LETO XI. — VOL. XI
ta-. ■■ ■'
za
Dbm,
-Jb
»
i
—Odikar je dkektorij S. N. a sklenil 'kupiti Diemrfer-poseistvo za Narodni je /postalo zanimanje eiandakiiih ISlclvencev za (Narodnega Doma! jako aihtno. Društva enoglasno pirajo dtelo.direktorija in izražajo priznanje, »ker se je ;pil »vet. Pričakovati je se^ ko je is vet že takorekoč :upljen, dta bodejo društva polcflpiisala nove delnice, pa tudi vsi posamezniki, katerim je (blagor naselbine pri srcu. Družba Narodni Dom bo imela eno nagiepših stavbišč v Clevelandu, ikar jih je riaijti »v slovenski naselbini, in ielja v&alkogar mora biti, da se na tibtičnem prostoru fcimprej dvigne veličastna narodna stavba. Z združenimi močmi bo šlo. Skupne sile delajo čudeže. Oe tekom dveh let plača ysak izaveldni rojak v Cleve-jlandu, recimo $30, za tri delnice, aii malo več 'kot dolar (ma mesec, pa imamo zemljišče plačano in Narddfni Dom pod streho. Zaivest, da- je Narodni Dom potreben, .zavest, da / združeni lahko postavimo tri ^ ali štiri domove in ne samo e-nega, nas mora neprestano ' opremljati. vsak posamezen rojak na delo! Društva bode-(jo pa tudi po svojih »močeh slerfbeto, da se čimprej selijo v svoje lastne dostojne prostore, kjer bo našel narod' svo-zavetišče v vseh kulturnih druigih potrebah.
Slovenski Sokol je potrdilo sklep di-ne«ktorija S. N. Doma za na-1 kup zenulijiščla. Zastopnikom ■< pri konferenci dlnušteiv sta bila izvoljena Fr. Šober in John Chnperman. Za kolek torij e so se (priglasili: John Pollock, Ant. Golob in Frank Kun-. štelj. Druitvo (Slovenski Sokol / je tudi sklenilo, da se kupi za i $100 vojno hranilnih znamk, j —»Dr. Carniola, /U288 TM je j enoglasno potndido -sklop direktorja, da se nakupi Die-merjevo (posestvo 2a Narodni Dom.
i—iKaikih 50 Cleveiankflčainov se je udeležilo prvega napada na nemške postojanke na francoski fronti, zajledno z idirugimi ameriškimi vojaki. CFevelandčani, ki so zmagovi-pdgnali Nemce za (kakih 1600 ■setžfrKjciv .nazaj, pripadajo :d an j emu 4. polku Ohioske arodne milice.
■V pondeljek je imela v trgovski zbornici govor Miss •Anna Morgan, »sestra Jdhn P. Morgana, ena najbogatejših j tžensk sveta. -Miss Morgan je j prišla na povabilo več upljiv-/nih oseH)., da' pove o svojih /skušnjah v Franciji. Miss iMjorgan se je nahajala v Franciji, oldkar je izbruhnila vojma leta 1914. Takoj »v za-I četku vojne yle na svoje .stroške ustanovila bolnišnico za vojakov. Tisoče ranjenih akov je tam dobilo zdrav-5l Poleg tega je načelnica po-nega odbora žensik, ki skr-za to, ic5a se obdela zemlja, je še pred kratkim div-vojna, in odkoder so se 1 umaknili. 'Miss Morgan na svoje stroške idiala za-i 17.000 sadnih dreves, kmečkih hišac, hlevov gosipodarskih poslopij. Pri govoru je katzala tud'i z (bojišča ' in opuistošenih ih krajev, katere slike napraviti francoska , da Amerikanci vidijo, Nemci v Franciji, boj je nastal v me-ici v ipondelijek zve-(je prišlo na vrsto vpra-naj nosijo vse me-ta$k ti-
tm
kjenl vsi skupaj^za narodno delo.
sikanne? Direktor javne službe Mr. Fitzgerald se <jie izjtavil, da je to protipostavno, dla mesito daje tiskovine Ikoinmr hoče, unijski ali sikebski 4iskarni, katera Ije cenejša,' ona dobi delo. Radi preidiloga je prišlo skoro do pretepa med coun-cilmanom Sulzmanom in Kruigerjem. Eden druzega sta obklaldlaJa s priimki: lopov! Konečno so se pomirili. Predlog, da morajo imeti vse me-is'tne tiskovine unijski znak, je obveljal s • 23 glasovi proti 3.
—Joseph Haas, ki ima gostilno na 5903 Train ave. se je v torek zjutraj preb-uldiil in je zapazil skozi odprta vrata v gostilni nekega mošfloega za bairo. Haas je nemudoma u-strelil proti neznancu, toda ga ni zadel, nakar je ropar skočil proti njemu. Haas je hitro zalprl vrata m streljaj skozi ključa v ni štoo luknjo in je roparja tudi v resnic zadel. Ropar se je potcftal, in policija ga ije pozneje odpeljala., Piše se Henry Schroeder.
—Iz Cincinnatija se poroča, tdta je bil tam napaden -in oropan za pet tisoč dolarjev neki clevelandski vojak, po imenu Gust Kolbe, saržent ameriške armade. Kolibe je stanoval prej na Norwood Rd. in Superior ave. v Olevelandlu. Ro-prji »so ga najprvo omotili, potem pa mu vzeli pet bankovcev, , vsak po $1000. Kolbe se je nahajal na ipptu v vojaško taborišče v Gamnp Hancock,
Ga
_
de se je že skoro popolnoma
razšel. Mnog novincev je 'bilo povišanih v službi, mnogo tisoč ljudi <le 'bilo poslanih v druga taborišča, mnogo jih pa (bo v najkrajšem času na potu v Francijo. Do konož; tega meseca pride več tisoč 110-(vincev k vajakoim.
—<Gustarve Karpis, 21 let star, 2734 W. 15th St. stanujoč, je bil poklican ipred voja-šik nabor, pa ni prišel. Po-silali so policista za njim, ki ga (jie pripeljal na glavno postajo policije. Tu je Kartpis obupal nad -življenjem in se je obesil na strop, tda paznIR ga je še pravočasno dobil, da je prerezal vrv. Ko so Karpisa odvezali, se je strašno jezil nad sebctf, ker je bingljal. Izjavil se je, da nikdar več tega ne stori, in gre raje na-fronto. Ustregli so mu. Posladi so ga v Camp 'Sherman.
—Lijudje se neprestano pritožujejo, /tto. morajo plačevati več plina, kot ga pa -v resnici dobivajo. Mestna zbornica na(jela več izvežbancev, 'ki ibbdejo v raznih hišah presku-isil metre. Pravijo, da je več zraka v ceveh Ikot pa plina, in Ijudlje morajo ''luft" plačevati, namesto prave gorkote.
■--Vlaldla je konečno le oklenila zapleniti (premoženje Av-strij-cev in Nemcev ter ga prodati nai [ravni drailbi. Premoženja Avstrijcev in Nemcev, ki so v Amerik naseljeni, se Amerika ne bo dotaknila, anupak prodalo se 'bo ono premoženje, ki se nalhiaja v tej 'cfleželi, in katerega lastniki bivajo v Avstriji ali fNVmčiji. N. pr. v New Yorku imajo razne nemške parobrodne druilbe ogromna skladišča in pristanišča. To {je nemšika lastnina na ameriški 'zemlji. Ta lastnina se (bo zaplenila in prodalai. Avstrijci in Nemci pa, ki' stanujejo v tej deželi, so lahko mipi, ker njim vitada ne bo ničesar ivzela.
Ok priliki kak« v—M—, betrifij« toi pri vfitifw tmlzJVf Ijtiniilto m m rnrwlnt *>vt» "»LOVIM«« I NA-

ruskemu nsroduWasador ^Dr- ^^ vosqaL
državo od Avstrije.
Wiashingiton, 12. marca. — Ameriška v-lad'a je dobila kopijo juig"o§lovaruskeig-a manifesta, katerega so uložili jugo-slovaniski poslanci v avstrij-sikem (državnem oborit pod vodstvom dr. Korošca. Petintrideset slovenakilh in hrvat-skillv državnih polsancev je podpisanih na manifestu. V manifestu* zahtevajo jugoslovanski poslanci, da Avstrija 'memudoma siklene mir na podlagi enake ipravice za vse narode in na pold/lagi narodnega samoodločevagkj Poleg tega zahtevajo Sl<mnci in Hnvati neodvisno svobodno juigosflo-vansko državo. Manifest se začenja s protestom napram avstrijski vladi, ki ni dopustila, da bi se zastopniki malih narodov udeležili mirovne konference v Brest -LitOvsku. Nadalje opisuje manifest silne grozote, katere so morali preisrtati Slovenci in Hrvati, odkar se je začela vojna. "Ta-kozvana avstri,j>skla ustava je. najlvečja blodnja za avstrijske narode," pravi manifest.
Pun ti na štajerskem.
Zurich, 12. marca. Resni nemiri so zbruhnili v Gralcfcu, glavnem mestu Štajerske. Kb je množica poslala oblastem jprotest radi slabega kruha,katerega daje vlafcla in radi pomanjkanja kruha, se je množica zbrala na javnih ulicah in razbijala Okna po javniJi po-
PERM
Published and under permit N' orized by the Aot 6th, 1917, on Post tiffice •( Ohio.
By order of the A. S.
. Postni
. Zjed. države n« boljšev
Sovjet vseh ru ki scidlaj zborujte deloma pod upljiivi kov, deloma je Z|jedinjene idii^žave priznajo nobene v! ji, raditega pjr ni poslal svoje (cli ^ol;jševik<^v
škemu konJzulu _
ferega je naprosil, Siaj izroči brzojavko zborovdlH ruskih delafvicev in vojak® ki vsa*j
velik
»strank, vi, je boljiševi-ostojen.
deil|oma reprezentij dal ruskega nart
Pozor, zavi venci v
Slo-
Lsi se mi
jastvo prisiljeno nastopiti, da
pomiri izgrednike.
Pred vseruskim "SovjetOm"	narod'a. Kot je rzvidno dz po-
Washimgton, 12. marca. Na	ročil in uradnih naizn^inil Slo-
predtvečer zborovanlja ruskih	venrfce Narodne Zveze, prire-
koncilov delavcev in vojakov,	di Zvdza ^prvi vseslovenski
ki se ima vršiti na današnji	d™ H- in 15. ap^la v Cle-
idan v Moskvi, je poslal pred-	velandu. Ker je pmbhžno se
sednik Wilson, v imenu arne-	časa ža diebatiranije, je
rišlcega naroldla, brzojavko pol-	umestno, da se to stori potoni
no sim/patije do ruskega na-	-časopisja na iskren in braJtski
roda. »Predsednik Wilson je	Kdof K «tal članke v
objedinam obljubil polno pod	Am^r.lci" ^mrl
poro nuskemu narodu, pri prizadevanju, ida se otrese nemške av tok racij e, da Rusij a zopet zajefolbi svoje prvotno mesto med državami sveta, polno svobodo in neodvisnost.
Tekst Wilsonove poslanice ruskemu narodu.
Washington, 12. marca. — Predsednik Wilson je poslal sleidiečo posilanico ruiskemu narodu, iki potom svojih zastopnikov sedaj zboruje v Moskvi, im ki 'bOldtejo odločili, alfi fo imeli boljiševiki prav, da so sklenili mir z Nemci ali ne. Poslanica ruskemu narodu se glaisi:
* Dovol ite mi, da ,vzame»m to priliko ko zborujejo ruski Sovtjeti, da izrazim iskrene simpatije, katere čuti ameriško ljudstvo napram ruskemu ljudistviti v trenotku, ko se je zaldirla nemška isiila, ki je prekinila iviso bonbo za srabodo, in ki hoče da ruski narod posluša jnemiško voljo namesto svoje lastne volje.
'Dasi se žalibože vlaidla Zje-dinjenih držav sedalj ne nahaja v (položaju, da bi dala direktno in uspešno ipomoc ruskemu narodii, pa prosim ruski narod potom kongresa, da naj <bo prepričan, dla bo Amerika poskusila vse svoje sile, da zagotovi Rusiji podno* svobodo ter polno restoracijo njene u-
lbge v evropskem življenju in prodlsednik Wilson ruskemu v modernem svetu.	Sovjetu v Moskvi, je prva br-
vse ZjedSnijene države čutijo z Rusi pri njih poskusu, da se rešijo izaveJdmo avtokratične vifede in postanejo sami mojstri svojega življenja.
ni po godu ta mir, in Wilson vaibi Rusijo, idti se ustavlja Nemcem, dokler zavezniki ne izvojujejo popolne zmage- nad Nemci.
