Čivav ne da, tudi za ceno življenja ne!
Laščan, ki mu je Afrika ukradla srce

90,6 95,1 95,9 110,3
itimmt
VSAK TOREK IN PETEK
■o

im
■>n iro !©
Ir-Sf-
ST. 16 - LETO 66 - CELJE, 25. 2. 2011 - CENA 1,25 EUR
eafie
UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARM: 03/713-2666"
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Kmetijci, kje je hrana?
Postrezite si, še jo imamo. Hrano namreč. Pa ne bo dolgo tako, če se ne spremenimo.
Kljub delilnikom visoki računi za ogrevanje
S* Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
V53K- ¿etrteic., od 17".60 d» 13.00 «pe
«stojalne delavnice in animacije 5 pravljico
LUMPARI ^
Odgovorna urednica Biserka Povše Tašic
UVODNIK
Ne danes, jutri
Spremembe. Z njimi je tako kot z utrujeno življenjsko sopotnico, ki se zvečer zavihti na rob postelje z izgovorom »ne danes, jutri«. Nasploh je svojeglavo tole ženšče, ki sliši bolj učeno na ime »reforme«. Pri tem imam v mislih spremembe do obisti oziroma v politiki zelo globoke, vendar v okviru obstoječega sistema, v gospodarstvu pa praviloma tako temeljite, da se množice usajajo, preden z rezilom sploh zavihtimo v tkivo družbe. Ampak nisem hotela o tem. O nečem drugem. O usodnosti potrebe po spremembah in dejstvu, da se morajo najprej zgoditi, da bi jih lahko sodili po dobrem in slabem.
Najmanj nevarno je zagotovo v domači dnevni sobi. Se spomnim, kako seje mama spretno lotevala obnavljanja stanovanja. Najprej je kupila tapete, jih na varno zložila v klet in potem očeta postavila pred dejstvo, rekoč:« Ja, zamenjati jih moramo, saj so nove že v kleti, kupljene, čakajo, da si vzameš čas zanje.« In smo jih zamenjali, tapete seveda. No, da ne bom krivična. Oče res nikoli ni bil preveč naklonjen spremembam povezanim z ozaljšanjem doma, saj je bila že mama v to smer na moč ustvarjalna; ni pa se mogel izogniti nujnim spremembam na drugih življenjskih področjih. Nekaj mesecev pred upokojitvijo mi je ponosno sporočil, da se mora naučiti ravnanja z računalnikom, ker si kljub bližajoči upokojitvi ne more privoščiti, da ne bi bil kos spremembam.
Bolj kot so spremembe oddaljene od domače dnevne sobe, bolj bolijo. Vrag pa vzame vsako šalo, ko se ljudje na vse pretege upirajo nečemu novemu, preden sploh poskusijo, za kaj gre. Mnogi turistični delavci so tako pljunili sebi v skledo, ko so začeli pravcato hajko proti enotnim zimskim počitnicam. Spremembe niso sprejeli kot izziv, da tudi pri lastni ponudbi cenovno in kakovostno kaj spremenijo. Nasprotno. Ob očitni odsotnosti strokovnjakov za komuniciranje so vesoljni slovenski javnosti sporočili nekako takole: pri nas bo gneča, vse bo polno, še nevarno povrh. In mnogi potrošniki so njihovo sporočilo res zelo dobro slišali in se na tuje ter drugam odpravili tudi tisti med njimi, ki tega sprva niso načrtovali.
Da bi lahko presojali, kaj nam spremembe prinašajo, moramo seveda najprej dovoliti, da se le-te tudi zgodijo. Če so na čelu sprememb ljudje, ki jim zaupamo, je pot dosti lažja. Bistri voditelji se zavedajo, da je znak naprednega vladanja v tem, da se lahko človeška srca ohranijo z upanjem, če se že ne morejo z zadovoljstvom. Ljudje, ki so na čelu sprememb in imajo vsaj malo življenjske kilometrine za seboj, praviloma premislijo »spremembe« in potem strumno krenejo naprej, prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, zavedajoč se, da samo neumni in mrtvi nikoli ne spremenijo svojega mišljenja.
