Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak* sredo ln sobote. Na očnin* «a »vstroo^rske kraj* za celo leto' 10 40 K, ca pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, me sečno 90 vin.; ta Nemčijo ** calo leto 12 K, ust pol ista 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko ca celo leto 14 K, za pol leta 7 K. foMMttM itofHka M v« Reklamaolje so poitma« yi*>U Nifnmklruu plinu m m t)»i Hakopbrt m •• fMtti«, WHtt Kintopu ptUl-VKOM (tiri«* 88 m) n MkntMfia., **«knl p« 4h»'H- 54. StcY. V Ljubljani, v sredo, dne 8. julija 1908. Leto XI. N A S L U V A: Zs dopise in rohopiif' za list: tJjffttfnlŽtVO . Bdečega Ftapcr«.’, IJnbJiaitft, — 7.n Junam« poMljaiv, naročila na 1i*t. reklamacija, interni* > t. • SMU Piipom , LiltbUfcn*. Dunajska testa ?tev. 20 Pivski boj. Na ljudski shod, ki je razpravljal o podra-ženju piva, se načelništvu gostilničarske zadruge ni zdelo vredno priti. Posla! je uslužbenca, ki naj bi bil zagovarjal, česar ni storil sam. Gospodu To-,st'ju se je najbrže zdelo, da lak shod ni nič dru-zega, kakor grom v gledališču, pa je suverensko preziral izraze ljudskega mnenja. Danes so člani zadruge menda sami že drugega mnenja. B:\jkot piva, ki se je shod izrekel zanj, se namreč že prav dobro pozna in vsi gostilničarji, ki so podražili pivo, čutijo njegove posledice prav temeljito. Treba jo sedaj seveda n< kol ko vztrajnosti pri občinstvu, kajti pivovarnarji in njih prijatelji še upajo, da se bado pivci kmalu navpAtfiSi. Zdi se nam, d^Tje enkrat la račun napravljen »brez krčmami'.. Kdor lahko oscim dni živi brez piva, bo tudi mesec dni ostal 2 v, če ga ne pije. To je pa va\pcV''ne*ie če hoče občnstvo za enkrat odbiti naskfl^jMItok zlasti z ozirom na to, da velja boj kart.eTfr*4Xegar predrznost bi neznansko narasla, ako bi tukaj zmagal. Trav sedanji slučaj kaže, da v sedanjih razmerah nič dru-zega ne zaleže, kakor organizacija. Kaj pomaga, da so karteli kakor vse zveze, ki jim je namen, podraževati živila, postavno prepovedani? Kapitalisti najdejo stranska vratiča in s postavo si prižigajo havane. Seveda bi se bili gostilničarji lahko spomnili, da postava ne dovoljuje takih kartelov, vsled česat so tudi vse pogodbe s takimi zvezami postavno neveljavne. Kartel nima najmanjše moči, da bi mogel izvršiti kazni, s katerimi je žugal, ker ga ni sodišča, ki bi mu moglo priznati tako pravico. Seveda kaže izkušnja, da se občinstvo ne sme zanašati na spoznanje zadruge, temveč samo na svojo energijo. Na topa tembolj, ker ni osamljeno; enako kakor na Kranjskem, se vrši boj proti pivovarskemu kartelu na Štajerskem. Tudi tam je socialno-demokratična strauka takoj nastopila in iz vsakdanjih poročil časopisa «ArbeiterwiIle» razvidimo, da ima bojkot na Štajerskem velikanski vspeh. V Gradcu je 500 delavcev Pollakove tovarne za čevlje sklenilo, da ne pijo niti kapljice piva; enaki v delavnici ju?.ne železnice. V kovinski tovarni Brandtncr in Robntin je nad 100 delavcev, ki so porabili dnevno 70 litrov piva; od t. julija ga ne kupijo niti kozarca. Tako je v vseh večjih graških podjetjih. Skoraj enaka poročila prihajajo iz Ljubna, B;uka ob Muri, Fiirstenfelda, Judenburga, Zellw"ga. Gratkorna, Wei?.a, Neuberga, sploh iz vseh delavsk h krajev. To je zelo važno za boj na Kranjskem, ki je namenjen istemu kartelu, kakor na štajerskem. Složen in dosleden nastop mora zagotoviti zmago. Znto priporočamo somišljenikom vztrajnost in pridno agitacijo. Zaradi pomanjkanja piva še nihče ni umrl. Koristilo je pa že marsikomu, če ga ni pil.' * Zadruga gostilničarjev, kavamarjev in žgan je- lo če v je izdali svojim članom slede.či oklic, ki ima v sebi vsa znamenja terorističnega nasilja: »Mnogohrojno obiskani shod ljubljanskih gostilničarjev in gostilničark dne 20. junija 1908 v bolelu »Ilirija* je z veliko večino (78 glasov proti 8) sklenil, da se, pričemi s l. julijem t.. 1. prodaja pivo: čaša Vin litri po 16 vin. in vrč, kakor v steklenienh po ’/* P° ^4 vin. Upravičen je ta povišek radi tega, ker je že pred leti se upeljala deželna naklada 2 K na hi, katero so doslej le gostilničarji trpeli, in pa ker podražijo pivovarnarji s 1. julijem pivo tudi za 2 K hi. Zadruga pa je sklenila s pivovarnarji dogovor, da kdor se ne bo držal strogo teh cen, mu bodo pivovarne računale pivo izven 'poviška še 2 K bi. dražje Pazite torej in naznanite takoj zadrugi vsakega, kdor bi kršil ta Vaš sklep.* Ta oklic prvič potrjuje našo prvotno mnenje, da predpisuje zadruga svojim članom po ovinkih kazen, kar je postavno popolnoma nedopustno. Ker ne more vodstvo samo diktirati kazni, se pa skriva za hrbet pivovarnarskega kartela in priznava to. Razume se, da je ta pogodba zadruge s kartelom povsem neveljavna, ne oziraje še na to, da je tudi nedopustna. Sicer pa bomo videli; sedaj je boj, pa se bo le izkazalo, kdo je močnejši. Poklic In Slovenci. Da so za narodno vprašanje socialne razmere zelo važne, prizna vsak moderni človek, ki-zna ceniti pomen . sociologije sploh. Uradno tyudsko štetje nam daje precej priložnosti, spoznati gospodarsko razvrstitev avstrijskih narodov ter primerjati njih vzajemno gospodarsko razmerje. Dokazovati pač ni treba, da je gospodarska moč tudi vir politične moči in samo narodi, ki. znajo priti v prve vrste modernega gospodarstva, si lahko pribore tudi toliko politične veljave, d* narodno vspešno tekmujejo z drugimi narpdi, . Vatna je v tem oziru predvsem statistika poklica. Po zadnjem uradnem štetju je bilo Slovencev (odnosno oseb s slovenskim občevalnim jezikom): V poljedelstvu ...... 896.080 V industriji............ 159.446 . V ti go vini, prevozu .... 42.059 V javnih službah in svobodnih poklicih . . . . . . 90.722 Skupaj . . . 1,188.306 Da zamoremo napraviti sliko, je treba primerjati te številke z onimi pri drugih narodih. V poljedelstvu je bilo: PODLISTEK. Strahovi. Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem. Opomin vsem dobrim katoličanom. III. Kako živimo? Kdo pa je pravzaprav zadovoljen v naši »prelepi, preljubljeni* družbi? Či bi razpisali najvišjo ceno za tistega, ki lahko dokaže, da še nikdar ni izražal svoje nezadovoljnosti, bi najbrže prišli v najhujšo zadrego, da ne bi mogli nikdar izplačati nagrade. Pač pa nimamo v vsakdanji matematiki številke, ki bi izrekla svoto večno nezadovoljnih in opravičeno nezadovoljnih ljudi. Saj ne pripovedujemo nič novega. Kdo pa ne ve da je tako? Koliko bistroumnosti je pa treba za spoznanje te resnice? Ljudje božji, čo imate oči in nekoliko časa, ne hodite v gledališč i iskat tragedij. Okrog vas, pred vami, za vami jih je toliko, da jih vsi pisatelji vseh narodov ne spravijo v knjige in na oder. Ampak v gledališču vam teko solze v curkih, če pogine nedolžen človek, ki si je osvojil v treh kratkih dejanjih Vaše simpatije, V živem življenju pa padajo pošteni ljudje kakor snopje ali pa prenašajo leta in leta muke, kakršnih bi ne bila mogla izumiti nobena mučilnica svete inkvizicije, a ne le, da vara nobena solza ne orosi očesa, še indignirani zakelnete, če vam kdo sporoči tako tiho tragedijo. Kajneda: Človek je ustvarjen po božji podobi, če govorimo s svetim pismom; čJovek stoji na najvišji stopnji organičnega razvoja, če poslušamo znanost. Kaj pa naj porečemo, bo vidimo, da živi na tisoče teh n tj višjih bitij žalostnejše življenje od črne živine. Tujec, ki bi prišel z Marsa ali s kakšnega Si-riovega planeta, bi nas morda prvi dan visoko spoštoval. Videl bi bela mesta s krasnimi palačami in ponosnimi cerkvami; znanstveni zavodi bi se šopirili pred njegovimi očmi, da bi se j:m moral klanjati in visoka umetnost bi ga kar oslepila. Potem bi mu pokazali bogate trgovine, skladišča, izložbena okna in povsod neskončne sklade vsakovrstnega blaga za potrebo in za najvišje razkošje. Odpeljali bi ga na deželo, umno obdelano in pokrito z zlatim klasjem, s sočno travo, z vinogradi in vrtovi in s šumečimi gozdovi V umetnih parkih bi se lahko spočil v prijetni senci ob šumečih vo-dopadih in vodoskokih. Z luksurioznim brzovlakom bi ga odpsljali do morja; spotoma bi mu v nagici pokazali razne tovarne in razložili, kako ogromna bogastva se izdelujejo v njih. V luki bi ga že pričakovali, ker bi jim brzojav ali pa telefon bliskoma sporočil njegov prihod in če bi bil že večer, bi se ob sijajni električni razsvetljavi lahko ogledoval ugodno kakor po dnevi. Videl bi veli- kanski promet na Železnicah in parnikih, t razkošno jahto bi ga odpeljali na morje, razkazovali bi mu umne, koristne in prijetne naprave in ko bi imel vsega dosti, bi lahko v prvorednem hotelu počival kakor v Abrahamovem narodu. Potem pa bi bilo dobro, da bi ae kmalu vrnil tja, odkoder je prišel. Zaradi dobrega glasu naša zemlje si ne bi mogli želeti niC druzega. Kajti d bi ostal dalje, bi se njegovo spoltovanje razblinila kakor radium v emanacijo. Nebeški dobrotniki I Saj je na svetu res vse polno lepot in toliko bogastva, da bi se lahko dobro godilo ljudem, Ae bi jih bilo dvakrat toliko po kontinentih Hi otokih, kakor jih je. Ali se jim pa res godi ttko dobre P V skladiščih imamo neizmerne zaklada ti vil, blaga za obleke in obutala, za hiino porabo i. t d. V skladiščih, da! Ampak Sivi ljudje nimajo toliko črnega kruha, da bi šH zvečer s družinami lahko siti spat. PotepuhiI -»pravite. Ljudje,ki£msmrdi delo I... Ali ne čutite, da vam JtiakqjO grla N besede? Da jih izrekate samo v lastno tolažbo, pa že slutte, da nimajo pravega temelja? Seveda, brezposelni ljudje so na svetu. Nekateri izmed njih ne marajo dela. Izpridoiri so. Pa niso vsi tako razcapani. Koliko jih ja, kij* dMjO ponosni naslovi in vozijo se v prelestnih kočijah) Delo jim smrdi, ampak ker imajo dovolj denarja, imajo pravico lenariti !■ ljudje jih spoitujeji prav zato, ker ne delajo nič. Čudno ipoltov aojul Ampak vsakdane. Čehov 2,560 103 • • • 18 7% Polakov .... 2,775.401 • . • 203% Rusinov . . 3,152.725 ... 23 o/0 Srbov in Hrvatov 615.907 • • • 4 5% Nemcev .... 3,068.123 • 224% Italijanov .... 362.569 . . . 2 6% * -RU&unov .... 206.890 • • • 15% Madžarov .... 9.078 • . . 0-1% Manjšin 6.419 • . 01% . Tujcev 55.909 . . . 0 4% ' Skupaj . . . 13,709.204 V industriji (in obrti): Čehov 2,167.573 30 9% Poljakov .... 625.779 • • • O O o> GO Rusinov .... 85.156 • • • 12% Hrvatov in Srbov 32.396 • • • 0 5% Nemcev .... 3,514.185 • • • 50 2% Italijanov .... 169.393 • • • 2-4% Rumunov .... 6.146 • • • 01% Madžarov .... 127 • • • 00% Manjšin 19.049 • • • 0-2% Tujcev 224 856 • • • 32% Skupaj . . . 7,004.105 V prometu in dopravi: Cehov ..... 552.100 • • • 21-2% Poljakov .... 473.815 • • • 18 1% Rusinov .... 57.248 • • • 2-2% Hrvatov in Srbov 26.929 • • • 1*1% Nemcev .... 1,232.871 • • • 47-470 Italijanov .... 91.516 • • • 3 5% Rumunov . . 5.648 • • • 0-2% Madžarov 104 • • • 0 0% Manjšin 5.666 • t • 0 2% Tujcev 116800 • • • 4 5% < Skupaj. . . 2,604.756 V javnih službah in svobodnih poklicih: Čehov 656.820 • • • 23-2% Poljakov .... 354.367 • • • 12'5% Rusinov .... 83.112 • • • 2 9% Hrvatov in Srbov 33.552 ■ • • 12% Nemcev .... 1,356.435 • • • 47-9% Italijanov .... 99.858 • it 3 5% Rumunov .... 10.334 • • 6 0-4% Madžarov .... 207 • • « 0 0% Manjšin 26.898 • • ♦ 1-0% Tujcev 120.338 • » t 4 3% Skupaj. . . 2,832.643 Slovencev je v odstotkih: V poljedelstvu . 6 5% V industriji . . 2-3% V trgovini. . . 