Ali bo Rusija odobrila mir?
iV diploma'tionih krogih vlada največje zanimanje za dejstvo aJ'1 bodejo zastopniki ruskega naroda, zlbrani v Moskvi, odobrili mir, katerega sn sklenil boljševiki z Nemci? Amerika ima upanje, da Rusija ne bo pritncDila temu miru, dasi . se iLenine, začasni vodja ruske vlade, silovito prizadeva, dla pregovori ru-ske delavce in Vojiake, dia; sprejmejo vse sramotne točke mirni, 'katere jte naložila 'Nemčrilja Rusom. Raditega se smatra, da je Wilsonova brzojavka prišla ravno ob ipravem čatsn, dta po-es ne	o nevarnosti miru z
Rusi-	® t*™ ie in/dftrektno
1'Wilson I)0ver'lai10'	nikdar ne
sprejmejo miru, katerega so podpisali boljševiki z Nemci. Amerika upa na revolucijo. Ruslko ljudstvo se je pravkar začelo zavediati sramotne pogodjbe, katero (je sklenila ivlaida Bioljševikov z INemci, Z j edin jene države računajo na to in pričakujejo, ida nastane upor proti boljševilkom me/d ruskim narodom. I^eon Trotz-ky, ruski zunanji minister se je odpovedal svojemu poslu, kejr ni hptel prodati' Rjusilje Nemcem v druižbi z Nikolajem Lenine.
gn pomen predsednikove
---o delavskem položaju,
kajjti vsak Slovenec bi moral Predsednik Wilson ,e pomisliti na bddočiuoist svojega , slaI svoi° Poslanico Rusiji ne
samo raditega, da bi skušal preprečiti odobritev .mfftrovnfh pogojev sklenjenih med Rutsi in Nemci, ampak tudi, Ida bi javno označil, da so vse ameriške simpatije na ruski strani, da Amerika nima , ničesar skupnega z Japonsko vlado, ki hoče intervenirati v 'Sibiriji. Pretllsednik Wilson je mne-nlja, da Japonska brez Amerike ne bo podvzela nobenih korakov napram Rusiji. Pričakuje se tudi, da ibo Francija, Anglija in Italija - s?teffWla ameriškemu vzgledu glede nastopa napram Rusiji. Skupen namen vseh držav je pomagati, da se (zruši vlakla iboljševi-'kov in dla ruslko ljudstvo potom svojih redno izvoljenih zastolpnikov pride na .krmilo vlade.
Zakaj je Trotzky odstopil?.
.London, 12.. marca. Leon Trotzky, odstopli minister boljševikov je zahteval vojno proti Nemcem, zato ga je Nikolaj Lenine, vodja boljiševi-kov, iprisrlil, da odstoipi, ker Lenine nikakor ine želi vojne z Nemci, nasprotno želi, da Nemci /diobijo kontrolo v Rusiji. Med 'Leninom in Trotz-kyem je nastal velik spor radi podpisanega miru z Nemci. Trotzky je bil mnenja, Ida je bil mir usiljen Rusiji, in da nolbena postava ne priznava nc!:ienega (dejanja, iki je storjeno pod pritiskom. Raditega je bil Trotzky mnenjia, tla se mora Rusija nadalje boriti, kolikor je v njenih močeh, kljub miru.
Washington, 12. marca. — vojni tajnik Baker, ki se na povelije predsednika Wilsona mudi v Franciji, je povedal včeraj zastopnikom francoske m angleške vladte, da so Zjed. 4ržave resno v vojni, da ne odnehajo prej, dokler ne dobijo zavetzniki popolne zmage, in da bo Amerika žrtvovala vse svoje premoženje in Nemci'moč, da uniči nemški militari-nikakor zem.
Dr. Bogomil Vošnjaik je sprejel od James Bryce, bivšega ambasaldjorja Velike Britanije v Washingtonu in predsednika angleške akademije znafnosti sledeče značilno pismo: "My Deiair /Sir, Thank you very much for the gift of your interesting and valuable (bock on the Slovenes. The light you trew on their history will be very useful at this 'jiunctmre. The subject i's all the more interesting to me as I -have travelled in Carin-thia, 'Carniola and the regions along the Isonzo valley wlhere tihe Slovenes dwell. I wish success to your patriotic efforts to explain position and vindicate the rights of your ancient nationality. I am very faithfully yours,
Bryce.
•Slovensko se glasi: Moj
tdraigi gospod. Jako ofoila hva-ila za darilo vaše interesantne in dragocene knjige o Slovencih. Luč is katero sita pojasnili njih zgodtofvino, bo (jako koristna v tem kritičnem času. Predmet je še toliko ibolj zanimiv za mene, ker sem potoval po Koroškem, Kranjskem in po krajih v Soški dolin, Ikjer prebivajo Slovenci. Želim (uspeha vašemu patrijotične-mu iprizaKlievanju, da razložite svoje s tail išče in se potegnete za pravice vaše stare narodnosti. Sem vaš oidkritosrč-
ni .	j
Bryce. J , f Enaka priznaivamja več koristijo slovenskennt narodu in njega bodočnosti kot pa vsa naša "združenj«" in nezdravo, strankarsko (dto(ptisovanje po listih.

Žil
Nemci so hoteli "dobili" BakerjaJ
London, 12. marca. N;em'-ški zrakoplovci so napadli Pariz v pondeljek zvečer. Prve bombe so padle kmalu po deseti uri. En nemški zrakoplov jie padei na tla in so Francozi zaijeli nemlške zrakoplovce. Francosko uradno poročilo naznanja, da je napaidlo Pariz kar šestldfeset nemških zrakoplovov v sedmih, oddelkih. To je naijvečji napad na Pariz, ki so ga Nemci dosedaj uprizorili. 40 oselb je bilo ubitih, 179 ranjenih, več hiš razde-
janih.
iVlada v Washingtonu je prepričana, idia so Nemci hoteli dobiti ameriškega vojnega tajnika Bakerja, ki se sedaj mudi v Parizu, r aditega »o iposlfcli 60 .zrakoplovov nad mesto. Kot se poroča se Mr.
Bakenju ni ničesar zgodilo.
Baker je ibil v Parizu nav-IcDhšeno sfppejet od vsega pre-blV5ul«tva. Časopisje ga pozdravlja kot • predstavnika ameriške zvestobe in svobodte.
Clevelandski Ameriki" ipofcl naslovom ''ZDRUŽENI ZA NIARjODNO /SVOBODO" in kjdbr ni selbioen, niora priznati, da je pryi pogoj naše srečne bodočnosti ta, da se združimo v eno organizacijo, kjer zahtevamo narodno svobocio.Samo-odločevanje naroda visebuje vse, kar si narofdi želi. Vse drugo ipridle (pozneje na vrsto. Svetovati «bi bilo torelj, da se na zgorej omenjeni zbor pozove zastopnike ali voditelje SRZ, da ako je mogoče se združimo v eno močno organizacijo, da skupno nastopi ves narod za svojo svobodo. Člane podružnic Slovenske Nanoldne Zveze v Lorainu se tem potom vaibi na izvanreidw no sejo 17. marca ofo> 3. uri popoldne v Virantovi dvorani. iXh tej seji se bodeta zvolila dva delegata tza glavno zborovanje v Oevelandu, 14. in 15. aprtfa. Vsak član bo lahko iizrazil svolje mnenje in želje na tej seji, da ne bo potem o-porekanja, čelš tako bi bilo bolje. Komur je mar svoboda naroda, se gotovo mdeleži seje. Na seji se (bddiejo razdelile članske karte. Vabljeni so tudi člani bivše Slovenske Lige, ki niso prestopili v Zvezo.
Z narodnim pozdravom
John Kumše, Kaj zahteva Wilson. Brzojavka, katero je poslal
. ? M;
- ■ ^^ '
zojavka,, katero je poslala Amerika Rusiji, oJdkar so boljševiki na krmiHu. I Sklenitev miru med naznanja,
Washington, 12. maroa. — Nemško časopisje Jjako živahno razpravlja o maimeravanem posredovanju Japonioev v Sibiriji xAmerišlka vlada je dobila sledeče uradne podlatke o pisanj nemškieiga časopisja glede Japonske:
(Muenchener Nachrichten piše: ^Nemčija mirno pričalkuje vsake tpoteze, ki jo naretdijo vzavezniki. Mi moramo gledati stvari kot iso, ne kot <bi morale biti. Kaj ibo Japonska naredila v Iboidočnosti, še ni jasno, toda kaj dela,/sedaj, vsi vemo. Ona se pripravlja proti nam."
(Frankfurter Zeitung piiše "Mi se moramo zanimati za dogodke, ki se vršijo v vzhodni Aziji. Nemčijo hočejo izpodriniti iz vzhodne Azije. Raditega Nemčija nikakor ne more dovoliti, da anarhija še nadalje vlada v Rusiji." Deutsche TagesnZeitung piše, da (Nle*n!6iji nikakor ni vseeno, kaj Japonska nameram Nemčija imora narekovati mir celemu svetu in tudi Japonski. Poročila iz Japonske naznanjajo, da »6 Žijefdiin^ene idržaive zahtevale g^ranctyo dd Japonske, da umakne svoje čete iz Sibirije, kto mine ruska kri-1 za.
Amerikanci so prebili germansko jronlo.
■
Ameriška fronta, 12. marea. Ameriški vojaki so včeraj prvič uprizorili ofenzivo napram nemškim postojankam v Lorraine, na nemških tleh. Trikrat so Amerikanci napadli nemško fronto, prebili skozi drugo obrambeno nemško črto, predno so bili pozvani od častnikov, da se vrnejo nazaj. Tekom svojega ibivanja v nemških * strategičniih postojankah so Amerikanci uničili mnog nemških utrdb, idobili mnogo' ivojnega materija'la ter več nemških vojakov kot ujetnikov. Ameriška artilcrija je v polni meri podpirala infante-rijo. Nemci so tfbežali iz prvih strelnih jarkov, še (predno se je približala ameriška infante-rija. Ko so se ameriški vojaki nahajali nekaj minut v nemških strelnih jarkih, so jih začeli Nemci obstreljevati s tejško artilerijo, toda ameriška artilerja je kmalu prisilila nemško artilerijo k molku. Ameriška artilerija je pošiljala plinove šrapnele nad Nemce in je odgovarjala strel za strelom 'Nemcem, dokler slednji niso umolknili. 56 nemških vojakov so Ainuerikanci pripeljali
Angleške čete :so ponovne napredovale na fronti v Palestini. Več kot 300 sežnjev globoko so (zapodili Tinke nazaj na fronti 12 milj. Tindii v Mesopotamilji imajo Angleži srečo, kjer So se Turki umaknili za 22 milj.
Avstrijci so nameravali prekoračiti reko Piave na laški fronti, toda poskus se je p nesrečil. Avstrijski zrakop ci so boimbailddrali Neap,
Camp Dodge, la, 12. marca* Osem socijalistov iz St. Paul, Minn:, ki se nahajajo v tukajšnjem vojaškem taborišču, je bilo včeraj obosojenih na dolgotrajno ječo. Vsi so 'bili obtoženi -in spoznani krivim, da niso hoteli poslušati vojaških povelj. A. iS. Brons, Sved, je dcibil 20 let ječe, njegovi tvoariši pa po 25 let.
London, 12. marca. Kitajski poveljnik v Harbinu, Mandžurija, je poslal iboljsevikom svarilo, db bo smatral nasi boljševikov kot vojni čin tajska ne smatra bolj loot pravo vlado v Rusiji, pa priznava za postavne armado generaJa
I,! . rl\A* rMml itrlin
Ki vodi revolucijo
tem

iwBw ^WmmM
MMfiiaiaiai
FDSKA AMERIKA
BHUA V PONDELXEK, SREDO IN PETEK.
