih skupnosti in v skupščini sploh, kako svojo funkcijo dojemajo in kako jo Izvršujejo. Osebno sem v tem kratkem času skušal storiti vse, da bi se odnosi in aktivnost odbornikov zbora delovnih skupnosti v njihovih volilnih enotah povečala. Se več, nekatera pomembnejša vprašanja, za katera je potrebno več časa, obravnavamo tudi v klubu odbornikov, ki je v tem času imel že tri seje. Prepričan sem, da je od delavskih svetov, upravnih odborov ter sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah še precej odvisno, kako njihovi odborniki delujejo v delovni organizaciji, kajti delo odbornika ni le na seji z enkratno ali dvakratno razpravo ter z glasovanjem za takšen ali drugačen predlog, temveč prenašanje sklepov samoupravnih organov na skupščino in sklepov skupščine na samoupravne organe. S. Zadnja seja občinske skupščine v letu 1968 Kaj se dogaja v tovarni kovanega orodja Odborniki občinske skupščine na zadnji lanski seji niso imeli prijetnega dela. Razpravljati in sklepati so morali o povečanju stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in o težavnem gospodarskem položaju v tovarni kovanega orodja v S marci. V zvezi s prvim vprašanjem se je med odborniki vnela živahna razprava o upravičenosti povečanja stopenj in dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Član izvršnega sveta Viktor Repič jo pojasnil, zakaj se izvršni svet zavzema za cdpravo omejevanja prispevnih stopenj v zdravstvenem zavarovanju. Mnenja je, da bi morali samoupravnim organom v socialnem zavarovanju dati več možnosti za samostojno gospodarjenje s sredstvi, samoupravni organi pa naj bi v dogovoru z zavarovanci določali viiino prispevne stopnje. Znano je, da republiška skupščina, zlasti gospodartki zbor, ni bil takega mnenja in je glasoval preti ukinitvi omejevanja stopenj. Za letošnje leto je bila v slovenski skupščini sprejeta stopnja 5.2%. Poslanec Stane Simšič je odbornikom pojasnil staJi-žče gospodarskega zbora. Dejal je, da je zbor upošteval resolucijo republiške skupšči- ne, ki daje velik poudarek razbremenjevanju gospodarstva. Hkrati pa je tudi opozoril, da so tisk, radio in televizija preveč enostransko informirali javnost o stališčih gospodarskega zbora. Ne gre za nikakršen spor, je dejal poslanec Simšič, pač pa za vprašanje, ali smo sposobni rešiti vse probleme v enem letu. Odbornik Slavko Ferbe-žar je med drugim postavil tudi vprašanje, zakaj so manjše delovne organizacije obremenjene z nesorazmerno visokimi dodatnimi prispevki za zdravstveno zavarovanje. Večkrat že malo daljši bolezenski dopust enega samega člana kolektiva pripelje do tega, da mora kolektiv plača-ii maksimalna dodatni prispevek. To bi bilo treba po njegovem mnenju uredi,!i. V razpravi so poudarili, da je treba gospodarjenje s sredstvi sklada za zdravstveno zavarovanje že bolj nacionalizirati. Odborniki so bili zadovoljni, ker jim je bilo 1«-tos prvič predloženo obširno gradivo z obračunom preteklega obdobja in s programom sklada za leto 1968. Namesto prvotno predlagane stopnje 5.3 %, so nato sprejeli stopnjo, ki jo dopušča republiški zakon, t. j. 5.2%. Naše gospodarstvo v letu 1968 Industrijska proizvodnja kamniških tovarn je bila lani mnogo večja kot v letu 1967, saj se je povečala kar za 11,2 odstotka. Med devetimi industrijskimi