16% V javnih službah in svob. poklicih . . • * • • * 3’2°/0 Manjšine so v teh skrižalkah navedene, ker ni bilo mogoče, povsem natančno določiti poklicev pri vsakem narodu; neki delež odpade od teh manj* lin skoraj na vsak narod, izvzemši na Nemce. Predvsem vidimo prevladanje agrikulture v Avstriji sploh, v kateri se je naitelo 13,709.204 oseb, torej Drugi so razcapani. Po ulicah se klatijo, dokler jih ne zaloti prvi policaj. Potem jih vtaknejo po primernih paragrafih v luknjo in kadar pridejo spet med ljudi, se potepajo do prvega paragrafa in do prvega žandarja. Naposled jih kaznilnica pokoplje na državne stroške. Zaničevani ljudje, ki zaničujejo življenje. Toda — kdo nam je dal pravico, da jih zaničujemo? Ali je to zaničevanje res pošteno? •Zakaj pa sovražijo družbo P Zakaj ji pa škodujejo, kjer le morejo P — pravite: da. Ampak — zakaj saj bi jo ljubili P Kaj jim je pa družba dala, koso .v.nežni mladosti, brez varstva, brez dobrega na* vodila, vedao lačni, vedno raztrgani, zašli med potepuhe, ^i so jih naučili, da se ima, kar se .name in da se jemlje, kakor se pač more P Ali jih ja družba takrat ljubila P Ali se je potrudila, da fci>jikr«iUaF — Prijatelji, tudi vi se maščujete, če ■e vam Mori krivica, in mislite, da je vaSe maščevanje opravičeno. Odgovoren je, kdor vam je storil krivico. . . ' Ej, tudi potepuhi in zločinci se maščujejo. Ilorda multiplicirajo,- kadar po vračajo. Ampak po •vali logiki ste odgovorni vi in če bi morali komu posvetiti zaničevanje, tedaj — družbi. Izročila jih hudodelstvu, oni pa trgajo njegove sadove. Kruha jim ni dala, pa si ga jemljejo, kakor vedo in znajo. Delati jih ai naučila, pa lenuharijo. Druge strehe ni zanje, kakor v ječi, pa jo poiščejo, kadar je hladno. •Mi«- ne le več kakor v vsaki drugi skupini zase, ampak tudi več kakor v vseh drugih poklicih sploh, v katerih se je naštelo samo 12,441.504 oseb. V industriji so dosegli Nemci že največio kvoto; nad petdeset odstotkov oseb, ki se pečajo z industrijo in obrtjo, torej več kakor polovica v vsej Avstriji je Nemcev; enako prevladujejo tudi v trgovini, dopravi, v javnih službah in v svobodnih poklicih; v vseh teh kategorijah je nad 47 odstotkov Nemcev, med tem ko jih je v poljedelstvu (v širšem zmislu) samo 22 4 odstotkov. Za njimi so najbolj premagali agrarizem Cehi, ki štejejo že 30 odstotkov v industriji in obrli, 21 odstotkov v trgovini in dopravi ter 23 odstotkov v javnih službah in svobodnih poklicih. Pri Slovencih je poljedelstvo odločno v prvi vrsti. V agrikulturi odpada nanje 6% odstotka, v vseh drugih poklicih 7-1 odstotka. Precej velika je še kvota v javnih službah in svobodnih poklicih (3 2%), očividno majhna pa v trgovini in v prometu (1-3%). Sami med seboj so Slovenci tako razdeljeni : V poljedelstvu jih je 754 odstotkov, v industriji in obrti 13 4 odstotkov, v trgovini in prometu 3 8, v javnih službah in svobodnih poklicih 7-7 odstotkov vsega slovenskega naroda. Višja agrarna kvota je pri Madžarih: 95'4% Rusinih: 93’3%, Rumunih: 90*3%- Vendar ostanejo Slovenci, kakor tudi Hrvatje in Poljaki nad poprečno avstrijsko agrarno kvoto. Ge odštejemo — kolikor je bilo pri štetju mogoče konstatirati — nedelavne člane rodbin, dobimo število v poklicih izravno vposleaih: V poljedelstvu: V industriji: C-hov . . 1,500.097 951.126 Poljakov . • . * • 1,595 2C5 223.330 Rusinov . • , ► . 1,821 716 29.552 Slovencev . 603.928 79.173 Hrvatov in Srbov 377 216 13.843 Nemcev . • < ► • 1,934.078 1,646 074 Italijanov . * * • 197.857 79.268 Rumunov . • • • 116.638 1.982 Madžarov . • * t 3 552 47 Manjšin . « > * 4 029 2 939 Tujcev . . ♦ • • 31258 51.327 8;205.574 3,138.000 V javnih in svo- V trgovini; bodnih poklicih; Cehov . . • « 227.645 414 987 Poljakov . • 1 > « 144.819 171.171 Rusinov . • t « 20.148 49 224 Slovencev . • • » » 18.789 65 218 Hrvatov in Srbov 9 045 18.152 Nemcev . • * • 522.340 849.036 Italijanov . • 1 ) • 37.512 51.700 Rumunov . • 1 1 . 1.902 5.887 Madžarov . • • 17 162 Manjšin . ■ « • 2 939 22 552 Tujcev . . • > • 51.327 79.644 1,036.483 1,727 739 Skupno v vsej državi je 54 odstotkov prebivalstva vposlenih, 44-2 u/o nevposlenih, 1*8% poslov. Na Slovence odpada naj večji odstotek vposlenih: 646, na Poljake najmanjši 50*5. To pomeni, da je med Slovenci največje število gospodarsko odvisnih oseb. O tem pove več prihodnji članek. Politični odsevi. Avstrijski parlament pojde bržčas 16 ali 17. julija na počitnice. Zakon o davku na žganje misli vlada predelati *n 8a predložiti šele v jeseni državnemu zboru. . , , . „ . , Zakon o davka na poslopja je finančni minister včeraj predložil državnemu zboru. 2a železničarje zanimiv je zakonski načrt, ki ga predlagajo v državnem zboru znani poslanci Krov, Michl in Weidenhoffer. Kakor znano je Kroy *am železniški uradnik in že davno lovi železničarje na svoje limanice. Načrt, ki so ga izdelali, je grozovita krparija, ne poznavajoča ne železničarskih razmer, ne pravnih načel. Zanimivo je le, kakšne dobrote namenjajo te dušice železničarjem. V g 124. predlagajo sledeče: «Ž jedo od Šestih mesecev do štirih let se kaznuje: Kdor na$ilno ovira železniške nadzornike, člane osebnega prometa ali organe generalnega nadzor-niStva v izvrševanju njih dolžnosti ali pa jih iz- kuSa ovirati. Z ječo od enega do Šestih mesecev se kaz- nuje: Kdor Sčuje, preden poteče doba ugovora, na mezdni boj ali zapeljuje vRnj.» Železničarjem in delavcem sploh ni treba razkladati, kakšno inf.