J5« Am*riHo
NAROČNINA«	/
$3.001 Za Cltfd. po polti $+.00 $4.001 Posamezna Jtte-vUKa -
fesJtl ta *mmr naj m V^ttta M "OntaWi Aawito"
oLirrwjLMp. Quo. nuraoin out. puncrdh ut
Publisfur
LOUIS J. PIRC, Editor.
MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Slovenes is tiie City of Clevdaad and elsewhere. m request. Americaa in spirit Foreign in language only
Olfc
fecend<Uss matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, *Act qf March 3rd. 1879 *
No, 29. Wed.March 13th 1918
m
m
Oni ki niso državljani.
Kaj ise ibo zgodilo s sovražnimi tujci v Ameriki? V vseh deželah zavezni'kov se |je }>ojaviJ ta (problem, ki je povzročal mnogo sitnosti, .toda nikjer toliiko ikot v Z{j edin jenih državaih.. V Ameriki se nahaja več Avstrijcev in iNemcev ter njih zaveznikov Bulgarov in Turlkov fkot v vsaki tUrugi deželi zaveznikov, in secfaij ko se nahajamo v vojni z deželami, okllkoldier prihajajo ti ljudje, morafmo najti ]>ot in sredstva, uporablna za nastop proti teim sovražnim tujcem. iMnogo izmed teli Avstrijcev in Nemcev je nevarnih Vladi, kujejo zarote, uničujejo lastnino, ovirajo • vl'adne na|crte. Toda to ne s"krbi mnogo našo vlaKlio, ikajti osebe takih značaijev se ikmafu poiščejo v množici in se spravijo na; mesto, ikijer ne morejo nikomur škodovati. Večji, teiavnej-ši problem je z onimi isolvražniimi tu/jci, ki so mirni. Kaj naj vlakfla naredi z njimi?
V armaidb jih ne more reikrirtirati. Imeli snio {Jih že v armadi, toda smo jih odslovili. Tuldi ne bi ibilb Obstojno tako civilizirane dežele kot je Ameriška, da bi ma enak ;I>air|b,ars>ki način postopala z onimi, ki so iprišli sem v mirnih časih. fAmerikanci nikakor ne lljcidejo prisilili te nedržavljane, KPa se borijo proti isvojjim sotdležetfanoni, tmogoče proti svojim soroid/nikoni, vsaj prisiljeni ne. Amerika je to sprevidela iin je dpustiki vse one iz armade, ki niso držaivljani in se izjavili, da se ne bodejo bori-li. To je odgovornost vsaikelga posameznika, in 'gotovo je, da vsi oni, ki so |p*ustilli vojaško službo radii nelikržavljanstva, se še danes ne zaveda(jo zakaj se nadaljnje svetovna vojna.
Toda če teh sovražnih tujcev ne vizamelmo v anmado, ali haj s»e svobodno gibljejo po deželi, doičim morajo ameriški dr-tžavlani prenašati največje napore, se boriti, žrtvovati in umirati ne samo za svqjo svobddio, ampak tukflj za 9vdl>odo onih, katere nazivljemo sovražne t ulj cd? A<li naj ibex le jo ti sovražni ti^jci dkwna, sprejemajo Ivisoke pllače v naših industrijah, do čim so ameriški državljani, dtmiačinci v anmadi, žrtvujefjo živ.l(jenje in ddbivajo malenkostno plačo za >tlo? Ali naj se Amerikanci oldpoveidto idio/brim službami, da jih potem dobijo sovražni tujci v rcflce, iki nimajo tu niti volivne pravice ?
To ije krivično napram ameriškemu narodu tkiaikor je krivično napraim (drugim narodom, če bi te isovražlne tttyce poteg-( v ammad'o. Tddia če ne bodenio potegniili tdh, sovražnih tuj-
ne ibobkmo idjppustili, da bi prisili-
Icako delo po nizfld pflači, Ibddejo ti sovražni tujci enostavno (prenehali s delolm in ne bddejo hoteli delati. Poleg tega bi (tenuu nasprotovali ameriiški Idlelavci, 'ki niikakor ne 'bi dovoliili, da se ememu plača1 toliko, drugemu toliko.
Vprašanje sovražnih tujcev V tej deželi je jako zalpleteno vprašanje* dd^n najbdlfj težavnih problemov votfne. Mnogo jih govori: Polovite vse one, 'ki se branijo »službe v armadi, 'ki ni-t>o (državljani. Prisilite jih k delu kjerkoli, in če ne delajo, zaprite jih olb vodi in Ikruihu. Lahlko se golvori, teiij-e (je idlelafi. Amerika ni barfl>arsika dežela, ona nastopa z vsakim lepo toliko časa, dokler nima povoda drugače nastopiti. V Ameriki (j-e več kialkor <in milijon Nemcev, Avstrijcev, Turkov in Bullkarov, ki so sicer imimi in inešiloodlljivi, in s temi surovo postopati ne bi kazalo.
To vprašanje se bo moralo rešiti na ivsak način in sicer prav flcmalu. Mkuogo ame^kih vojakov se bo vračalo iz fronte. Poglejmo kaj »so jje zgodilo v Canadi. Več stotin canaldisikih vojakov se je vrnilo s francoske fronte. Bili so častno odislov-Jfteni iz vojaške služibe. Ko so prišli dtomov, jih je prijela o-gromna jeza, iko so videli, da Nemci v Canadi opravljajo fina, dobro plačana deta, a zunaj na fronti je 1 moral Canadian te Nemce pobijati in aklLij-aiti iza .borih par tddllarjev na mesec. Koga ne <bi prijela jeza. Tujec ima fino plačo, vse ugodnosti življenja,, je brez skrbi, nobene nevarnosti ne pozna, a domačin mora dati kri in življenje, da se 'brani proti temiu tujcu £ Na bojišču je isfkail Nemec canadsko kri in živ^jenije, a v Canadi mu trga kruh in se mu smeje. Tako je tudi pri nas v Ameriki.
KaJkose bo rešilo to vprašanje? ;M^>dra glava mora biti, ki zna pokazati pot iz te zagate. V VVashingtonu se posvetujejo če bi kazalo, da se pripravi te soivražne tujce k delu na farmah. Farmarji plačajo še precej mogoče $30 tdb $50 na me-fcec, poleg tega pa dajejo tudi hrano in stanovanje. Amerika bo potrebovala to spomlad in poletje in v jeseni naldi en milijon dobrih delavcev na farmah. Delavcev primanjkuje že v lestih, kjaj šele na farmah. \ 'Težaven je ta problem raditega, iker se mora na dveh krajih šareči. 'Dvema gospodarjema jje teško služiti. V vojno ne, na delo ne, kaj potem?
Kakšen mir so podpisali boljševiki.
Iz Anvsterdma se poroča o mirovni pogodbi, ikiatero so narekovali Nohici Rusom, ki so (v tako brezupnem stanju, da si niso mogli pomagati in so morali sprejeti vse, kar so diktirali Nemci Mirovna pogodba obsega štirinajst točk. Prvi dve točki govorite o splošnem, da mora vojna med
taničneje določi, ne pripadajo več k Rusiji, ampak bo njih usodo odloloila Nemčija skupno z Avstrijo in z željami iprebivalcev dotičnih polkrajin. Cettrta točka zapoveduje, da morajo Rusi sprazniti ana-tolske iprovince in izročiti Turčiji Erivan, Kars in Bait um. Potem pa mirovna pogodba nadaljuje:
Olen V. Rtvsija uncra bre^ odlašanja demobilizirati vso svojo armaido, zaljedno s četami, katere je ustvarila se-
Rusijo in med centralnimi zavezniki nehati. Tretja točka jidfanja vlada. Rusija mora nepravi, da pokrr^ie zapadno j dalje pripeljati vse vojne la-od gotovega kraja, o katerem , dije v rusika pristanišča in »jfh so se ajedinili Rusi in Nemci, pustiti tam, dokler ne nastane katera meja se pozneje na—spilošen mir,, ali pa jih mora 7-;	; '	°
^_
■ li. 1 I-I ■ ■ ■ ■■	M	_ * ' J I
tiemnKloma razorožiti.
hidije drugih držav, iki
Shajajo še v vojni s cen silami, in tki so pod rusko kontrdk^v se bokJejo smatrale kot ruske vojne ladije.
Omejena zona v arktičnem morju se aiadatjugie, dokler se ne sklene mir. Mine se bodejp nenuudbma začele dvigati Baltiškem morju in Črnem morja, do kamor sega ruska dbJast- Trgovska paroploviba je svobodna v teh vodlah iii s« bo nemduma izačela.
Ustanovila se bo mešana komisija, da izgotOvi nadaljne odredbe, posebne glede potov za trgovske ladije. Ta tngov ska pota se ne smejo minira ti.
IČlen VI. Rusija mora ne muidbma okleniti irnir z 'ljudsko republiko Ukrajincev in mora takoj priznati mir, katerega so sklenili centralni zavezniki z Uilcray'ino. Ruske čete in ruska rudeča1 garda se mora nemudoma uimekniti iz Ukrajince republike.
Rusija mora nemudoma prenehati z wsako agitacijo ali protpiagandb proti vladi ali javnim napravam Ukrajinske nepublike.
IRuska armada in ruska ru deča gandia se -mora enako u-makniti nemndbma in brez odlšanja iz Estonije in Livo-hije.
Vzhodna meja Estonije sledi naravnemu teku reke Na-reva. Zahodna meja Dvonije ipa gre skozi jezero Pelpus in Baskov do jugo-zapadnega vogla slenjega, potem pa v direkciji Lievenhofa t>b Dvini.
Nemškia vojaiška policija zajede Estoniijo in Livonijo, iliolldier ni garantirana varnost od lastnih narodnih oblasti. Rusija mora nemudoma o-prostiti vse aretirane Livonce in Estonce in garantirati,da se varno ivrneijo v svojo domovino.
Ruska garda in ruske čete morajo nemudoma zapustiti Finsko, in tudi rusko brodov-je se mora nemudoma umakniti iz ruiskih pristanišč. Dok-4ier pa ledi preprečuje odhod vojnih lak%, ne smejo iste imeti velike posadke, ampak te toliko moštva kot je neobhodno potrehno.
Rusija mora prenehati z vsako agitacijo iproti Finski tyudslki republiki.
Vse ruske utndlbe na Alan-iskih otokih se marajo nemudoma odpravki. Posebna pogodba se sJklene med Nemčijo, Finsko, Rusijo in Svedlsko glelde teh otokov, da se ne sinejo nikoli utrditi. '
Čien VII. Upoštevajoč dejstvo, da sta Perzija in Afganistan slvolbodni deželi, se Rusija in centralne sile zavežejo, da spoštujejo njiii politično in gosj)odarslko neodVis-njost ter irttegriteto ozemlja.
Člen VIII. Vojni ujetniki obeh strank se pošljejo domov.
Člen IX. Obe stranki, t. j. Rusija in Nemčija se odpoveste vofjni odlšl^bdnini, namreč, da 'nobena stranka ne bo plaJčalta odškodnine Ikiar se tiče stroškov vojne, niti ne bo-defe plačali odškodnino, ki je bila povzročena po vojni.
člen X. Diplomatsko in konzularno poslovanje se prične nemudoma med obema deželama. Posefbtne pogodbe se sklenejo glede konzularne služibe.
IČlen XI. Določila v točkah 2—5 se nanašajo na gospodarske razmere med centralnimi silami in Kuisijo namreč, do-1'olčilo št- za INIemsko-Rusko, idioločilo št. za Avstro-Ogr-jslko-Rusko, * Določilo št. 4. za Bulgarsko-JRuslkio, itlioločilo š't. 5 za Turšiko-Rusko ra?mere.
Člen XII. Restoracija javnih in privatnih odnošaijev, izmenjavanje avjetnikov, zajetje civilistov, amnesttysko vprašanje kot.Ntuldi vprašanje trgovskih parnikov, -ki so v sovražnikovih ro>kalln, vse to se bo reguliralo s iposebno pogodbo, katero sklene Rusija kot del1 te mirovne pogodbe.
Čltcn XIII. Za tolmačenje te pogodbe (je veljaven nemški m ruski jezik, kar se tiče pogodbe med Nemčijo in R11-sijjo, za razmerje med Avstrijo in Rusijo je veljven nem-
in
poštev ruski in bulgarski tekst, za razmerje med Rusijo in Tunčijo pa tur-iki in ruski tekst.