podjetji so manj proizvedli le v Tovarni kovanega orodja, kar pa ni mnogo vplivalo na skupen rezultat. Posebno uspešni so bili zadnji meseci v letu, čeprav moramo omeniti, da r,e je veliko proizvedlo tudi v poletnih mesecih. Navadno je bila proizvodnja prav v juliju in avgustu manjša, vendar so to nezdravo tradicijo letos odpravili. Najbolje so se odrezali v Živilski Industriji in Titanu, ki Je bil še predlanskim v nemajhnih gospodarskih težavah, pa tudi Svilanlt in Rudnik kaolina iz Črne ne zaostajata mnogo. I.ani podjetjem oskrba z reprodukcijskim materialom ni povzročala večjih težav, le v začetku leta si Svit, Stol ln Tovar- na usnja niso uspeli zagotoviti nekatere uvožene surovine. Podobno je bilo tudi s prodajo proizvodov, v čemer imajo še težave v tovarni kovanega orodja, ki si je ob koncu leta ustvarila izgubo. Zato Je bila nedvomno pravilna odločitev občinske skupščine, ki je z novim letom v tovarni kovanega orodja uvedla prisilno upravo. V začetku leta 1968 so gospodarske organizacije z medsebojno ureditvijo dolgov zmanjšale svoje terjatve do kupcev, vendar ne do tolike mere, da bi problem rešili. Pretežnemu delu podjetij kupci še vedno ne poravnavajo računov pravočasno. S tem se povečuje pritisk na obratna sredstva in kredite, ki jih nI moč vedno dobiti. Mnogo ugodneje kot gibanje proizvodnje se je povečal izvoz iz kamniških podjetij. Ta je lani znašal skoraj 5 milijonov ameriških dolarjev ln je bil za 34,5 odstotka večji kot v letu 1967. Tako ve- like prodaje v tujino kamniška industrija še nI nikoli dosegla. Ker je Izvoz usmerjen pretežno na področje s čvrsto valuto, je uspeh toliko pomembnejši. Med sedmimi kamniškimi izvozniki so v tujino največ prodali v Stolu, saj so lani iztržili več od milijona in pol ameriških dolarjev. Pisarniško pohištvo in stoli vseh vrst so v tujini zelo cenjeni, čeprav prizadevnemu kolektivu Stola administracija povzroča mnoge težave, bodo v Zvezi v letošnjem letu obdržali svoje mesto na istem nivoju aH ga še presegli. Tudi v Tovarni usnja so lani izvozili za 200.000 ameriških dolarjev in presegli težko pričakovani milijon. S tako veliko prodajo v Zahodno Nemčijo, Italijo in ZDA so se usnjarji uvrstili na drugo mesto med kamniškimi izvozniki ln lanski izvoz skoraj potrojlll. Izvoz so povečale vse gospodarske organizacije z izjemo Svita, ki z zapoznelo Izgradnjo tunelske peči ni mogel nadoknaditi zamujenega. Med uspehi v letu 1968 moramo omeniti poveča-■je števila zaposlenih za 320, višje osebne dohodke delavcev, ki so porasli za skoraj 12 odstotkov, in povečanje produktivnosti dela za 9 odstotkov. Z gospodarjenjem v letu 1968 moramo biti zadovoljni. Nekateri zelo dobri uspehi dokazujejo, da so se kamniška podjetja dobro znašla v po-reformnih prizadevanjih. Delavni kolektivi so spoznali, da s pospešenim vlaganjem v razširjeno reprodukcijo ne kaže prenehati. Potrebna delitev med osebnimi dohodki in skladi privede kolektiv do še večjih uspehov. V letu 1969 pa se bomo morali potruditi, da bomo z enako dinamiko nadaljevali in še to, da ne bi bilo več prisilne uprave v Tovarni kovanega orodja. Osrednja tema zadnje lanske seje občanske skupščine pa je bila situacija v Tovarni kovanega orodja. Vse kaže, da bo to podjetje zaključilo lansko poslovno leto na meji rentabilnosti, ali pa celo z izgubo. Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine je lani na posebni seji razpravljal o položaju v tem podjetju in sprejel več sklepov. Ti so s« nanašali zlasti na zmanjšanje obstoječih zalog in režijske delovne sile. na osvajanje novih proizvodov, zlasti pa na potrebo po vceji zavzetosti celotnega kolektiva za razvoj podjetja. Novi direktor Franc Jereb, ki je prevzel pred nekaj meseci to dolžnost, je v sodelovanju s samoupravnimi organi skušal uresničiti priporočila. Vendar se je kmalu pokazalo, da je največja ovira za nadaljnji razvoj neenotnost in neprizadetost onega dela kolektiva. Zaostreni notranji odnosi preprečujejo uspešnejše reševanje perečega gospodarskega položaja. K temu pa prispevajo svoj delež tudi zastareli stroji in naprave. V takih pogojih J1-težko doseči zahtevano kvaliteto in roke. Na seji je bilo slišati, da so se nekateri delavci smejali, ko je nedavno v tovarni zgorela pec, da se dopoldanski in popoldanski vodja izmen ne razumeta med seboj, da nekateri člani delavskega sveta na seji govorijo eno, mod delavci pa povsem drugo. Na podlagi takih ugotovitev občinska skupščina ni imela druge izbire, kot da jo imenovala prisilno upravo, ki je začela delati 1. januarja. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Peter Plevel, direktor Al prema, za člana pa Daniel Artiček, diplomirani ekonomist, m Franc Jereb, dipl. inženir. Skupščina je menila, da je treba izhod iz sedanjega položaja poiskati v proučevanju možnosti za preusmeritev proizvodnje, oz. za kooperacijo ali morebitno združitev podjetja s sorodnim podjetjem. Zmanjšati je treba zaloge izdelkov in režijsko delovno silo. Predvsem pa je treba konsoJidirati kolektiv, kajti to je edem te-meljnih pogojev za uspešno reševanje vseh ostalih problemov. O tem smo se lahko lani prepričali v nekaterih kamniških kolektivih, ki so se prav tako srečavali s težavami, vendar so jih z zavzetostjo uspeli prebroditi. Verjamemo, da bo to uspelo tudi kolektivu Tovarne kovanega orodja. Družbeni dogovor o sredstvih za šolstvo v letošnjem letu Predstavniki občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti so se na skupni seji dogovorili o tem, kako se bodo letos oblikovala sredstva za potrebe šolstva. Soglasno so ugotovili, da je bil lani v približevanju osebnih dohodkov prosvetnih delavcev po izobrazbi enakim delavcem v gospodarstvu napravljen določen korak. Prav tak korak bo treba storiti tudi letos, da bi čimpreje odpravili obstoječe razlike. Medtem, ko so se lani osebni prejemki zaposlenih delavcev v šolstvu naše obJinc gibaili v mejah od 1000 do 1400 N din glede na izobrazbo, pa je bilo letos v republiki sprejelo priporočilo, naj bi osebni prejemki učitelja ne bili manjši od 1050 N din, profesorja pa do 1600 N din. S takim stališčem so soglašali tudi vsi udeleženci toga posveta, Letos bo sicer gimnazijo financirala republika, kljub temu pa so sprejeli predlog, naj bodo stopnje prispevkov tako oblikovane, da bo razmerje med dohodki proračuna obči04 in dohodki temeljne izobraževalne skupnosti enako lanskemu, torej da bo okrog 46 % vseh dohodkov usmerjeno za potrebe iziobraževanja. Lani so izobraževalne ustanove v naši občini imele na razpolago okrog 5,5 milijona N din. Zavod Velika planina se bo združil z