*, mn o sovraštvo do ujili tiči v teh predlogih. In te duša hočejp, da bi jih železničarji podpirali! Podpisali so ta brezdušni predlog poslane: Kroy, Michl, Weidenhoff.r, Tallschick, pl. Stransky. Slolzl, GrOBl, Kraus, Lovil, Kasper, Herzmansky, Kescbmunn, Kindermann, Bernt, Sehil-der, Woif, Luksch, B ndel, Hofmann in Wagner. Železničarji naj si zapomnijo le junake in njih politične prijatelje. Politične sfere v Asiriji 30 včasi take, kakor bi živeli nekje v -vzhodni Aziji, Biio bi za psihologe vredno, preiskovati, zakaj je ravno Avstrijanec tako smešno malenkosten. Gotovo ie, da najnovejše afere, kf razburja »politične* duhove, sploh ne bi razumeli nikjer drugod. Na Dunaju imajo Cehi v desetem okraju privatno ljudsko šolo (domenskega) za katero doslej še niso megli izposlovati pravico javnosti. Dospeli dijaki so se morali voziti v BF elavo na Moravskem na izkušnje. Sedaj je naučni minister Marchet izdal naredbe, da bodo poslej izkušnje na Dunaju, izpraševali pa bodo učitelji iz Bf elave; v izpraševalni komisiji bode tudi član dun^j-ikega okrajnega šolskega sveta. Zaradi te naredbe, ki ne pomeni prav n>č druzega, kakor da se bod-o namesto fantov vozili učitelji, je pa pokonci vsa nemška pol tika, zlasfi krščanski socialc\ ki bi na najoerodnejši način radi demonstrirali svoj nacionalizem. Najlepše ie pa to, da se okrajni šolski svet kuja zaradi določbe, katero je, kaker se je dokazalo, priporočal sam. Ge so poli-tičarji taki otroci, je pač umevno, da se najvažnejša vprašanja ne zganejo. Krščanski socialci imajo med seboj poslanca, kateremu bi pravzaprav morali dati uslno kljnčav-nico. To je slavnomsni Bielohlavvek. Mož se ne more premagovati in dela v državnem zboru neprenehoma mejklice, s katerimi izbrblja po neumnem vse tajne namene svoje stranke. G ^ ?.e sestavi njegore zadnje mejklice, se dobi približno sledečo sliko; Krčč inskim soeialcem je sedanja vlada še premalo klerikalna in zato delajo zlasti Marchetu sitnosti, dn bi izsilili razpust državnega zbora in nove volitve, po katerih upajo, da pride popolnoma klerikalno ministrstvo. Tek imajo že dober, ampak pojedina, po kateri se jim siine cede, se jim u'egne prismoditi v kuhinji. Socialni demokratje se nimajo prav nič bati novih volitev, klerikalci pa nimajo prav nič pričakovati od njih; čim prej bodo nove volitve, tem prej dobe kleri-rikalci cd voiileev zaslužene batine za v^a nešteta izdajstva. V državnem zbora je prišel v razpravo so* cialno-demokratični nujni predlog zaradi starostnega zavarovanja. V lanskem prestolnem govoru je vlada sama podarjala važnost starostne preskrbe zx delavce, letos pa jo morajo socialni demokratje siliti, da vsaj pove, kdaj misli predložiti zakon. Zires lep dokaz za soeialao-politično nagnenje Beckove vlade 1 Poslanec dr. Renner je imel pri razpravi o predlogu zaradi klerikalnega naskoka na vseučilišče v Gradcu znamenit govor, s katerim je krasno pojasnil stališče socialne demokracije o svobodi ?n nos‘i. »Nastopanje krščanskih socialeev v W h • mundovi zadevi — je dejal so poja nju c s trn, da niso izpolnili ni ene izmed gospodarskih obljub, s katerimi so ob volitvah pitali voliice. Šole za klerikalno društvo «Ciro!ina» so bili krščanski socialel pripravij -ni, obstrujrati in rušiti ministre. Polit t a krščansko-socialue stranke gre za tem, da davijo vse, kar je v tej državi kulturnega in modernega, in njih glavni boj velja svobodi znanosti, dokler znanost ni bila v nasprotju z dogmami in zlasti 2 lakoto katoliške cerkve po moči. Meščanstvo ima znanosti neznansko mnogo zahvaliti in dokler je imelo znanost za zaveznico, se jo brezpogojno navduševalo za njeno svobodo. Mi pa vidimo v znanosti možnost, da postanejo ljudje zopet enaki med seboj in svobodni. Prav to pa je meščanstvu sumljivo. Prav to je razlog, da se meščanstvo boljinbolj odvrača od svobode znanosti, da pa proletariat z vsem srcem želi, da bi znanost postala povsem svobodna. Socialni demokratje so imeli prav, ko so dvomili, da bi liberalci ostali zvesti svojim načelom. Socialnim demokratom ni treba v boju za osvoboditev proletariata iskati zaveznikov, zlasti pa takim ne, ki jih izdajo, čim pad; prvi strel. Ižkušoja zadnjih let je pač menda poučila zastopnike znanosti, da nimajo nikjer več zaslombe, kakor pri ljudskih množicah. Ves sloj inteligeutov, ki je nekdaj igrai važno ulogo, je sedaj V čudnem položaju. Danes pride množica uradnikov komaj čez dve stopnji. Čemur se je prej roklo protekcija in lopo vščina, se danes imenuje politična modrost. Danes imamo socialno vprašanje inteligence in spričo t ga vprašanja je buržoazija prav tako sovražna, kakor spričo začetkov proletarskega boja. Meščanski ra'.redi nočejo od vseučilišč nič druzega, kakor da bi j"m dajala porabno orodje za kapitalistično izkoriščanje. Slrahopetai in slabotni kompromis, ki so ga sklenili s klerikalci, ni nič druzega, kakor izraz kapitalističnih čutov, ki jih navdajajo. Vseučilišče pa mora bili svobodno tudi za socialne demokrate. Mi no zahtevamo sabljic ni «bumlanja» in podobnih norosti, pač pa zahtevamo, da postanejo tudi socialni demokratje lahko učitelji in slušatelji na vseučiliščih. Nam je jasno, da zapeljuje *avratno se plazeča rimljanska politika meščanstvo z upanjem, da je ! cerkev tisti branik, bi bo varoval sedanjo družbo. , I/, strahu kapitalizma si kuje katoliška ceikev svoj j kapital. Nam je bil vedno svet vsak verski občutek delavca in sicer tistega delavca, ki še veruje, prav kakor tistega, ki ne \eruje več. Vera o najvišjih stvareh mora biti prosta vsakomur. Drugo pa je, če se n e p r en e h o m a prenaša vera iz božje hiše v gostilno. Zahtevati moramo, da se postavi cerkev z vsemi svojimi instituciami, zakramenti in znanstvenimi predstavami izven države. Načeloma moramo zahtevati, da se cerkev ne meša v državo in v šolo. Za nas je večen zakon, d i je svoboda znanosti neposredna sestra proletarskih interesov. Zato so dijaki imeli prav. če jim je bilo samoposebi umevno, da jih delavci v slučaju potrebe nc bodo zapustili. Ne vsiljujemo se nikomur, ampak to ve danes lahko inteligenca, da nima v slučaju nevarnosti boljše zaslombe, k a k o r p r i in n o ž i c a h d e 1 a v n e g a 1 j u d s t v a*. Govoru je sledilo viharno odobravanje. V hrvatsko-srbBki koaliciji nekaj poka. Glasilo hrvatske stranke prava »Hcvatika*, napada vse srdileje »Pokret*, organ naprednjaške stranke. Uredništvo »Hrvatske* je v kbrikalnih rokah in sploh odločujejo v njeni slranki klerikalci, ki iščejo nalašč povod za napade na naprednjake. Hvaležnost. k> jo žanje »Pokretova* stranka, je deloma prav zaslužena; odkar je bila v koaliciji, ji je bilo naprednjaštvo s svobodomiselnostjo komaj za dekoracijo! Naprednjaki so bili nravi pohlepni sluge koalicije, sedaj pa zahteva »Hrvatska* naravnost, naj se napvednjaška stranka iztisne iz k alicije. Tako se godi neodločnim liberalcem povsod. Hrvalako-srbska koalicija izjavlja, da ni nikogar pooblastila, da bi se pogajal z Madžari in da ie pogajanja posameznih porhncev ne vežejo. To je navadno slepomišenje, kajti vodstvo koalicije je natančno vedelo za pogajanja članov hrvatske stranke prave in jih ni preprečila, ion j mora prevzeti tudi odgovornost zanje. Ministrski predsednik Wekerle pri le baje v jeseni na H"-vatsko, kjer pripisujejo temu potovanju veliko važnost. Madžarska vlada deluje samo z zvijačami. Volilno reformo zavlači zvijačno in z zvijačami bi rada osleparila tudi nemadžarske narodnosti. Zadnjj čas se je mnogo pisalo, da nameravajo Rumuni ustanoviti »zmerno* stranko, ki bi podpirala vlado. Rumunski poslanci pa izjavljajo, da je to navadna izmišljotina in da ostanejo solidarni z ostalimi ne-rnadžarskiroi poslanci. Perzijski Žab razglaša, da je »popolnoma premagal upornike*. Toda kakor je njegovo krvoločno ravnanje gnusno, tako je njegova baharija neutemeljena. V Tjebrisu n. pr. vlada popolna anarhija. Reakcionarji in revolucionarji streljajo in se vzajemno ubijajo. — Perzijski poslanik v Berlinu, neki princ iz vladajoče hiše, je v »Burliner Tagblatu* objavil: »Za sedanje dogodke je odgovorna Rusija, zlasti ruski šahov tajnik in sedanji vojni guverner general Lijakov. Ustava se v Perziji ne da več odpraviti. Ce bi šah vendar poskusil kaj takega, bi novzročil dolgo meščansko vojno, v kateri bi zlast šahov stric Ziles Sultan igral važno ulogo. Od mednarodne kontrole bi bilo za Perzijo pričakovati kaj dobrega.* Sodrncl, sotnlSlitnilži! Kavarn« in briVnict, Ki« j« na razpolago VaU SB&i JWtfl Prapor11! Domače stvari. »Rdečega Praporja* upravništvo sc nahaja odslej na Dunajski cesti št. 20. Vse slovenske poslance je ljudski shod v ljubljanskem »Narodnem Domu*, ki se je pečal z razmerami železničarjev in poštnih uslužbencev potom svojega predsedništva pismeno naprosil, naj se udeleže g!asovanja o predlogih poslancev drja. Ellenbogna in Beera in naj glasujejo za predloga. Poznavajoči farizejski »demokratizem* naših poslancev, nismo gojili prevelik"ga upanja, a vendar se nam je zdelo nemogoče, da bi gospodje popol noma ignorirali prošnjo volilcev, katerim so obetali zlate gradove, ko so potrebovali njih glasove. In Vendar se je zgodilo. Nekateri poslanci so res imeli »nujnih* opravkov, ko bi bili morali biti v zbornici in so romali takrat bogu; je, drugi pa, ki so bili navzoči, so junaško glasovali proti zahtevam železničarjev in pošlnih uslužbencev. D jbro je, če se ohranijo imena teh rodoljubov. Proti Beerovemu predlogu, da naj se dovoli 4 7 milionov za poštne uslužbence, so glasovali sledeči slovenski poslanci: Demšar, Fon, Grafenauer, Gregorčič, Hočevar, .Dklič, Korošec, Ploj, Pogačnik, Povše, Roškar, Štrekelj, Š.iklje, Šušteršič, Žitnik; proti Ellenbognovemu predlogu, da naj se dovoli 20 milionov z a žele zn iča rjo: Demšar, Fon, Gostinčnr, Grafenauer, Gregorčič, Hočevar, J iklič, Korošec, Ploj, Pogačnik, Povše, Roškar, štrekelj, Šuklje, Šušteršič, Ž lnik. Tudi vsi hrvatski člani Hribarjevega kluba, kar jih je hilo navzočih, so glasovali proti predlogoma m sicer proti prvemu: Biankini, Ivčovič, Perič, Pro dan, Tresič, Vukovič? proti drugemu predlogu: Biankini, Učečič, Perič Spinčič, Vukovič Liberalizem in klerikalizem sta torej združena markirala proti poštnim in železniškim uslužbencem. Tndi o znižanju sladkornega davka, ki ga je predlagal poslanec dr. Ellenhogen, se jc glasovalo ob koncu proračunske razprave. Proti predlogu za znižanje so glasovali sledeči slovenski in hrvatski poslanci: Benkovič, Biankini, Demšar, Fon. Gostinčar, Grafenauer, Hočevar, Hribar, D-čevič, Jaklič, Korošec, Krek, Ploj, Pogačnik, Povše, Roškar, Štrekelj, Šuklje, Šušteršič, Vukovič, Z tnik. Radi bi vedeli, kako bi liberalni in klerikalni veljaki utemeljili in opravičili to glasovanje. Ali zahtevajo tudi drag sladkor slovenski in hrvatski »narodni interesi?* V ljubljanski jubilejski ubožnici v Vodmatu se je pretečeni petek zgodila nesreča, ki zopet osvetljuje zistem naših dobrodelnih zavodov. Neka Marija Papež, 25 let stara, je bila iz blaznice na Studencu oddana v imenovano ubožnico. Tukaj je v petek napadla (iO letno Nežo R i k a r d, ki je bila prej tudi v deželnem zavodu za umobolne, ter jo je tako vrgla ob tla, da ji je noga izpahnjena in na dveh mestih zlomljena, ter so jo morali prepeljati v bolnišnico. Ob njeni starosti imajo zdravniki malo upanja da okreva. Spričo takih dogodkov se že razume trditev deželnega odbora, da presega odstotek ozdravljenj na Studencu kvoto ozdravljenj v blaznicah drugih dežel. Ce se gleda le na to, da se odpravi čim več bolnikov iz zavoda, se lahko doseže visoko število odpustov. Posledice so pa p tem take, kjkor v teta slučaju. Po našem mnenju je ubožnica ubožnica, a ne pa fiH-alka blaznice in reveži, ki morajo svoje stare dni preživljali brez veselja v tej hiši, imajo vsaj pravico do varnosti življenja in zdravih udov. Ljubljanski časopisi niso o slučaju nič poročali, ker so menda merodajni krogi pazili, da bi stvar ostala tajna. Zavedajo se pač, da ni v redu. Toda s takim zamolčevanjem se ne sanirajo razmere, ki so nujno potrebne popravka. V ubožnici je še marsikaj, kar ne bi smelo biti. Tudi ženska, ki služi kot nadzornica in je zato honorirana — ne vemo, s