IČlen XIV. ISefdianja mirovna pogodba se bo potrdila. Predmeti potrdila se moraijo nemudoma izmenjati v Bero-limu. Tekom štirinajstih dtoij mora bit mirovna p od godb a potrjena tuldi odstrani drugih držaiv centralnih zaveznikov. Mirovna pogodba stopi v veljavo -takoij po ^potrdilu, razven če posamezne točke drugače zapovedujejo. j
Pravica malih larodov.
Kongres Zjjiedinjenih držav e prevzel nalog in dolžnost, da se potegne za male in tla cene narode, kaidar se bo sklepal mir po tej vojni. • V konigresu jie bila sprejeta sledeča resolucija enoglasno, na-car je bila spravljena v arhive oldbora za zunanje zadeve, da se cfo priliki, ko se sklepa mir, uporabi. Resolucija v prid ma-•ih in zatiranih narodov se glasi:
"Sklenjeno od kongresa Z jed in jenih držatv:
1.	Neobhodno potrebno je za ibod'ofii trajni mir sveta, da se vrnejo narodne, apolitične in gospodarske priavice malim in zatiranim narodom in <da se lih prizna.
2.	Da bodoči mir ne (bo ilu-zoričen, mora biti nadavhnjen od pravioe, ne pa diktiran radi strategičnih pomisldkov sebičnih, gospodarskih interesov nekaterih velesil. Mirovni pogoji morajo izključiti vse mirovne določbe, ki bi 'cHa^jale kakemu narodu prednost, privi-
egije ali dovolitve, ne da bi se ob istem času upošteval tu-drugi narod'. V 'bodiolče kadar bo potreboval kak narod >omoči od zunaj, da se razvi-in napreduje, mora biti ta pomoč svobodna in odprta vsemi deželam na enakih po-gojih. <
3.	Priznati se mora vsa'kejga podložnega naroda, da ima svdjo iposebno zastopstvo na minovni konferenci. Njegova,zadeva in njegove koristi se morajo razpravljati
odločiiti pri odprti, (javni seji.
4.	Da narod'i, ki so se proza prve borce svetovne
Kemokracije in za svdbodo malih in podložni!* narodov, asno izjavijo svoye istališče )red celim svetom, da so pri-jranrljeni pripustiti posebne odposlance vseh narodnosti k mirovni konferenci.
5.	Da se 'v nobenem slučaju ne sme.nikogar preganjati radi plemena, jezika ali vere, niti se ne sme proti nikomur netolerantno (postopati. (Da ima vsakdo pravico do civilne enakosti, svobode vesti in ve-
svakdb sme svobodno rabi-slvoj »jezik in zasledovati svojo srečo.
6.	Prvo delo držav, ki so u-elečene v tej vojni mora biti
repatrijacija vselh) onih ose!b.,ki so bile izgnane iz svoje domovine aUi pa ostranjene iz njih domačij, najisibo vzrok tak ali tak.
7.	Vsaka diržiava mora pla-tiati polno oldiškodnino za vse uničeno privatno lastnino in polno plačo za vso šlkodo, in
mora povrnitev škode ga.-rantirati od dotične države.
8.	Tajna dijp4macija, ki je tiralicijia aivtcflcratičnih in o-sebnih vilaJd, glavno orožje de-spotizmna in na(jvejčji vzrok svetovnega vznemirjanja, je inštrument, Iki neprestano zatira male narode. ^ Tajna dip-omacija ne more imeti prostora v demokratičnem sivetu, in raditega mora biti zavržena od vseh civiliziranih naro-
ov.
Trebinju februarja je bil teh krajih preki sod.
a 18.
v
V teh krajiih) (je izbruhnila prva vstaja 4. 1875 proti Turkom, a 1. 1882 proti Avstriji. Ti lorajli so največ trpeli od avstrijskega nasilja od gočetka sedtan(je vojne, a oni malošte vilni ljudje, ki niso bili pobiti in obešeni, so pobegnili rr planine, da se bore in osve-čajo nedollžno ikri svojih bratov.
To je samo začetek, a ko zazeleni gora, bo se silnejse oživela s-tarimi cnsvefcniki ope vanih hajdukov, ki (branijo sirote pred roparsko avstro-madžarsko gospodo. D oči m avstrijski agenti in 'špijoni govore o miru in zadovljnosti v naših kraljih, jim odgovarja narcJ;D s puškami in bombami, v iznak, da jih je v namodu še takih, katere sužnjost ne mo-ne podjarmiti, da so še desnice, ki ne mirujejo, dokler se ne osvetijo.
BREZ KRVI NI SVOBODE!
DOPIS.
IJdrain, Ohi#Jjpošiljam vam nekaj novic iz *oraina. Umrl je poldrugoletni sinček Stanislav 1 Jelerčič. Štorklja se jet oglasila ipiri družini Matija iSmole in prinesla zdravega sina, pni družini iSteve Jug pa je pustila hčerfko.
V Bartbertonu je * umrl na posledicah operacije Matija Kramar, dobro poznan po Baribertonu. Bil je idelegat 10. redne konvencije JSKJ, ki se je vršila v Eveleth, Minn, Zastopal je dr.1 sv. iMrtina, M JfSKJ, Barberton, O. Bil je ustanovitelj omenjenega icl'ru-štva, bil je prvi rojak v naselbini, (ki je pokazal kaj so slo-vensike organizacije. V Bar-hertonu še niso imeli svojega društva, iko se je Mr. Kramar tja preselil iz Loraina leta 1903 s svdjo dlružino. Ranjki Kramar je doma iz Iga pri pri Ljubilijani, sitar, 48 let. Zapušča ipet otrok.Bil je dvakrat ►ročen, <p»nvri ženi je »bilo ime Oilija, ki je umrla tudi na operaciji. Otroci so stari najstarejši 18 let, mlajši 9 let. Trije sini in dve hčerki.
(Ranjki je bil blag človek, vnet "društven delavec. Naj mu bo lahlka ameriška zemlja in iplemet spomin pri vseh, ki so ga poznali. L. Balant-
PGNlsfUiM
(Niaprodaj je idtobr0 ustanovljena Movenska trgovina za popravljanje čevljev. Natančneje se poz ve na 6012 St. Claif ave.	(31)
POZOR SLOVEJNCI!
^Naprodaj je farma 110 ak-rov, zraven \dbbra hiša z 8 sobami, s Mevi in drugimi gospodarskimi paslpji. Sedem akrotv pšenice in štiri akre rži. Vse potrebno farmarsko orodje. Dva konja in tri knave, več prascev in kokoši. Cena samo
nisa sedem
zraven farme. Pača se takoj $1000 v vem, drugo na Iahkai la. Naprotdlaj je farma rov in pol, juižno od M« na. vse orodije in potr* Mjrva, slama
in žito, k: Cena $4500. Takoj $2000, go na lahka odplačila. V sajte pri Iv Erjavec, R. F. No. Thompson, Ohio, (3
!■ !■■ II >1 <■	■ —p—Wl
Opremljena soba s kopališčem
se oddia v najem. 1201 Norwood Rd.
Vzemite Nuxated Iron, pravi zdravnik če hočete imeti dovolj zdrave m kakor pravi atleti.
M
NAZNANILO.
Naznanjam vsem * tistim, kateri tvedo in kateri še ne vedo, da se je začela Slovenska Naroidlna Usnjarna (ledrarija) Nottingham, za izdelovan|je izvrs-tnega usnja in kož. Sedaj imajp Slotvenoi priložnost o-gledati si izdelano usnje, ob-jednem pa tudi priložnost do 25. marca kupiti delnice dd $25 do $500. Kdbr se zanima za to naj se zglasi vsak čas na 19112 Shawnee ave. stop 125,/'Shore Line.
The Nottingham Hide & Leather Co. (31)
Jugoslovansko Kancelarija. 932 Southern ©Mg. Washington.
Dne 4- marca 1918 Iz Berne v Švici smo prejeli sled
"Po zanesljivih pročilih. iih 1* dScJbil zastopnik 'Nikola Stoj
Slovenec diobi delo v groceriji
za raz vezanje ter pomoč v trgovini. Vprašajte v uredni-štJvTU za naslov.	(30)
Naredi de likat ne, zmuCne osebe močnejše v detetih dnevih v mnogih elu£«Jlh.
NOGO 4judi t>rav po neumnem misli, da bodejo zadobill ponovno zdravje in bolj&o moč od kakega posbnga zdravila, skrivne medicine all norkotifinega leka, pravi Dr. E. Saiuer, bostonski zdravnik, ki je mnogo Sturiral tej de2e)l in na velikih evropskih zavadih za zdravilstvo d očim je resnica, da prava itt uspešna moč pride le potom hrane, katero uživate. Toda ljudje mnogokrat ne dobijo moči j)otom hrane radi tega,, ker nimajo dovolj Železa v krvi, ki bi pomagalo, da se hrana io živež spreminjata v moč. Ti ljudje vedo, da radi oslab-ljenja in nervoznosti je nekaj narobi z njimi, tqda ne morejo povedati kaj. če vi niste močni ali zdravi,, tedaj ste dolžni samim sebi, da naredite sledečo presku&njo: Prepričajte se koliko časa lahko delate, nli kako daleč lahko hodite ne da bi seutrudili. Potem (pa vzemite dve tableti navadnega nuxated iron trikrat na dan po jedi tokom dveh tednov zaporedoma. Potem pa zopet poskusite svojo moč, In prepričajte se sami koliko ste napredvali. Videl sem ducate nervoznih, izmučenih ljudi, ki so bili skoro neprestano bolni, toda eo dobili ponovno moč na čudežen način, namreč s tem da so uživali železo v pravilni obliki, In celo potem ko so se zdravili na vse načine ibrez lispeha. Toda nikar ne jemljite stare forme navadnega železa, samo z namenom, da si prihranite nekaj centov.VI morate jemati železo tako, da se lahko spremeni in asimilira, (kakor njpr. nuxated iron, če
hočete, da vrfta naredi (kaj dobrega. Sirer je slabfie kot če ne bi ničesar ( vzeli. Mnogi rokoborbec ali atlet je zmagal, ker je poznal skrivnost velike moH in vztrajnosti, ki prihaja odtod.da imate mnog železa v krvi, dočim je bil marsikateri poražen samo raditega ker mu je primanjkovalo železa v krvi.
OPOMJBA,: Muxated Iron, ki Je predpisano in priporočano od Dr. E. Sauer in drugih asdravnikov nI skrivno zdravi, lo, ampak, ipravilno zdravilo, ki Je poznano povsod. Ni enako starim in organ skim železnim zdravilom, se prav lahko asimilira, nikakor ne fckoduje zobem, jih ne naredi črne 1n ne vznemiri želodca. Izdelovalci garat irajo uspešne in popolnoma zadovoljive uspehe vsakemu kupcu teh zdravil in povrnejo denar Ce ni tako. Naprodaj v vseh holJŠIh lekarnah.
V
T
................t»^»»t»nt»iiiini1lllllll
Automobil najfinejšega izdelka, krasno dalo in čudovite irpežnotli. Dajte da vam avtomobil razka-žemo, prepričali se bodete, da je boljši kot vsak drugi 8 cilindrov avtomobil
KING CLEVELAND CO.
1924 EUCUD AVE.
Vpralajt« s*
Cuy. Central 2410 R	Qli**. C. Lewi« B«» P"»P«<* 302<>
tHgllfimilUllilllllin^
H^fiiiiiiTiHimiiim
Šest mesečni račun med krajevnimi društvi in S. D. Z.
od 1. julija do 31. decembra 1917. Asesment, št 45-50
~	j STROŠKI.
6ohoH,1
o >
u p
/■H V
§ E
rC W 0-t rt
'5 c
»-/j
'C	E
G	m
15	O
CQ	CJ
a
> .
S. "s
rt e 'c a,
o
u CU
C M
cu
•S
C
N
v
M
E
v
E
v u
a.
ifi
>
rt
N
S *
j* ij t/i «
rt
.S '5 t U
tn U
CU
47^6.59
597-12
701.49
3086.83
653-5°
588.89 714.17 470-52
13I4433
1014.39 1022.91
727.90 1345-96
125.61 972.85 379-99
234046 28161.17
346-99 d 705.78 303180 310.34 354^1 221,27 66147 149594 537-71
387.05
616.54 88.61
'53*57"
2021.48 239.00
'394.50 1072.50
285.75
228.00 304.41
2C<6.25
566.91
433.25 380.50 278.25 616.32 10.50 371.88 118.