Graditeljem Občinska skupščina Kamnik je na zadnji seji dala soglasje k sklepom samoupravnih organov kom. zavoda Velika Planina in Graditelja, da se zavod Vel, planina priključi Graditelju. Interesentov za gradnjo počitniških koč na Veliki planini jc vedno manj, poleg tega pa na Veliki planini lahko gradijo tudi druga gradbena podjetja. Tako se zmanjšuje obseg dejavnosti zavoda. Gradbeno podjetje Graditelj Je pripravljeno prevzeti celotno dejavnost tega zavoda z vsemi zaposlenimi. Verjetno bodo ustanovili posebno delovno enoto za gradnjo počitniških hišic na Veliki planini. Seveda pa bosta dokončno besedo izrekla oba kolektiva na referendumu. Presenečenje — za šolarje Nov oddelek za površinsko obdelavo v Stolu Na dvorišču industrije pohištva Stol na Duplici raste nov objekt — odtolok za površinsko obdelavo. Samoupravni organi SO večkrat obravnavali vprašanje prostorov za površinsko obdelavo stolov, ki ne zadenčajo več Zahtevam sodobne tehnologije. Zato so se lani odločili za gradnjo novega objekta. Ker bodo v novem oddelku za površin-Jko obdelavo de- lovna mesla povezana mod seboj s transporterjem, bo manj ročnega manipuliranja, prostori bedo bolje fckorišče-ni. Boljši delovni pogoji bodo omogočili uporabo modernejših pnmarn h sredstev, torej boljšo kvaliteto in hkrati tudi večjo produktivnost. Večino opreme bodo kupili s pomočjo že odobrenega kredita mednarodne banke. Nov objekt za površinsko obdelavo v Slolu Kmalu bo minilo leto dni, odkar se v Kamnik ne vozimo več z vlakom. Tako so vsi, ki se vozijo v šolo in na delo, vezani na avtobus. Ob ukinitvi vlaka so negodovali predvsem šolarji. Njihovo tarnanje je bilo upravičeno, saj bi morali za mesečno avtobusno vozovnico odšteti kar 145 N din. Vozači, in predvsem njihovi starci, so se vsaj malo oddahnili, kajti avtobusno podjetje Ljubljana-Transport je znižalo ceno za 20 % (takoime-novani komercialni popust), temeljna izobraževalna skupnost pa je prispevala 25 odstotkov. Tako so študentje in dijaki plačevali 55 odstotkov celotnega zneska, to je 79,75 N din. Ob novem letu pa so plitvim žepom šolarjev pripravili prijetno presenečenje. Cena vozovnic do Ljubljane se je zmanjšala za 29 N din, torej za celih 20 odstotkov. Od tega je še 5 % primaknilo podjetje Ljubljana-transport, 15% pa je prispevala republiška temeljna izobraževalna skupnost. Cena je sedaj precej nižja — za 65 % celotne vrednosti vozovnice in upamo, da bo sedaj med dijaki in študenti precej manj negodovanj in vzdihovanj. ToS Mali© bi bilo lepo Lepo bi biloi če bi v našem mestu, ki ga,tako lepo urejamo, vedno vedeli, za kaj je kdo odgovoren. Kako bi bila tudi občanom olajšana kritika, če bi vedeli, na koga naj jo naslovijo. i'a tudi num! Saj včasih ne vemo, koga naj bi pohvalili za kak podvig ali pa grajali za kako pomanjkljivost, ki jih kar precej srečamo v mestu, pa jih odgovorni ne vidijo ali pa nočejo videti. Tako, postavimo, po hudem deiju naraste voda v strugi Bistrice do moslnic novotrž-kega mosta. V jesenskem času sta bili dve hudi poplavi. Jez je dobil občutno vrzel in spomladi ga bo voda še bolj izdolbla ali pa odnesla in ogrozili' most. Več sto kilogramu*' te tke skale je voda odplavila tudi do 100 metrov naprej po strugi. Na mostnih podpornikih v sredi struge je ostalo veliko dračja