kakšnim zneskom — je prišla iz blaznice, kakor pravijo, neozdravljena. Menda se misli tudi tukaj, da je za reveže vse dobro, ker se ne morejo braniti. Mi pa zahtevamo, da se javnosti pojasni slučaj in da se ustvarijo garancije, da bodo podobne nesreče za bodočnoi-t izključene. Čudne misli so povdarjale udeležence zadnjega shoda zaradi podražrnja piva. Velika množica se je zbrala na prostranem vrstu »Narodnega Doma*, toda skoraj bi bilo treba posebne svetilke, da bi bil človek našel koga razven delavcev. Kadar je in kadar ni priložnosti, slišimo, da je slovenski narod proletarski, da smo vsi reveži, da med nami skoraj ni kapitalistov. In človeku se skoraj zdi, kakor bi bila ta trditev do malega resnična. Gotovo je, da Ljubljana ni mesto bogatinov. Res je, da nimamo mnogo industrije in da število delavcev razmeroma ni tako veliko, kakor v čeških, moravskih, nižjeavstrijskih mestih. Toda poleg in-dustrialmh delavcev je v Ljubljani ogromna množica ljudi, ki morajo računati z vsakim vinarjem. Imamo male uradnike, državne, deželne, občinske m privatne, učitelje, trgovske uslužbence, pisarje i. t. d. Socialne šege, ki jih silijo na nekazo »reprezentanco*, jim včasi še bolj grene materialno življenje, kakor delavcu, ki je v tem oziru bolj svoboden. Tudi ne bo nihče trdil, da je v teh krogih pivo neznana pijača, da Žive brez soli in sladkorja, da jih davki ne brigajo. In vendar jih ni bilo na shod. ki je imel razpravljati o interesih male mošnjice; prepustili so samim delavcem ves boj, sami pa so ostali doma, kakor brezbrižni. Ce mislijo, da je tako nezanimanje častno, se res korenito motijo. Vsako podraženje jih hudo zadene; zakaj jih je sram, priznati to P Mar mislijo, da jim bo ostalo več denarja v žepu, če ne poved d da jim vlači ves iikoriščevalni zistem borne vinarje iz žepa, tako da je sredi meseca že zadnji? Ampak ta indiferentizem ni le smešen, temveč žalosten je. Kajti svojih vitalnih interesov ne bodo obvarovali brez boja. Ali naj nosijo samo delavci svojo kožo na semenj? Ce bi ne bilo zastarelih predsodkov, bi na shodu v »Narodnem Domu* lahko bilo desettisoč ljudi, ki jim gori za nohti. Shod ne bo brez posl dic, ampak če bi bili prišli vsi, ki bi bili morali priti, bi bil boj že danes končan v korist vsega prebivalstva. Toda naša inteligenca se boji .tika z delavstvom; naj se ne čudi, če se bodo delavci spominjali tega, kadar bo inteligenca apelirala nanje. Omejitev žvižganja na parno pličal. Z odlokom z dne 25. aprila 1908 je ukazalo železniško ministrstvo, naj se žvižganje na strojih kolikor mogoče omeji. Ministrstvo utemeljuje to zapoved i tem, da se s piskanjem vznemirjajo posebno ponoči, potniki in pa stanovalci blizu železnic;. Socialni pregled. Iz življenja vajencev. Obrtniško-mdustrialai naraščaj je sloj, za katerega se takorekoč živ krst ne briga. Vajenca se ima navadno za nekako smešno figuro, dasi je njegovo življenje mnogo te^j« od življenja njegovih vrstnikov v šoli in dasiravne mora že v najmlajših letih s svojim delom pomagati družbi. Posebno čudne pojme imajo pa o va* jencih nekateri mojstri, ki jih sploh nimajo u popolne ljudi. Namesto da bi jim posvečali VSO brigo in skrbeli, da si nabero vsega potrebnega znanja za bodoče življenje, jih vodi edina misel,,, kak? hi tudi od mladega fanta čim več profitiralb Pogp.-stoma mora vajenec nadomeščati delavce in je najbolj izkoriščana oseba v podjetju. Za vse to ga ravnajo nekateri mojstri z mladeniči slabi« kakor z domačo živalijo. Za danes nekoliko primerov, di katere zlasti opozarjamo obrtno oblast in obrtno nadzorništvo. Pri ključavničarskem mojstru Ignacija I v-kiču na Sv. Petra cesti št. 69. prenočuje vajenec E T. v delavnici v nekem zaboju, ki je celo prekratek za njega. Zaboj, ki je iz navadnih desek zbit, je ves dan pod pokrovom, v njem se nahaja stara slama, za odejo pa ima razdrapane cunja. Vajenec dela od i/tQ. zjutraj pa do 8. zvečat brOz postavnega počitka med delovnim časom, ki bi ga moral imeti kakor vsi odrasli delavci. Vajenci delajo pri tem mojstru tudi ob nedeljah večkrat do 4. popoldne. — Gospod Breme, ključavničar v Vodmatu, ima štiri vajence, ki jih pokliče vsaki dan ob */»&• zjutraj in večinoma začno že pred 5. zjutraj delati ter delajo do */»l. popoldne, potem pa zopet začno pred 1. in delajo do 8. in celo do 7j9. zvečer. Ob 9. dobe šele večerjo, tako da ve« popoldan nimajo druzega, kakor malo kruha, dopoldne pa sploh nič. Na ta način delajo vajenci po 15 in celo 16 ur na dan. V Ljubljani se nahaja obrtna oblast, društvo za varstvo otrok ht obrtno nadzorništvo in vsi skupaj ninugo nobene moči proti takemu izkoriščanju, ki mlademu človeku uničuje organizem, pa ni čuda, da jih ob 18. letu toliko umrje za jetiko. Niti odrasli ljudje, ■« de’ijo več kot 10 ur na dan; pri Bremen dela pomočnik samo od 7. zjutraj pa do 6. zvečer,tvajenci pa morajo delati za solato, ki jo dobe opoldne in zvečer, celih 16 ur na dan! Gospod Breme ima v Vodmatu tudi neko kovačnico; ker mu je pa kovaški vajenec ušel od tam, ie enostavno dal iz svoje delavnice ključavničarskeaa vajenca J. H. na Selo v kovačnico in ta bode toliko časa tam, da dobi druzega fanta. Tako si pomaga gosp. Breme iz zagate, da ima fanta za prenašanje tovorov iz Cegnarjeve ulice na Salo. rr Tretji mojster je klepar Janez Vostner v Novem Vodmatu št. 6., ki ima tudi enega vajenca in misli, da ni deček za nič druzega, kakor za prete-pavanje in zato da dela od 7,5 zjutraj pa: do 7,9. zvečer. Ce hoče vajenec v nedeljo k staršem po čist) perilo, mu pravi mojster: »Kaj boš .hodili Potlej bolan nazaj prideš.