35°-40	5.25
63.45	7.00
.48.00	2.C0
2190.05	8.25
52.95	* 7.00
44-55	5.00
54.30	: .u. •
39.00	3.OO
10245	7.OO
83.70	2^5
94^95	5.00
52-95	2.00
9(8^5	6.00
21-751 <2.25	
6540I -75	
25-50	3.OO
ii7-75l 600	
i6oS.ooj 71.75	
1.00
47-2511-75 •5°l"
)Ii-'5°l2-75 2.00 .50I..
3524.CO 23OO.OO I57®4
I92 jOO
2707.44
385.OO |I24.57 2I2I.OO il6l.OO 1759.00I IOOO.OO
2000.00 (300.00

W T. SLVtRA CO CTDAR RAPIDS, IOWA
SLOVENSKI NARODNI DOM
THE SLOVENIAN NATIONAL HOME.
ustan, 3. avg. 1914 — V državi Ohio — Ink. 17. avg. I914.
Se»je visak 2. in 4. petek v mesecu na 6029 Glaas ave.Preds. Dr. F. J. Kern; blagajnik John Gornik, tajjtaik LondviSc Med-vešeik^ 5800 Prosser ave. izatdaj. Unaidne ure ob -torkih in petkih ofd 7. idlo 8. ure zvečer.
RAČUN ZA MESEC FEBRUAR, 1918. DOHODKI :Društva so vtplačala na račune «k:lnic $300.50
članstvo je vplačalo na račun delnic ............... $11305
za opeke je 'bilo ipdačno 65c, za cigar tabelne	. $5 00
Sku-pni dohodki iznašajo .................. • ••..... $419.20
STROSKI: Za opeflce izdanih delnic za .......... $13 °°
option za nakup Diemerjevqga poseistva............$100.00
Slkupaj $.11300. Preostanek ......................... $3^6.20
Preostanek blagajne Jian. 31. 1918 ............... $ 19.240. ri
Skuipno premožemkje <Feb. 28. 1918 ............... $19.546.31
Denar jje naložen:
a.)	na Sitnjižico št. 38590 The Laike Shore Bank ..... $9477.09
b.)	na knjižico št. 39623 The Lake Shore Bank • ■. 6420 98
c.)	Check account, The Lake Shore Bank ......17.97
d.)	na knjižico »t. 26913 The Cleveland Trust Co. .. 31130.27
e.)	na Liberty B<-.nd —-Seconid Liberty Loadi.........500.00
SKUPAJ : ................................ $19.546.31
Ludvik MEDVEŠEK, tajnik. Pregledano in najdeno v redu.
Blagajnik: John GORNIK. Nadzorniki: Janko N. Rogelj, Frank Bela j, Zofic Birk.
DR. L. E. SIEGELS
Main 1306	Cmferal MCI
I KRVNE IN ICJtOfffCNE BOLEZNI |
URADNE URL ' Od 9. zjutraj de 4. pofoUno, od 7. d* I. xvaftr. Ob Moljih ed 10 db 12
, 308 Permanent Bldf. 74« Euclid Ave. near East tth St.
OST. 11. NOV. !•!& V DRŽAVI OHIO
National Drug Store 1 Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse", kar je treiba v najboljši lekarni.
UPRAVNI ODBOR:
'Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. fc»i7 Št Claif Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JElRNEj KNiAUS, 1052 E. 62nd Street.
NADZORNI ODBOR:
LOUIlS J. PIRC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RlUlSS, 6619 Bonna ave. N. E.
POROTNI ODBOR:
JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave AGNES Z A IvO Ki AR, io«i Addison FRANK ZORICH, 5^09 Prosser ave.
FINANČNI ODBOR:
FRANK M. JAK&IČ? 1203 Norwood Rd. FRANK' CEiRNE, 6033 St Clair ave. ANTON GRD1NA, 6127 St. Clair ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
1 ' FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
* GLASILO ZVEZE:
"CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave.
• Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan.
(Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada.
Za vsaki slučaj nesreče ali bolezni, Če potrebujete ambulanco ali bol nitki voz, pokličite katerikoli telefon vsak čas, po noči ali po dneva. Mi vedno čujemo in odgovarjamo telefon, ker troni v biii obenem Ako vam operator reče, da »e ne ogla* limo, ne vrjemite, zahtevajte tuperviaoija, in dobite odgovor od nas takoj.
Oženite se
Paftljlte nam EN VOLAR In ml Tam poklicne iaaiter.njtki k.Llo* • FOTOGRA-FUAMI Imeni in nsaUri i>nt(o deklet Jn udar,ki HoteloIwieti poltenega meia. VI Ukko direktno pllete «Jim. Mi m« uit-•Utvl ln in« r tem poslu te ret let, p< HJI-te nam dolar la negate pridete a tem do ZAKONBKB 8KBČB.
Pilite na: '
Cosmopolitan Clubt
BOX 45a,	VENICE, CAL.
Bell Rosedale 1881
ANTON GRDINA
6127 St. Clair Ave. Cleveland, O.
NAZNANILO.
iNazmanjaim vsanr prijateljem, znancem, fantom in možem, ida se vrši U17. marca redna irrnesečna seja, ob 2. uri popoldne v Grdinovi -dvorani, št. 3. Kldkxr želi pristopiti 'k našemu Lovskemu Podpornemu društvu, naj gre k zdravniku Dr- Kernu, od katerega naj prinese: spričevalo. Z bratskim pozdravom, (30) Frank Aupič, tajnik.
Delo dobijo dekleta, iki govorijo »slovensko in angleško, v naši trgovini z manufaktur-nim blagom in gotovimi oblekami. Dobre službe za energične in izkulšerVe delavke. A Reimer & Co., 3423 St. Clair ave. '	(3°)
Pohištvo je naprodaj za več
sob. Vse v dobrem stanju. Proldla se poceni. Vprašajte na 1453 E. 53rd St.	(31)
Delo dobijo dekleta, iki govorijo islovensko in angleško, v naši trgovini z manufaiktur-nim iblagoni in gotovimi oblekami. Dobre službe za energične in izfkučene delavke. A. Reimer & Go.( 3423 St. Olair a\ie.	(30)
SPOMLADANSKI IZPAHKI
M običajno v zvezi z bolečimi, I
Ckočimi in srbečimi občutki na j 3d, Id upliv&jo zalo neprijetno na bolnika. Včasih te teh Lmahkov < kar prenašati na more. Kar pri ( tam želite, je, da bi vam kmalu odleglo. Vzemite v takih slučajih I kako uspeino mazilo. Mi varno že ( , iz akulnje, da je
Svoji k svojim
je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemo? Lahko pa to dokažete, če vložite svoj dienar v slovensko podjetje. Slovensiko Stavbin-sko in Posojilno društvo.
(X15O
ever as ^
Sldn Ointment
Vsak avtomobilist ima veliko stroškov s "tires", "bearings", kakor tudi s "springs", itd.
Prihranite si 50 odstotkov, če imate mehke in namazane "springs" pri avtomobilu.
Edino moji najnovejši "OILERJI" vam "springe" popolnoma pokrijejo obvarujejo blata vode, prahu, nikdar ne zarujavijo, ne ikripljejo, se ne polomijo.
Dajejo lahko gibanje "springom", mažejo se sami z oljem ali maičobo.
Garantirane za 20.000 milj.
Cena od $5.00 naprej, popolnoma zgotov-ljeni. Ako niste zadovoljni, se povrne denar.
Oženite
PoSljite Bee. In mi vmm polljoiiio najno-»ajii SoaitovanMri kataloa s imeni, naslovi in »likami Moto l«o<ti doklot in u-dev, ki Solijo aakon PoStooa i« tajno. Petljite Sec na
Beliable Club Dept. 14. Sex 4S8 Los Angeles, Cal.
F.br. IS--'It.
(Severovo Mazilo za koine bp- < > lezni) izvrstno zdravilo pri takih ., izpahkih na koli, ker vam hladi kolo in manjsrbenje. Izvrstno < > mazilo zoper Hlaje. kraste, garjs, , L spahke. luskine in razne .drujr« bolečine na koli. Cena BOo. « Na prodaj v vseh lekarnah. <
"SLOvENSKA DOBRODELNA ZVEZA" Cleveland, Ohio.
KAPITALA NAD $65.000.00 V BLAGAJNI. 3. ZAPISNIK SEJE VRHOVNEGA ODBORA LETA 1918, katera se je vršila dne 24. fdbr. v pisarni vrh. urada.
Predsednik Primož Kogoj otvori sejo ob 9.30 dop. Tajmik (pretita imena uradnikov. Navzoči so vsi. Prečita se zapisnik 1. seje dne 27. jan. in se sprejme brez popravka. , Dopisi in druga poročila.
Prečita se pismo društva Miir, št. 10. v katerenu naznzumja-j j© imena bolniškega odbora za mesec feb. Se vzame na znanje.^ I Predložijo se dve pobotnici o izplačanih posmrtninah i Maiy K natis, št. 4. in Maftin Vintar, št. 1.
Predložijo 6e umrli listi A. C. 31. John telban, št. 1. umr! 18. decembra 1917, vzrok: ustreljen. Bil je član od 4. jan. '1914. Zavarovan za $1000.00, seidlanja starost 40 let.
B.	C. 2004 J0®1? Dujmovtf, št. 30. umrl 19. de^. 1917, vznok: pljučnica. i3il je čla»n od n. febr. 1917. Zavarovan za $1000.00, sednija starost 27 Het. e
C.	C. 1023 Ana Valentič, št. Hil umnla 21. idec. 1917^'zrok: zastrupljenje ikrvi. Bila je Danica od 14. alprila, 1914. Zvarova-na za $30000, sedamja stafost 29 let.
Sklene se, da se iposmrtnina plača kiedicem, iki so navedemi v opordkah. Svota $500.00 se obdrži v iblagajni toliko časa, da ee dobi oskrbnika za otroka umrlega J. Ditfmoviča, št. 20., ki je zaipustil polovico posmurtnune isvojim otrdkom. \	v
Društvo Bled, št. 20. naznanja, (da ima novega predsednika Jakoba Resnik; se (vzame na znanje.
Frank Baraga in Frank BaSkOvič oba člana št. 1. sta se prijavila pri tajniku, -da delata seJaj v nevarnem oddelku in •bodeta plaioevalla višji asetsimmt, do<kler tega della ne iz-p rem eni t a.
Predložijo se prva naznanila za prijavo ibolnhn od članov: ( Jdhn Vegel, Martin iAv$ec, John Hrovatki in Josip 2ni)daršič, vsi pri št. 1.
i Pri nakazan ju bolniško podpore je Ifcilo prikrajšano John " j Skerl, št. 20. za i#dan — $2.00 in Mary Rogelj, št. 4. za 4 *dlni
/ $4.od, Iker se nista ralvmala po »predpisih 2Jveze. j Predloži se zakasnjenje bolniške nakaznice člaina Antoai Jan-f ičar, št. 5. Sktene ise, da ise teta pošflje drus^vy nazay in s£ za-. hteva bdfjše potiattke, ikje je listina toliko časa ležala?
C. 1703—29 Agnes Slovene, št4. <j i z dnem i3Jtnarca poteče prva celotna bolniška podpora za fclobo 6 mesecev.
C. ,743—31 Frank Samsa, št. 17. mu je z dnem 14. marca
I.1.	potelkla prva celotna bolniška po"d)pora za doib-o 6 mesecev.
Tajnik da svoje letno poročilo o napredku Zveze iza leto
l '11917. Celo poroičilb bo pri letndm računu v glasilu Zveze Ipri-( občeno. Poročilo se vzame ma znanje.
Tajnik poroča, da, da ije bil vrh. uraidi obveščen odi društva Bled. št. 20. v Nevviburgh, da bodo na priliodtnji seji 17. marca pdklicali vrh. zdravnika dr. Kerna, da bo na seji preiskal nove člane, Iker so na zaldtnji seji sklenili, rila bodo niekaj pristopnine pri vstopu v Zvezo znižali. Poročilo se vzame na znanje. To društvo se Ijfcuko žalnima za napredek zveze. Od meseca feb. 1917, iko je bilb društvo ustanovljeno, šteje idanes že naid 130 I članiv. Društva, posnemajte dr. Bled.