in vejevja, ki ga nihče ne odstrani. Ko bo voda spet narasla, bo še z večjo silo pritiskala na most in morda tudi omajala lesene pilote. Kdo bo potem odgovoren? S snegom smo imeli precej teiav, vendar mu jc bila akcija čiščenja mestnih ulic in trga popolnoma kos. Videli smo novi stroj, ki ga je nabavilo komunalno podjetje in so kamioni komaj sproti odvažali sneg, ki ga je stroj s široko zajemalko zgrinjal na kup, dvigal in nakladal na vozila. Stranske ulice so pridno preoravali in usposabljali za promet. Pohvala je na mestu. Skrbi pa nas nekaj drugega. V nekaterih ulicah imamo tudi betonska stojala za kolesa, da jih kolesarji ne naslanjajo na zid. Stroga naredba v tem pogledu je bila na mestu, toda to uredbo so pozabili tisti, ki naj skrhe, da bodo stojala vsak čas na voljo uporabnikom. Ko jih je za-metel sneg in so jih zatrpali pri oranju s snegom, jih nihče ni očistil in usposobil za uporabo. Zastonj so si kolesarji prizadevali, da pridejo do stojal. Selc ko se jc stopil sneg in je det iz.pral led iz tlebov, so bila spet nared. Na koga naj se zdaj jezijo, kdo je odgovoren za to, kdo mora skrbeli v mestu za stojala? No: naj bo v neki meri po-tolaicn tisti, ki ni storil svoje doltnor.ti, saj so tudi prodajalke v trgovinah lahko ravnodušno gledale skozi okna kako so kolesarji zastonj iskali stojala pred trgovinami in niso vedeli, kam naj postavijo kolo. Sele od-juga jih je vrnila uporabnikom, če pa jc morda kje slu- čajno kaka prodajalka z metlo očistila stojala vsaj po nekaj dneh, naj jo podjetje posebno pohvali za to, kar bi bila pač dolžnost vseh in povsod. Vsaj trgovina bi morala skrbeti za zadovoljstvo svojih kupcev. Tudi za tistih nekaj stojal pred zdravstvenim domom ne najdemo pohvale. Ob 100-letnici kamniške Narodne čitalnice Prijeten čitalniški večer 100 lcl in sedem mesecev je poteklo od ustanovnega občnega zbora Narodne čitalnice v Kamniku, ko so se spet zbrali čitalničarji na prijetnem čitalniškem večeru. Pevski del programa je obsegal skladbe Gustava in Benjamina ipavca, Hajdriha, Foersterja, Jenka, Volariča in Vilharja, izvajalci pa so bili pivo slovensko pevsko društvo Lira pod vodstvom prof. Sama Vremšaka, solista Marjan Novak in prof. Samo Vrcmšak ter pianistki prof. Jarmila Cipci in prof. Nada Jurjevec. Smarsko kulturno umetniško društvo je v režiji inž. Janeza Humarja predstavilo veseloigro iz čitalni-ških časov — Miroslava Vilharja »Zupana«. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo veliko dvorano kina Dom, je odlično pripravljen in izveden program zelo toplo sprejelo. Pred proslavo je Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine, sprejel člane nekdanje Narodne čitalnice v Kamniku. Anketa o otroškem varstvu Temeljna izobraževalna skupnost Kamnik si je v svojem programu otroškega varstva zadala za najvažnejšo nalogo, ugotoviti potrebe po Varstvu, V občini sta sedaj dve vzgojno-varstvoni ustanovi: otročki vrtec Antona Medveda in dijaški dom, ven-nar ni mogoče ugotoviti, ali njune zmogljivosti zadoščajo. Nihče dosedaj še ni ugotovil dejanske potrebe po otroškem varstvu, pri čemer ne mislimo le, koliko otrok bi se še vključilo v vzgojno varstvene ustanove. Ugotoviti bo t-c>ba tudi, ob kakšnih pogojih bi starši vključevali svoje ©'.roke v te ustanove. Zafb se je