* Enkrat pred fei-gim časom mu je vajenec rekel, ko ga je tepel, da se bo pritožil. Arogantni mojster je pa zakričal nad njim: »Vse kosti ti polomim, če kuj tacega narediš 1» Fanta tudi iz navade tepe. Omeniti moramo še to, da je vajenec na glavi, bolan in mu več let sploh iz ušes teče; ako mu da klofuto, ga po več dni nato trga po glavi. Morda se merodajna oblast vendar nekoliko zgane v varstvu zdravja vajenčevega in pouči mojstra Vostneija, da se dandanes tudi z živalijo ne sme grdo ravnati, toliko manj z vajencem, ki ima komu! dobrih 14 let. C: pa bode še zanaprej s fantom tako delal, potem se deček telesno pokvari, da se bogu usikili. Navedemo še sledeče: Če je vajenec poved«! pit močniku, da je mojster rekel, da prepočasi delata in je nato pomočnik zahteval knjižico od mojstra, da gre proč, je Vostner znesel jezo nad vajencem in ga oklofutal zato. , Toliko navajamo za danes, opozarjamo pa vse merodajne kroge, da bomo posvečati razmeram vajencev največjo pozornost in ne bomo trpeli, da se zanemarja uboge fante in da se jih trpinči fea tak vnebovpijoč način. Po zaključku lista. Državni zbor je loglaino aprojal nujnost so-cialno-demokratičnega predloga zaradi StarMtBtCt zavarovanja. V meritoričnl debati je minister Bienerth izjavil, da predloži v jeseni odnošnt zakonski načrt in sicer po človeški previdnosti, dot 8. novembra. Glede glavnih načel je izjavil, da te načrt oblegal reformo bolalikeaa la miHiHi zavarovanja, itaroetno in invauditetae zaveto-vanje delavcev, pa tudi preskrbne uredbe za tiste kroge samostalnih, ki so gospodarsko blizu delavcem in tudi potrebni pmkrbeza starost. Shodi. Shod proti podraževanjn živil na sploh in oroli podraženju piva še posebej se bo vršil V četrtek 9. julija zvečer na vrtu Narodnega Doma. Začetek ob 8. uri. — Pridite vsi, ki se zanimate za neprestane atentate na ž pe delavskega ljudstva. Strokovni pregled. Tajnifetvo za strokovne organizacije na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani je začelo te dni delovati. Za tajnika je imenovan sodr. A nton Kristan iz Idrije, ki je že nastopil tvoj« mesto. Naslov na tajništvo je: »Strokovno tajništvo (Anton Kristan), Ljubljana, Dunajski e »ta št 20. — Na strokovno tajništvo sc jc obračati v vseh rečeh, ki se dotifiejo strokovnih oirgpquacij. Konlerenca zastopnikov ljubljanskih strokovnih organizacij je, zborovala v nedeljo* 5. t. m. v hotelu Ilirija Na konferenci se je izvolila provizorna stro-lu>vn»komisija za Ljubljano, ki jo tvorijo: stro-kb.vni tajnik sodr. Anton Kristan, dva zastopnika železničarjev in po eden zastopnik tisk-rjev, knjigovezov, mizarjev, tobačnih delavcev in kovinarjev. — 26. julija bo plenarna seja vseh zastopnikov'ljubljanskih strokovnih organi7acij. / OeltTika tiikovD« dražba t Ljubljani, r. z. t o. z., je započela že svoje delovanje. Sedež ima tijrJDunajski cesti št. 20 (proti kavarni «Evropa*), til Oa^lov se naj pošiljajo vsa pisma, tičoča se brošure, knjige, razglednice in vse drugo, fr K založila «Delavska tiskovna družba*. . Občil »bor produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev se je vršil 5. julija dop. Izvolil se je nov upravni odbor in novo nadzorstvo. Občnemu zboru je' prisostvoval tudi strokovni tajnik sodr. A. Kristan. ^ TrbOflje. (Nesreča v tunel u.) Za premo-gokopno industrijsko železnico se vrta tukaj tunel, čemur-je v rabi strojni električni sveder. De-vci pri. gradnji tunela morajo stati pol metra vlbbeko v vodi, električni tok je pa premalo izoliran in tako m je zgodilo, da jev torek tok ubil delivca sodruga Miho Hartla, tri druge delavce pa omamil, da ao prišli v največjo nevarnost. Basiravno mora vsak izvedenec vedeti, da je taka nesreča vsak hip mogoča, vendar ni podjetje po-skrbelo za potrebne varstvene naprave. Kriv pa bode najbrže zopet — mrlič. Dokler ni smrti, ne pozna gospoda nevarnosti. Razume se, da je ta nesreča in neodpustno varčenje, ki jo je provzro-filo. močno razburilo duhove v Trbovljah. 1 Dolenjskega. (Suš a.) Nemara hoče na Kranjskem in na slov. Stajerju suša postati stalna prikazen, ki bo nastopala v kratkih presledkih in bodo dabe letine normalne kakor na Ruskem. Kapitalistično gospodarstvo je podrlo gozde in novi zasadi rastejo počasi. Gozdi so regulatorji obnebja. V Ustnikih raste mahovje; ono zbira vlago, zadržuje deževnico, da ne poteka prehitro nizdol, v hostah je tedaj vlaga, vsled hlapenja pa je deževje normalno. Brez usmiljenja se sekajo gozdi. Po vsem južnem svetu vozarijo naš les. Naš kmet jemlje v revi denar iz boste. Grajščine so pokupili ljudje, ki so po večjem z denarjem denarnih zavodov plačevali kupnino. Grajske hoste so se, parcelirane tab male kose, prodajale, kmet je iskal kupnino za kupljene parcele v kupljenem lesu. Nobeden ni občinskih odbornikov na kmetih organiziral, da bi Mie občine pokupile grajščine, njih njive in travnike prodali na drobno kmetom, hoste pa obdržale. Prifll« bi jim skoraj zastonj. Tudi travnike obdržati bt' bilo dobro, ker skoraj vsako leto primanjkuje mrve in bi občine svojim Občinarjem za manjše kupnine v sili vstrezale s pičo. Naši duhovniki so socialno delo tako razumevali, da so začeli agitacijo za konsumne zadruge; ubiti so hoteli s tem meščanstvo, to je bila vsa njih socialna ideja. Dtthovaiki so skoraj edini učitelji našega kmeta. Ziaj dežuje redkokrat. Nalivi so navadna prikazen m deževnica se hitro odteka ter jemlje s seboj hostno in drugo zemljo. Ali pa tudi nastaja -kakor letos, ko je po slov. krajih posebno koinja je dala le polovico one mrve Kranjska detelja, nanovo vsejana, ni liiogla rasti. Druga košnja nemške detele bo slaba. Ptotnina ne more rasti. Krompir, glavna jed na nali kmetiji, je zdaj še kakor lešnik. Koruza, vsak dan kot žganci u kmečki mizi, in klaja za prešiče, Ue more naprej, le zgodnjo vsejana se še drži ali ■e bo dala kaj prida zrna. Oves bo dal malo slame Nr* te malo drobnega zrna. Oves bo stal 8 K vagon. Zimska žita so se obnesla, ali zrno tudi