Predložijo se listine za posojalo na prvo viknjiabo na par-ceUno št. 20. v Cleveland, Ohio, v svoti $900.00. Listilne vse v radiu, se psojilo odobri.
Nadzorni odbor: Louis J. Pire, Ignac Smiuk, Josip Russ, po-rdčajo, da so račune oci junija do decembra pregledali in pro-n-aišli vise v redti. jDielali so v«ega skuhaj 12 ur. • Za to »delo se i plača vsakemu nadzorniku $6 00.
Sklenilo se je, d!a se kupi iz upraJvnega sklsuda za $200.00 } vojnih znamk "Thrift Stamps". Priporoča se krajevnim društ-r vom, da si jih vsako društvo nekaj nabavi.
Tajnik prosi za povišanje mesečne plače iz $85.06 na / $90.00, ker v tej draginji mu je tešiko shaijati s to plačo. Se mu pritožna ddl 1. marca naprej $90.00 na mesec.
Nadalje se je sklenilo, da^ razpiše nagrada za tnove člane det 1. aprila do 31. decembra 1918, da se plača iz upravnega sklad po $1.00 vsakemu članu ali članici za vfpis »vsakega novega člana aH članice.
Ker je bil »dnevni red iaerpan, zaiključi predsednik sejo ob
II.00	dopoldne
POZOR, ROJAKI 6</0 !
Denar se posojuje na stav-binvstvo hiš po 6% obresti, na lahke mesečne obroke. Hiša se vam postavi na vsalk lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite o-sebiio po 6. uri -zvečer.
Anton Salamon, 8217 Rosewood ave.
Tel. Union 974 K (4<>)
ZGUBLJEN DENAR
Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar' doma hranijo, čemu imeti denar doma? Ali ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5% obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313 St. Clair ave.	(X151)
CENJENEMU OBČINSTVU
priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega mesa. Kakor vsako leto imam tudi letos za velikononjče praznike najboljše vrste' želodce, šunke, gnjati, plečeta, suho pečenko, volovske jezike, izvrstne domače suhe klobase, kakor tudi jetmlce in krvavice. Vse blago je domače nasoljeno in pre-kajeno z najboljšim okusom. Imam v zalogi vedno iveže meso, najboljše vrste teletino in prasetino. Vse meeo po najnižjih cenah. Se pripora čam za obilen poset vsem Slovencem in Hrvatom. 1 ANTON OGRINC,
6124 Glass ave SVOJI K SVOJIM! Naročila se pripeljejo na
O36) dom-
Naprodaj je velika peč na šest obročev. Podrobneje se ppzve na 13)1(5 E. 53rd St. (30)
Slovenec, izučen čevljarstva,
•bi rad »dobil službo v kaki čevljarski trgovini ali kot po-mofenik pri oevfyarju. Fr. Ož-bolt, 1319 E. 55th St. |(30)
Narodaj je hiša za dve družini.
Pnoidia se tudi Overland avtomobil po itizki ceni. Vprašajte na 394 E. i65«h St. Collin-wotod, O. j_(33)
NAPRODAJ
s0 štirje loti na West Parku na Lena ave. Jako nizka cena. Pozve se na 1004 E. 61 st
St.	♦ (29)
GOTOV DE^AR
vam plačamo za vaše Liberty bonde. Prinesite jih v naš urad. Odprto od 9. ure zjutraj dso 6. ure zveč. 605 Society for -Savings.	(X26)
L. SKOK, predsednik	r
6525 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO
TIL. PRINCSTON 1471 W
ZAHVALA.
Spodaj /podpisani se zahva-Ijujfein -društvu Danica, št. n, \SDZ za hitro izplačilo srnrt-fiine za mofjo ranjko soprogo Ano Vakntič. Zahvaljujem se glavnemu odboru in želim (Slovenski Dobrodelni Zvezi mnogo napreidflca pri društvenem Idelu. Vsem. iskrena za-
ALI JE SILA?
Večkrat se pripeti, da imate kak poseben opravek in ste malo bolj opravljeni, a pozabili ste vaše obldke poslati k Frank's Dry Cleaning, da jih sčistimo in likamo. Ni še zamujeno, pokličite nas po telefonu in pridemo iskat, ali pa sami prinesite.
Mi vam lahlkto obleike sčistimo in likamo v enem dnevu, ako je sila. Franks Dry Cleaning Co. je edina slovenska čistilnica za obleke, ki ima svojo popolno deLaivnioo doma, to je vaša garancija za najboljše dieto v najkrajšem času. 'Naši uslužbenci so 'Slovenci.
Čistimo, l?kamo, 'barvamo in popravljamo obleke:. The Franks Dry Cleaning Co.
1361 E. 55th St Central 5694 — Rosedale 5694 (Wed.Xi2)
M. Valentič
Naprodaj v četrtek
14. MARCA
HISE NAPRODAJ
$1800 hiša za 4 -družine, voda, kanal, pKn, lot 30X125, na • East Court, iblizu 49. ceste
in Payne ave. $1600 hiša, 3 sdbe, lot 130X 150, na 3282 E. 128th St. 'Kinsman kara. $4000 hiša zia dve družini, toilet notri, lot 40X120, $1300 taikoj. Hiša na 11092 E. 67t*h ISt., med St. Clair in Supe-rior.Vprašajte pri McKenna Bros. 1365 E. 55th St. odprto zvečer.
Dekle dobi dobro službo, ki
ima veselje idto dlela v restav-rantu kot strežnica. Nia dela v kuhinji. (Mjary Kumstdj, 6110 St. Clair ave. (31)
HISE NAPRODAJ.
iHiša za veliiko trgovino in dve družini, dve garaži, vse skupaj novo- Elektrika, kopališče, velika klet, rent $58 na mesec. Gena samo $5000. Polovico gotolvine.
Hiša za dve tngovini, 5 sob, fu|nnaice, ekktrillca, 'kopališče, rent $65 na mesec. Ceha $5500. Gotovine $1500. Imam še veliko drugih hiš na lahka odplačila. Oglasite se pri John Krall, 961 Addison R»d. Tel. Princeton 1166 K (31)
~	PRODAM
*
K$ve hiši v Collinwoodu na 159. .cesti, ker potegujem denar. Obe zidani ib'siT vsaka za 2 <lru:žini, 16 sob, lejp vogal sa trgovino. Lot 80x140. Samo $2500 takoj; drugo kot rent. Cena $7400. A. B. Frey.
mm.
PRIPOROČILO
Spodlaj podpisani uljuidno naznanjam cenjenim slovenskim gospotd'inljam, da sem premzel mlekarsko obrt od rojaka Fr. Drobnič. - Potrudil se bod'em, da bom vsem gospodinjam točno in pošteno po> stregel vselej. Dokler se popolnoma ne privadim svojega posla, prosim nekoHiiko potrp-lenja, garantiram pa, (dia bo-dete vsi z meiraoj zaJdbvoljni. Se pri porotam za obilo podporo in naklonjenost, 1 LOUIS OPARA, 1368 E. 53rd St. (29)
Opremljene sobe, jako	čedne s kopališčem se oidajo	v najem. Vprašajte na 1453	E. 53 c*	(m'i
V najem se odda trgovina m
pet sob, za mesnico ali gro-cerijo. 6^11 St. Clair ave. O-glasite se na 6620 St. Clair ave. Princeton 1167 R. (29)
Stalno delo dobi slovenska kuharica, sprejme se tudi starejša ženska, ida tpomaga v kuhinji za stalno delo. Vprašajte na 6034 St. Clair ave. (30)
Naprodaj
je lepa farma, '31 akrov in pol z lepo hišo in poslopji. Cena samo $2600. $1600 plačate takoj. Brez vsakega agenta. Vprašajte na 717 E. 126th St. Bell Phone Eddy 34^5 R
Klobuki u spomlad in peletje 10 lu ▼ tej isberi 1500 Dre.. Wall klobukov po «14.7«
Klobuki i potont uanjo, teike avilo im trakovi, letni klobuki «o pa delani v lepih barvah iifonih, slami in mreiaii. Nekateri lepo okraJeni • avotlicami.
Vaa zaieljen« barve «o najdeljo tu. Mnogo črnih. Okraski ao v trakovih, biserih, slami, sadje, i. t. d.
Največja vrednost v celem mestu.
C i hičete slSvemk-gi prodajalca, vprašaju zanj v glavnem nadstropju, balkon.
SHKwIt®

• • . V t»	v
Andrej Cernišev,
Roman
Spisal: JULIUS ZEYER
Poslovenil STANKO SVETINA
mzm
svetlo višavo negotove sreče. Oba sta imela samo eno misel: krožiti tako skupaj po vsemirju brez ločitve celo večnost, in klrug drugemu sta brala to žeiljo v »koprnečih o-&eh. On in ona sta naglo vstala s svojih sedežev: Katarina je napol zaprla k nebu obrnjene oči, galva se ji je povesila na talnik, kapa se ji je snetoi in 'veter je bičal njeno marmorno čelo z vlhrajdcimi lasmi, ki so se iLesketalH v solncu""kakor šo)p zlatih žarko in njena ustna so nekaj šepetala. AnltUrej je pustil konjem uzde in je radostno raziprostrl brez l>esed in ves o-pojen k nji r9ke.,.
Konja sta začutila svobodo in sta letela sedaj, ne več kakor puščica, ampak kakor blisk, blazno in sani so od-skaikovale v iskri naglici 'kakor čoln na razburkanem morju in naenkrat mono trčile ob štor suhe jelke vh.Sus polomil veiter. Ta mala nezgoda ju je vzdramila iz polusan j. Iz Kaitairinih ust se je izdrl prestrašen krik in zgrudila se je zopet na »svoj sedež. An-drelj prebledlel, ko je videl, v kaki nevannosti je 'bila po njegovi ikrividli, zakaj tla so postajala nevarno klriva in drevesa čimdaljie gostejša. Zastonj se je trudili dosdfli vajeti, konja sta id&rjalk vedno ibolj divije in div|jie in sta 'besno praših po dokaj a t rune m klancu, ki se je zniževal proti dneh ledu potpolmoma prosti vddi, ki v novem, mrazu še ni
________zamrznila. »Mignili so mimo
M v do4gi vrsti neke začrnede ograje, čez ka-
. .	-----: tero S() visoki, temn,i mrki
'Incur i pošastno raztezali »veje, krive kakor roke strahov. Katarina, ki se je tnonrte bala, da si raizlbije db teih mogočnih vejah, g^lavo.aili prestrašena od sUflke bliišfoe se jezerske gladine, je naglo vrgla proč kožuh in predno je Anfdirej razumel, kaj holče napraviti, je bliskoma skočila s sani. Konec veje. kateri se je hotela ogniti, jio je vendar dosegla in Katarina je padlla brez zavesti v sneg. V tetm 'hipu je skotttl doli tudi An/dlrej in je pokleknil poleg nje.
Katarina je ležalla kakor mrtva, njen ojbraz »ije bil bled in nakl »sencami je imela majhno rano, iz katere je tekla počasi kri v rdečih perlah. INje-govo Obupano srce je prenehalo tolči in za trenotek je objela člrna ndč njegove oči, «ki so »se zdele, da ugašajo. Toda sneg in hlaidlen veter sta ga hitro zopet oživila. Iskal je okrog kake pomoči, toda nikjer ni bilo niti sflertu po kakem živem »bitju, nikjer niti mtlmanjšega glasu: le veter je včasih zastokal v starih drevesih, stresal je njih vrhove, nato ipa je letel čez plan v neskončnost.