temeljna izobraževalna skupnost Kamnik ob podpori občinske skupdHn« in občin,-kega sindikalnega sveta odločila anketirati vse družine v občini, ki imajo otroke stare do 15 let. V začetku februarja bodo po Kamniku in na Dupdici štipendisti občinske skupščina obiskali vse družine in ob pomoči staršev izpolnjevali anketne liste. V ostalih krajevnih skupnostih v obiini bodo anketo izpeljali organi krajevne skupnosti. Kakšna je naša dolžnost v tej anketi? Sodelovati moramo z anketarji in jim s točnimi odgovori olajšati delo. Vaš točen in seveda iskren odgovor bo omogočil hitrejšo anketiranje ter zagotovili kar najboljši končni rezultat celotne akcije. Z našim odnosom do ankete bomo pokazali tudi naš odnos do otrok, do naše mlade generacije. T. J. Iz naših krajev »Gorski levi« na tekmovanju za Cicev memorial Duplica: pridni »Gorski levi« Malokomu je znano, da na Duplici že precej časa deluje taborniška družina, ki si je nadela ime Odred gorskih levov. Vanjo je vključenih prek 70 pionirjev in mladincev, od najmlajših Medvedkov in Čebelic do Bobrov in Planik. Načelnik odreda je Tomaž Rajgelj. Prostor za svoje delo so dobili v kulturnem domu, z denarjem pa je bolj težko. Lani jim je priskočil na pomoč sindikat Stola, ki jim je poklonil 150.000 S din, da so si lahko kupili 2 šotora. Drugače morajo stroške vseh tekmovanj plačati sami. Zato se tudi tekmovanj udeležujejo le po petnajstem v mesecu, ko imajo starejši kolegi denar, so nam dejali. Vsak teden se enkrat sestanejo in se pogovorijo o svojem delu, zlasti pa o sodelovanju na tekmovanjih. Lani so dosegli res lepe uspehe. Na tekmovanju tabornikov za Milovanovičev memorial na Govejku so njihove mladinke zasedle prvo mesto, na Cičevcm memorialu pa so taborniki osvojili 5. mesto. Treba je povedati tudi to, da so doslej izdali že tri številke svojega glasila »Griva«, ki ga tiskajo v 200 izvodih. Griva prinaša vse zanimivosti iz dela in življenja Gorskih levov. Tudi pesmic in horoskopa nc manjka. Fcrklčar Tone - Trcbušak, najstarejši oglar v Selih Vzgojiti čim več mladih »korenjakov« Ob koncu lanskega leta (17.12.) so v našem mestu ustanovili boksarsko sekcijo Mckinjc-Godič, ki deluje v okviru TVD Partizan. Na ustanovnem občnem zboru, ki so ga imeli v telovadnici v Mekinjah, v kateri so trenirali že nekaj mesecev, so člani novoustanovljene sekcije izbrali svoj tehnični odbor, razdelili funkcije nekaterim članom ter sprejeli svoj statut. Za načelnika sekcije Za Vice Vukova premalo reklame Ob nenavadnem času, v ponedeljek. 20. januarja popoldne ob 17. uri, je bil v Kamniku koncert treh pevcev, na katerem je večji del programa izpolnil popularni Vice Vukov. Dvorana Doma je bila le do polovice zasedena. Prireditelji niso poskrbeli za primerno reklamo. Občani so vos dan vrteli telefon in spraševali na delavski univerzi o koncertu, kjer pa niso bili nič obveščeni, čeprav gre običajno organizacija prireditev skozi, njihovo pisarno. Vstopnina je bila 6 in 8 din. V bodoče bi bilo želeti, da najemnik dvorane obvesti delavsko univerzo o vsaki prireditvi, ker so občani navajeni, da se na ta naslov obračajo po informacije. V nedeljo pa je morala gostujoča grupa čeških gostov odpovedati popoldansko prireditev za mladino, ker je prišlo le okrog 20 gledalcev. so izbrali nekdanjega