ni kaj lepo. Sto zimsko žito bo rešilo kmeta najhujšega; slama bo nadometčala otavo in tudi ajdovca, če je bo kaj,- Otave najbrže ne bo. To bo hudo. Lani je buo težko za krmo. Za & K — 6 K stari cent se je kupovala letos spomladi krma. Veliko se je pokosilo svežega že aprila in maja meseca, malo je bilo tedaj kositi in sufliti trave in detelje. V hribih le do avgusta vse pokrmili, kar so posušili. paie. Pašniki so rujavi in trav-se trikrat kose. Ob polovico pridemo na Kranjskem in dol. Štajerskem, jitdaj se je Kranjska mej vsemi cisl. deželami li glede itevjla goveje živine na prvem mestu. (‘ bodo dobro trdili mesarji in konjederci. Naj-4:,tetyt vozi kmet mesarjem. Solzno mu je in le malo dobi zanje. Štiri leta raste govedo, di je m rabo. Štiri leta bo rabila naša kmetija, da apopolni število goveje živine. Z živino gre tudi (peg* Dolenjska in dol. Štajerska na leto spravite par sto tisoč rejnih in rejenih svinj v promet. Kup-tijai svinjami je glavna žila dohodkov naše kmetje. Zdaj vozarijo svinje na trg, ali polne koše zopet nazaj. Ce ne bo krompirja, pese, koruze, ne bo mo£ zrediti svinčet do sala. Suha Krajina izreja vtikdleto veliko število rejenih prešičev, letos bo IttlilBje Uuditvo moralo dati prihranjeni, pristradani, v |meriki laaluieni denar sa nakup živeža. Bola Itruina ravoo tako« Tam imajo Se upanje na vino* pide. Mrva je tam danes že po 14—16 K za ijgif P1 iu.i iit ......... ■.■■»■■nii iin u ....... INljMetj ii f?** «*Hl kakor Prva lani 100 kil. Pa še dobiti je ni. Sadje lepo Laže. Jablani, češplje so polne. Ali odpadlo bo sadje v grozni suši. Vino kaže dobro, ali jagode bedo tu li odpadi', če ne bo skoraj dežja. Sicer vino ne bo nikog-ar nasitilo. Ljudje bodo še bolj pili in bolehali na bolezn‘h, ki jih povmsča alkohol. Vprašanje je, ako bo ša otava pr/rasla. Stari možje pravijo, da ne bo. Ako ne t>t> d< žja, tudi ne bo mogoče za repo in ajdo orati. Ako ajde ne bo, bo še hujše za gospodinja, ki ne bodo imele kaj na mizo postavljati. Zelja ne bo. Suši sp. če se tudi škropi. Zelje veliko 7alega, vsak din je na mizi kmeta. Na Ruskem je v lakih časi vladal Skorbut, ki je posebno tudi naslajal rad: pomanjkanja tega in drugega sočivja. — Fižola ne bo. Ta je tečen in nekaj boljšega užitka kmetu Kmetje se menijo, da bodo govejo živino sami klali in pojedli. Zaklala se bodo poedina živinCeta in jedli bodo vsi vaščani. Ko postane mrzlo, se bo meso vsolilo in obesilo v dim. Škeda, da ne razumemo, kako Nemci v severu meso »einbockeln*. Naši kmetje bodo pozimi in spomladi tožili kakor pred leti ruski kmetje: odbijte mi eno roko in ne boste me tako oškodovali, kakor če pridem ob živino. V takih časih je čudno, ako se še kdo za politiko poganja. Mar bi se izobraženejšš za to brigali, da naše ubogo ljudstvo rešijo najneumnejšega bab-jeverstva, ki v takih časih med kmeti bujno vstaja, to namreč, da zamore tudi kak človek preskrbeti dež. Ljudje nosijo denar ljudem, ki ljudstvo zagotavljajo, da lahko pripravijo dež. Naš? ženske na kmetih pojmujejo v tem oziru, kakor ženske v katoliškem srednjem veku pred Trubarjem, ki je dobrotljivo uničeval to babjeverstvo s poukom. Glede tega babjeverstva bi imeli dosti zapisati, kar bi uničevalo, da je neka vrsta našega izobraženstva neusmiljena napram ubogemu kmetu in posebno napram njegovemu ženstvu. Smejejo se na tihem nekateri, ko jemljejo denar za molitve za dež in uboga žena je prepričana, da bo dotični dež pripravil in zopet nosi denar tem fabrikantom dežja, dasi vidi, da ta fabrika ne premore dežja. In letos so goljufivi barometri in stranišča. Že tudi krožijo neumnosti, kakor ta, da se je v Pleterjih v samostanski cerkvi prikazala lurška mati božja in izjavila, da tri leta ne bo dežja. So tepci, ki to verujejo, a precej jih je. Res malo izobrazbe tekom toliko stoletij je pridobilo naše ljudstvo na kmetib, ko je vendar živelo y krajih ob važnem morju! »»»V i|i %WI Zahtevajte po VEfib gostilnah, kavarnah in hrivmeah wBBT I Prsti klerikalizmu! J «. 'fr ♦ ••i«f.»i a *«s-.* o-.a m A B A V £ T B Wahrmundova brošura »Kaisiiifto sV«t@Vuo Bizimje in sVobodta znanost11 je ravnokar izšla. Stane 70 wisn. komad. N JL B A V I T E Slovenski prevod je popoln, ker je preložen po interpelaciji poslancev sodruga Nčrneca in drugov ter po govoru :::: poslanca sodruga Seitza. :::: Važno sa delavce in sploh ■a vso konsumente! I' mm 5* V »Založbi časopisa .,Naprej!11 v Idriji* je te dni izšla brošura nu nuuvuuiuiu uiuumu . Njih pomen in važnost za delavsko ljudstvo. Cena brošuri j« 20 VinarjtV. s Jfiiteri želijo dubrv, po CWSS tn ramesljiv& poiovah' na/sv cbrntfhf p £)fuJbfyani itfclodvorskm vh'evJSA %Sksfac*jrs&ttt9tyasnila i Kdor se zanima za zadružništvo, osobito za konsumna društva, mu bo ta brošura zelo dobro došla. V njej so uvrščeni naj-raznovrstnejši članki, ki govore o pomenu, važnosti in zgodovini konsumnih druttev. Sezite po njej! » ^ KAVARNA ,IJnione‘ preje ,Tedesoo‘ v Trsta se priporoča cenjenim sodrugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. HBHSSsassasBSsaasBSSsa Berite! Berite! Citajt® in Sirite sledeče knjige in brošure: K. Kantsfcy: „Kdo anlfnje proizvafanje v »ale«r Gena 30 vinarjev. H. Kirchsteisei: „Pod spovednls pečatoa". I. del velja 'l kroni 60 vinarjev. II. del velja ‘i kroni. ▲. Kristan: r:—..Socialije«". : .. Cena 30 vinarjev. A. Kristan: ,.Socialna demokracija in kacttško ljudstvo". Cena 10 vinarjev. K. Marx tn Friderik Engels: .'Komunistični »anilest11. Cena 40 vinarjev. A. Kristan: »Zakaj gao socialisti?" Ceua 14 vinarjev. ..Vatikanski Jetnik". Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 5 kron. V«e te knjige in brošure »a dobe v upravi »Rdečega f’M-porja> v Ljubljani, h i S. Steln, tovarna za platno 1 Naohod na Čeikem, i Ti*k» Iv IP», v Kf.w«