Peter si je nataknil iz pre-virnosti že naprej prstan gospodične Vononcove na prst in se je iz^ovrjaJ ^la ga je potegnil iz vaze, in— (hvala temu priprostemu strategemu — pripadla mu je Idama po ielji njegovega srca. Ljubosumna gospa Čoglokova jc takoj, ko je spoznalla zvijačo velikega kneza, 'prisilila svojega moža, naj sledi njegovemu zgledu. Andrej čeirniiev "se je Ipribližal usodi: olci Ane Naki-tišflue so polivale zlo tpreroku-joče nia njegovem Obrazu in [bal se jc, da ne bi niorck usoda zaigrala z njim kako kruto igra Potegnil je majhno iglo % peirlo. Bila je Katarinina. Oba sta izldlala z lalhnini nasmehom svojo zjadovoljnost, Ani Nakitišni pa se je smerno (pooblačilo čelo. Ko so vazo izpraznili, je podlal Peter roko •gospodični Voroncevi, kar je bilo znamenje in povelje za odhJotfi; dame so hitro obfltekle dragocene soboljke ali herme-Iinove kožuhe in Muke, elegantne sani, ki so druge za drugim že prej Ste naprej do portala vestibula, so se za sumrfe^a cinkana tkraguljčkov in zvončkov oddaljevale s hitrostjo vetra.
Dan je bil čaroben, jasen kakor poleti in zrak popolnoma tih. Vsa zasnežena pokrajina j»e bila okreplljenenia o»d ostrega mfra'za v neizmerno kakor kristal hliščečo se gladino. Konji so Aolkli v ognijfinem teku ob trdo zamrzlo pot sn sani so letele kakor puščice modrikasti vozni po-parku v i,— za drugimi; toda zunaj za parkom so se razšle svobodno po širneim ipolju, zakaj cesta, oiznaloena na celi zasneženi planjavi le z dolgo vrsto črnih kflreves, je bila prefvč ozka za mogočno h i trite konj »n veliko veseilje izletnikov. Konja, katera je vodil Andrej £erniše^ sta bUi plahi, rzposajeni, kakor strela fiitri živali, ki od llastnCga nagona gnani nista trpeli, dfa bi jih kdo prekosil, in tako sta se kmalu znašla »Katarina in n$en spremljevalk skoro , na saimem; le oddaleni glasovi zvonikov in nefkako negotovo donenje ju je še spominjalo na bližino ostale družlbe.
Res, nepremagtfpv čar je leteti po svobodni pokrajini kakor ptič; divje, ipoilblazno vesiefljie se polasti pri tem človeškega srca, in Amdlrej je občutil to ves dlje dvakrat — od' celega sveta oddaljen je letel z njo sam, sam v burni hitrici, kakor na ip»erotih viharja med jlasnim nebom im* bli-š-oečo oibiarjeno, iwl^o se zemlja Ozrl se je na .lu/o, ki jo je ljubil z močjo vroče, mlade duše m jen o vetfiko, hre-penen|ja polno oko je gorelo v ljubezni ;db nega in ntjen ■aziburjen obraz je kazal iav-tako burno, divje veselje. .Njuna pogleda sta se srečala in resnica jima je izginila iz oči. Bilo jima je, kakor bi roka kakega božanstva vtzela z njunih ram mrtvaški prt, kakor ibi se znova rodila za novo življenje drug za drugega, vse breme neprijaznih okoliščin je izginilo kakor nočni mrak predi zmagujočim soln-cetm, biJo »jima je kakor bi jih kdo vrgel v vrtinec blaženosti in sreče.
Njuna konja sta se bila medtem v ibHiskoviti naglici tako odidhljila od ostalih, da niti cinkamje zvončkov ni prodrlo k njima; le krakanje kro-žeeih .ptic, le vrišč in žvižganje vetra je vznemirjalo mrtvo tišino okrokinkrog in ta žalostna, vzvišena godba ju je t veno prevzela, kakor ;,ki so se diviga'le nad pro-mračne preteklosti v
dar kneza Pdmarovia, in nosil ga je za pasom.
"Katarina I" j»e vzkliknil, "ti si ušla iz kraja teme, suženjstva in (bede in si me tu ostavila. Ti isi bila mo(je božanstvo in dluč v temi. 'Kalj niaij prvaku jem, da me moje gorje vrže v grob? Ali naj u-tonem v valovih svoje zadosti? Oh, ibodalo moje, ti boš moja rešitev, odprlo trmi boš vrata svobode na-stežaj iin moja duša se spusti za njeno dušo! Vendar /ijulbil nisem samo tvoje idtuiše, ne, tudi krasno, slastno telo tvoje, Katarina. Tvoja krona, tvoj prestol naju nič več nte deli, kaj meni mar zanju ? To so odvržene igrače. Predno umrem, pu-sti mi tvoja hladna ustna polrjulbljaiti do sitega!"
Znova jo je privil na svoje srce. Todla njena ustna niso bila vejč hliadna in njene oči so se odprle. Andrej je skočil poikonci in se umaknil za korak; zakaj veselje ga je pre-galo, pa tu»di žalost; ža/lost zato, Iker ju je smrt spajala in vrnitev v življenje razdruže-vala.
Katarina je vstala in je objela z eno roko stari križ v podporo, drugo p»a 'je hrepeneče dvignila k njemu.
"Krona! Prestol!" je ponavljala iza njim, ''zakaj si pripeljal ta ne ubrani glas v raj molje ljubezni? O, prijatebj, le o tej govori in pusti me večno poslušati. Vse dijaideme sveta bi razdrobila v blišlčeč prah in bi posula z "njimi pot, koder stopa tvoja noga!"
Andrej jf krikroil in jo je objel z divjini navdušenjem; ona je obrnila vsa (blažena k njemu sivoje krvaveče čelo.
"Andrej molj, aH ni to prevara ?'' je šepetala in mu je Ipoltožila svojjle, dolge, mehke kite okrog vratu, kakor bi ga hotela s tem na veke k sebi privezati. "Ali ni to prevara ali sen, da počivam nia tvo-Ijem srcu? Ali se ne prebudjm zolpet na strani onega suro-veia, (h kateremu me je usoda tako neusmiljeno prikovala?"
Andirej je zgrabil z obema rokama prepereli tplot, ki se ni ubraniti njegovi molči; mislil je da najde za njim kako čksreš-ko bivališče — vendar to je bilo zapuščeno, pza'bljeno kmelčiko pokopališče. Visoki,' okorno izteseni križi so ležali
DR. SLOVENSKI SOKOL, Cleveland, Ohio.
Starosta John Pollock,6408 St. Clair ave., tajnik Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St., 'blagajnik Frank šdber, 5512 Carry ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsako drugo nedeljio v mesece ob 9. dop. v mali Schvval-lx>vi dvorani.
SLOV. DOBRODELNA ZVEZA.
Predsednik Primož Kogoj, 3^04 St. Clair ave., tajnik Fr. Hudovernik, 1052 E. 62nd St. Sfcjie se vršijo vsako četrte nedeljo v mesecu >ub 9.30 dop.
Dr. PRIMOŽ TRUBAR, ŠT. 126 SNPJ.
Pred'sednik Jakob Jene, 536^ St. Clair ave. tajnik Josip .Pogačnik, 5027 St. Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9-ldiop.
i 3615 E.
Društvo zboruje nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v M. Plu-tovi dvorani, 36" E- 81st St.
Dr. Nmprediie Slovenke,
it, 137 SNPJ. Preds. Frances Lautsche, 6121 St Clair. ave., podpreds. Josipina Mežnaršič, 1386 E. 53rd St., taj. Fanny Trbežnik, 6615 Bonna ave., 'blag. Atoni-ja Skrjanc, 6124 St. Clair ave. Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje vsak prvi, četrtek v liesccu v Jos. Biikovi dvorani.
Kranj. Žen. podp dr. SRCA MARIJE, (STARO) Preds. Ivana Pelan, 1133 Norwood RicK, podpreds. Mary Grdiina, 6025 St. Clair ave. tajnica Fannie Trbežnik, 6625 Bonna ave., blag. Katarina Perme, »133 Norwood Rd-, II. taj. Helena Mali, 1105 E. 63 St., Društveni zdravnik Dr. J. Sfeliškar. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v John Gr-dinovi dvorani............
rani v drugem nadstropju. Začetek ob 8:00 zvečer.

SI. Žen. podp. društvo SLOVENSKE SOKOLICE.
Preds. Zofie Birk, 6006 St. Clair ave., ipodpreds. Agnes Skok^, 6525 St. Clair ave., tajnica Fannfe Trbežnik, 6615 Bonna ave., blag. Frances Lausche, 6121 $t. Clair ave., pom. taj. (Louise Milavec, 6121 (St. Clair ave. Društevni zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje vsak prvi torek v mesecu v Jos. Birkovi mali dvorani.
jt—
Slov. Svob. Podp. društvo "LUNDER — ADAMIČ" I I. Smuk »predsednik, Louis Dražem, podpredsednik, Louis Levstek, korešpondečni tajnik, 6103 Glass ave., finančni taj-|nik Louis Trbežnik, 1051 Addison Rid.; nadzorni odbor: |Fr Kovačič, Louis Turk, Fr. Videmiek. Bolniški odbor: Frank Bencina, Fr. Golob, Fr. Miežnaršič, zastavonoša Anton Ambrožič. Zastopnik za Narodni. Dom F. Kovačič, zdravnik dr. F, J. Kam. Redna seja v Birkovi dvorani vsako dry-go nedeljo v mesecu dopoldne. Drugo pobiranje ases-menta tretjo nedeljo dopoldne v istem prostoru.
DR SLOŽNE SESTRE,
St. 120 S. S. P. Z. Agnes Lunder, predsednica, Ivana Orehek, podpredsednica, Angela Markič, tajnica, Fanny Vesel, bla'gajnica, Mary Kalman, z a p is n i k arica. Nadizorni odbor: Jennie Polz, Agnes Prevevšek, Agnes Zar-nik. Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu v John Grdinovi dvorani ob 8. uri zv.
SLOVENSKO LOVSKO PODPORNO DRUŠTVO
Predsednik Bvstahij Brezo-var, 1173 E. 60th St. p>odpred-sednik Steve Petrič, I. tajnik Fr. Aupič, 2572 E. 75th St., II. tajnik Rudolf Orel, blagajnik John Grdina, 6025 St. Clair ave. Nadzorni odbor: Anton Sipel in Anton žgaj-nar, zastatvonoša Fr. Zalek, redar Jožef Poje.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA.
Predsednik Paul Schnel-
, . .	i ler, 6204 St. Clair ave., tajnik
od bure pokllrti cez zazsneze-; - TT , .. , , < 1 ..	. .. rrank Hudovernik, 1052 E.
ne grobove, ali pa so ostali, r _ ,	_
prijemši se vej njilh, dreves, v nemem pričakovanju novih viharjev. Ker od globoke žalosti ni vedet, kaj dela, je vlc
kel Ani lrej Katarino nia pokopališče, vrgel se je pod staro drevo in je zakril svoj "obraz v gube njene obklke.. Naglo mu je šinila v njegove razpa-ljene možgane neka misel-Krelpko je vzel Katarino v narofcje in je- poljubljal njene zaprte oči in ledeni obraz. Nato jo je položii zopet na grob in je izdirl majhno čerl^esko ^hqidalce iz srebrne, s tirkisi okrašene nožnice; to je bil
tretjo sredo v mesecu ob 8.00 zvečer.
"Slov. Kat. Mlad. podp. dr.
Sv. Atona Padovanskega.
Predsednik Domin Blatnik, 3541 E. 81st St., podpredsednik John Boker, 3614 E. 82nd St., prvi tajnik Louis Gliha, 3552 E. 80th St., drugi tajnik Frank Kovačič, 3564 E. 82nd »St., blagajnik Anton Škufca, 3532 E. 78th St., I. načelnik Louis Gliha, 3552 E. 80th St., II. načelnik Louis Hočevar, 3582 E. 82nd St., hornist Anton Černe, 3523 E. 8oth, vra-
Sl. Podp. Dr. Doslužencev.
Predsednik Anton Ogrinc, podpredsefdtnijk Jos. Lozar,1 tajnik Geo. Krainlčič, 1074 E. 66 St., zapisnikar MShael Luk-njar, blagajnik M. Setnikar. Društvo zboruje vsaka prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v John Grdinovi dvorani. Društvo sprejema člane od 18—35 leta in plačuje $8.00 »bolniške podpore na teden.
t)R. TREBANJSKA DOLINA.
Predsedniki Jajkov Černilo-gar, 1027 E. 61 st St., tajnik Joseph Brenčič, blagajnik Anton Kašič, 1002 E. 61 st St. Društvo ima redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne ob 10. uri v Grdinovi dvorani, 6205 St. Clair ave.
ZVEZA JUGOSLOVAN. SKIH ŽEN IN DEKLET.