boksarja Blaža Podgorska, za pod-načolnika dr. Dušana Stcre-ta in Slavka Kolesa, posle tajnika pa bo urejeval Dušan Peterlin. Na svojih sestankih sc bodo zbirali mesečno enkrat ali po potrebi, sestavili pa so tudi mladinsko in disciplinsko komisijo. Za. trenerja so dolečli znanega slovenskega boOisarja Janeza Galeta in Dušana Peterima. V njihovem statutu je zapisano, da je sekcija ustanovljena z namenr.m, da v svojih vrstah zbira mladino in druge občane, ki žele sodelovati v različnih oblikah dejavnosti boksarskega športa. Osnovni program dela sekcije pa je aktivno delovanje v boksarskem športu v Sloveniji in Jugoslaviji in vzgajati svoje člane v zdrave, močne in krepke ljudi, skromne, poštene in tovariške, ki bodo vzgled našega delovnega človeka ... Največ zaslug, da je sekcija sploh pričela z dolom, ima prav gotovo 22-letni Dušan Peterlin, zaposlen v Gasilski brigadi v Ljubljani kot telefonist, pred odhodom k vojakom pa je bil leta 1065 mladinski republiški prvak v lahki kategoriji V sekciji je član tehničnega odbora, opravlja funkcijo tajnika in trenerja. Z veseljem je odgovoril na nekaj vprašanj: — Zakaj ste se odločili, da ustanovite boksarsko sekcijo, saj, kakor vem, o tem športu ni kaj veliko slišali? »Nekdaj smo imeli v našem mostu precej dobrih športnikov te vrste, sedaj pa se je med mladimi pojavila želja po organiziranju In združitvi športnikov — boksarjev. Seveda je nokaj mladincev žc treniralo pri Odredu v Ljubljani.« — Prav gotovo ste si že takoj ob ustanovitvi zastavili program del?, za letošnjo leto? »Seveda, toda najprej si moramo zagolovlti dovolj finančnih sredstev, šele nato bomo lahko uspevali. Najprej intenzivni treningi, nato želimo spomladi po.ilati najboljše mladince na slovensko mladinsko prvenstvo, če tu uspemo, pa morda še na državno prvenstvo.« — Finančna sredstva so vaše največje težave. Kako jih boste premostili? »Vs.?k član sekcije plačuje mesečno 5 din članarine, nekaj sredstev bomo dobili od Občinske zveze za telesno kulturo, nekaj bo prispevalo matiiino društvo.« — Doslej sle trenirali že nekaj mesecev. So bilj fantje disciplinirani in so redno hodili na treninge? »Meram jih pohvaliti in tudi čez disciplino fantov sc nimam kaj pritoževati. Upam, da bo v prihodnje tudi tako! (?)« — Imate v svojih vrstah tudi znana imena? »To so zaenkrat največ talenti, ki imajo veselje in voljo do tega športa, če pa bodo postali znani, bomo še videli ...« — Kaj misliš o slovenskem boksu? »Naši boksarji, razen redkih izjem, nc pomenijo veliko v jugoslovanskem merilu. Kako naj pa uspejo, če nimamo niti svoje lige, odgovorni pa jim posvečajo pre» malo pozornosti.« — Tvoji osebni načrti, ki jih imaš kot trener vrste? »Načrtov je veliko, predvsem pa želim, da bi s kolegom — trenerjem, vzgojila čimveč dobrih športnikov, ki bi vrnili ugled Kamniku,' ki ga je v tem športu užival pred vojno.« TOS Novoletno darilo Presenečeni so bili Štraj. harjevi trojčki iz Hrušovke v Tuhinjski dolini in njihova skrbna mamica, ko so prejeli od skupščine občine Kamnik povabilo, naj se oglasijo na socialnem oddelku občim', kjer jih je čakalo novoletno darilo. Bili so zadovoljni in presrečni. Tudi podjetje Ročna in tovarna Svilanit sta priložila primerno novoletno darilo. Zaslužijo pohvalo in posnemanje iniiniiiiiiti