Predsednica ga. Agnes Za-lokar, 1081 Addison Rd., tajnica Frances Huftitovernik, 1052 E. 62nfl St. Vsa pojasni-
DR. CLEVELAND, št 23,(ZSZ.
Predsednik Ailojzij Mezinar, 1197 E. 6ist Sit,, tajnik Jolhn Kaduinc, 6^19 Carl ave.> blagajnik Frank Lah, 5430 Stan-nard ave., zapisnikar T. Klemenčič, 1317 E. 53rd St. Društvo zboruje vsak prvi pondeljek v mesecu v Knausovi dvorani na vogailu iSt. Clair ave. in 62nd St. Vsa pojasnila se dobijo pri tajniku. ST. CLAIR GROVE, št. 98. W. O. W.
Zboruje vsak drugi (pondeljek v mesecu ob pol osmih zvečer v Birkovi dvorani. Sprejemajo se kandidatinje od 16 dto. 52. leta.
Predsednica Ana Laurisch, 1177 E. 58th St., tajnica Mary Jančigar, 1391. E. 51st St.„ b^agajiničarka Antonija Škeir-ijanc, • 6124 St. Clair aviei., podpredsednica Fanny Jerič, 1166 E. 60th St., svetovalka Mary Zakrajšek, 1008 E. 60th St. -N ad zor n ice: Frances Laju^che, Joseplnne Mčžnarsič in Louise Milavc. Društveni zdirav-nik Henry Heckner, 928 E. 79th St.
SI. Nar. Sam. Pev. in Podp.
DR. "VRH PLANIN".
Predsednik Andrej Krašo-vec, 372 E. 156th St., podpredsednik Fr. Grdadolnik, tajnik Bias Petrič, 395 E. 165 St., zapisnikar Leopold Lau-šin, 392 E. 161 St., blagajnik John Ražmanc, 15&Z6 Calcutta ave. »Nadzorni odbor: John Cutjani, 154.16 iSaranac Rd„Fr. Pravst, 722 E. 1155th St., Henrik Kodela, 16017 Holmes ave. Bolniški odbor :Joe Ivan-čič, 15416 Saranac Rd., zastavonoša Fr., Bartol, 15710 Waterloo Rd. Društvo zlboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v br. Bias Jurato-vac dvorani, 15820 Calcutta ave.	»
DR. SV. JANEZA KRST. 37. J- S. K. J.
Predsednik Anton Braniselj, 8001 St. Clair ave., tajnik Jakob »Debevc, 6120 St. Clair ave., blagajnik Frank Milla-vitz, 10^7 E. 6ist Srt. Društvo zboruje vsako tretjo nedljo v mesecu v Grdinovi dvorani. Zastopnik za Narodni Dom: Fr. Budič, 1306 E. 55th St.
DR. DELAVEC, št.51 SDPZ.
Predsednik Frank Mikše, 111163 S- 61 st St., tajnik Ivan Prostor, 1098 Norwood Rd., (blagajnik Frank Budič, 1396 E. 55tto *St. Društvo zboruje vsako drugo neldeljo v mesecu v mali BirkovI*dvorani, 6006 St. Clair ave.
DR ŽUŽEMBERK.
Predsednik Roman Maver, 4220 Superior ave., tajnik J. Roje, 1392 E. 47th St., blagajnik Fr Pucelj, 5103 Luther ave., zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mseecu ob 9. uri zjutraj v John Grdinovi dvorani, 6205 St. Clair ave.
Sam. Kraj. Kat. Pod. Dr. SV. JOŽEFA.
Predsefcftnik: Frank Koren, 1583 E. 4>ist St., podpredsednik Anton Jančar, 11052 E. 62 St., zapisnikar Anton Bo>lka, 982 E. 67th St., tajnik Jote. Stampfel, 6129 St.* Clair ave., blagajnik John Grm, 1089 E. 64th St., pomožni, tajnik Jos. Laurič, 1004 E. 64th St. Zastopniki za West side George Kofolt, 2038 W. 105th St., za Nevvburg Ignac Urbančič, 2940 E. 82nd St., za Collin-wood Frank Košmrlj, 455 E. 152nd St. oor. Waterloo Rd. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v John Grdinovi dvorani, čl^ ni se sprejemajo od 16 do 45 lea. Za sfprejem novih članov je Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
DR SV. BARBARE,, post. št. 6. v Clevelandu, O.
Društveni .uradniki za 1918: Predsednik John WiTdervol, 1155 T. 61 st St., tajnik John
uyj V,. U.'UU	V a*	"JO - ----—■ '	"
la dobite Pf tajnici in pfri čla-	Prostor, 1098 Norwood Rd.,
nieah. 1	blagajnik' Joe Gimpel, 1127 E.
Seje se \f š? vsak drugi pon-	60th St., društvena zdravnika
de
soboto v John Grdinovi dvorani, točno ob 8. »uri zvečer. Za vse podrobnosti glede pristopa v društvo se lahko obrne za natačno pojasnilo na vsakega odbornika. Pogoji za pristop jako povoljni in lahki. • ' % i
SL. P. P. DRUŠTVO ZVON.
(NWfourg, O.
Uradniki za leto 191$ so: Predsddbik Jos. Blatnik, 3614 E. 80tih St., tajraik Frank Ko-koteč, 8103 Marible ave., blagajnik Miike Verček, 3684 E. 78th St. Nadzorniki: Frank Verček, Louis Rozman, John Fonda. Zapisnikatrica Rozi Maver, /bolnjiški nadzorniki: Anton Valenčič, John Šuden, vratar John Kodeih.
K. K. P. društvo Presv. Srca Jezusovega.
Predsednik John Levstek, 1121 E. 66th St., podpredsed* nik Anton Skullj, 1139 E.-74th St., I. tajnik Frank Zupančič, 1364 E. 36th St., II. tajnik John Žnidaršiič, 1233 E. 6oth St., blagajnik Frank Cos, 1031 E. 61 st St., maršal Frank Baraga, Naidlzorniki: iLouis Novak, Jernej Žnidaršič, Evsta-hij Brezovar, v^tar Johin Tr-ček, dr. zdravnik Dr. J. M. Se-liškar. Seje se vrše vsako drugo netdleljo ob 2. url popoldne v Sdhiwalbovi dvoranti. Sprejemajo se člani od 16 do . 45 leta.
Sam. pod. dr. sv. Alojzija.
Predsednik Jos. Kremžar, 6ii7 'St. Qair ave., tajnik Jos. Pozelnik, 1007 E. 62nd« St., blagajnik Jacob Mfausar, IH96 Addison Rxl. Seje se vršijo vsako 4. nedeljo v mesecu v Knau»sovi dvorani ob 2. uri popoldne
iS. K. M. Društvo Z. M. B.
Načelnik Frank Mervar, 1361 E. 55th St. predsednik Louis Merhar, 1095 Addison Rd., prvi tajnik Andy Sadar, 1.146 E. 6ist St., blagajnik Leo Kušljan, 1091 Addison Rd. Društvo aprejema mladeniče in može od 16. do 30. leta. Redne mesečne seje s»e vršijo vsako 3. nedeljo v mesecu v veji iki Knausovi kJvora-ni ob 2. uri popoldne.
' Slov. Pev. in Podp. Dr. "EDINOST."
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v nrese-cu, v prostorih, na vogalu St. Clair ave. in 31. cesta. K društvu lahko pristopi vsak zaveden Slovenec in Slovenka, v starosti 16 do 40 let, če se da zd(ra!vniško preiskati. Rojaki, pristopajte k temu edinemu slovenskemu pevskemu in podpornemu društvu. Za pojasnila se obrnite na člane društva ali pa na spodaj podpisani odbor. Uradniki za leto 1918 so: Valentin Dol?rovec, predsednik, Flrank Fajfar (podpredsednik, Anton Podpadec tajnik Anton Zaviršek, blagajnik, John Brešcek. zapisnikar, Primož Kogoj, pevovodja. Računski odborniki so: Josip Zalokar, Primož*Kogoj in Anton Žnidaršič.
Slov. Žen. Podp. društvo "CARNIOLA.". St 493 L. O. T/M.
Predsednica Frances Bab-nik, 1390 E. 45th St., tajnica Julia Breziovar, 1173 E. 6oth St., računska tajnica Frances Hočevar, 6023 Carl ave., bla-gajnica Frances Oblak. Seje se vrše vsak prvi in tretji torek v mesecu v Grdinovi dvorani.
mmmmmmmfmm.
Imenik društev "Slovenske Dobrodelne Zveze"
Cleveland, Ohio. SLOVENEC, št. 1.
Predsednik, Frank Zorich, 5909 Prosser aye., itajnik Ignac Smuk, 1051* Addison Rd., zdravnik Dr. J. IVfl. Seliškar, 6127 St. Clair aye. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu.
SVOB. SLOVENKE, št. 2.
Predsednica Agnes Kal an, 6101 St. Clair ave., tajnica Mary Ddfcevc, 670$ Edria ave. N. E„ zdravnik Dr. F. J.
1, 620I4 St. 01 air ave. Seje
x SV. AiNA, *t 4. Predsednica Julija ' Vax, 1173 E.' 60th St., tajil Fannie Tiibiežnik, 6615 Bof ave. N. E., zdravnik. Dr. J. M. Seiliškar, 61,27 St. Clair ave. Seje vsako druigo sredo v mesecu.
SV	w .
vo nedeljo v mesecu.
NAPREDNI SLOVENCI,
št. 5.
Predsednik Frank Cvar, 3837 Lakeside ave. N. E. tajnik George Turk, 6526 St. Clair ave., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsako drugo nedeljo v me secu.
SLOVENSKI DOM, št. 6.
Predsednik Frank Žagar, 19010 Chicasaw ave. N. E., tajnik J. Korenčič, 17829 Canterbury Rd., zdlravnik dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
NOVI DOM. Št. 7.
Predsednik John Maikelj, 1531 o Daniel ave. (NI E., tajnik Louis J. Safran, 1372 E. 45th St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204. St. Clair ave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
KRAS, št. 8.
Predsednik Frank ' Rajer, 14832 Saranac Rd. N. E., tajnik Jolhn Črne, 986 Ivanhoe RJd. N. E. zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsaikio prvo nedeljo V mesecu.
GLAS CLEV. DELAVCEV, št 9.
Predsednik Andrej Campa, 992 E. 64th St., tajnik John Eržen 2., 1165 E. 72nd St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
MIR, St. 10.
Predsednik John Andolšek, 3600 E. 81 st St., tajnik Frank Gliha, 3572 E. 82nd St. zdravnik Dr. Frank K«ta, 7 Broadway S. E. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
DANICA, št. 11.
Preklisednica Agnes Zalo-kar, 1081 Addison Rd. N. E.> tajnica Frances Hudovernik, 1052 E. 62nd St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsaki drugi torek v mesecu.
RIBNICA, št. 12.
Predsednik Louis Mrhar, 1095 Addison Rd. N. E., tajnik Valentin Zbačnik, 382 E. 1651th St., zdnavnik ©r. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
CLEV. SLOVENCI, št 14.
Predsieldmik Louis E»ckart, 6303 Bonna fcve. N. E„ tajnik Anton Abram, 1259 E. 6oth St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Cllair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
DR. A. ML SLOMŠEK, šf.16.
Predsednik Dom i j an Toma-žin, 1095 E. 64th St.; tajnik Frank N'o^ak, 6816 Edna ave. N. E., zdravnik Dr. J. M. Se-liškar, 6206 St. Glair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
FRANCE PREŠEREN, št. 17.
Predsednik John Centa,6105 St. Clair ave., tajnik Frank M; Jakšič, 6106 St. Clair ave., zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave., Seje vsako Id'rugo nedeljo v miesecu.
SV. CIRIL in METOD, št.18.
Predsednik' Josip Zakrajšek, 6216 St. Clair ave., tajnik Jolhin Widervol, 1153 E. 61st St. Seje vsako drugo^ nedeljo v mesecu.
BLED, št^ ao.
Predsednik Jakob Rjesnik, 3599 E. 81 st St.; tajnik Anton Erjavec, 3735 E. 77th St., zdravnik Dr. Frank Kuta, 7326 Broadway S. E. • Sejte se vršijo vsakd tretjo nedeljo v mesecu.
Opomba: Kadar, se/katepi izmed uradnikov setir naj tali na vrh.