Upravljanje sprememb gre - tako kot ljubezen - skozi želodec. Neracionalno in nepravično porazdeljena hrana v tem globalnem svetu nas utegne pahniti v nujne spremembe v razmišljanju in ravnanju dosti prej, kot bi si to na nacionalni ali osebni ravni želeli in pričakovali. Dejstvo, da nismo več med pridelovalci sladkorne pese zaradi neke davne spremembe, je ob tem obrobnega pomena.
Čeprav država vztrajno zatrjuje, kako neprecenljivi so kmetje za strateški obstoj družbe, se mnogim kmetom zdi, da so v hudih časih prej ali slej prepuščeni sami sebi, lastni iznajdljivosti in delavnosti.
»Kmetijci, kje je hrana?«
Kmetijski minister mag. Dejan Židan na regijskem posvetu govedorejcev v Šentjurju
»Globalnega trga na področju hrane ni. Kdorkoli misli, da bo lahko država preživela brez lastne preskrbe, se hudo moti. In prvič, ko se bo zataknilo, nas bodo vprašali - kmetijci, kje je hrana? Glede na visoke vložke davkoplačevalcev v subvencije bo vprašanje upravičeno,« je strokovni posvet govedorejcev v Šentjurju začel kmetijski minister mag. Dejan Židan in s tem opozoril na trenutno najbolj strateško temo, s katero se ukvarjata Evropa in ves svet. »Včasih se ponoči zbudim zaradi tega vprašanja, kajti odgovor je trenutno napačen!«
»Že po številu krav - tako molznice kot dojilje predstavljajo potencial za prihodnost - naša regija spada med bolj intenzivna kmetijska območja. S 700 vlogami so naši kmetje
pridobili 21 milijonov evrov evropskega denarja za investicije, k čemur je treba dodati še 39 milijonov neposrednih izplačil,« so organizatorji v uvodu natresli nekaj spodbu-
Minister Židan se je pred časom izkazal kot zagrizen zagovornik ohranjanja kmetijskih zemljišč. Potrebe po novih cestah in industrijskih conah se mu zdijo slab izgovor za izgubo 14 tisoč hektarjev zemljišč, kot predvidevajo prostorski načrti naših občin. »Pač nismo v stanju, da bi lahko tako ravnali s kmetijsko zemljo.« A Šentjurčanom to ne pomeni dosti. Če so si predvsem člani Civilne iniciative Kameno od tega obiska veliko obetali, jih je Židan razočaral. »V tem primeru žal nimam več nobenih pristojnosti.« Šentjurski župan mag. Marko Diaci je pojasnil, da je navezovalna cesta Črno-lica-Dramlje že umeščena in deležna blagoslova vseh pristojnih ministrstev in služb. Naj je bilo to zadnje, kar so želeli slišati, je tudi Židan potrdil, da poti nazaj ni.
dnih informacij. Tudi precejšnje število mladih med člani je celotnemu srečanju dajalo spodbudno noto. Vseeno pa je bilo težko spregledati, da kljub vsemu kot država nimamo razčiščenih smernic in prednostnih nalog. Ali, če povzamemo ministra Židana, jih vsaj doslej nismo imeli.
»Vsi smo padli na izpitu, ko smo mislili, da je energetika globalna dobrina. Nekaj držav je moralo dolge tedne ostati na mrzlem, da smo se zavedli, da ni tako. In morala nas je udariti še svetovna kriza, da smo to lekcijo vzeli še pri denarju. Pri hrani pa je enaka zgodba!« je svoj več kot uro dolg nagovor začel Židan.
Konec
omalovaževanja malega kmeta
Od sedmih milijard ljudi na svetu jih je milijarda lačnih. Do
leta 2050 bo po predvidevanjih na svetu devet milijard ljudi. Trenutno se hrana bolj kot zaradi pomanjkanja draži zaradi špekulantskih vlaganj. Ko strmoglavijo vse vrednosti na borzi, se pač vračamo k osnovam. Tudi če bo šlo vse po zlu, bomo namreč še vedno morali jesti. Kot je povedal Židan, se ves čas česa učimo, le da so lekcije včasih hudo drage.
»Od dioksinske afere naprej bo v prehranski industriji javni interes vedno povozil varovanje poslovne skrivnosti. Doslej ni bilo tako. Saj so mnogi že zdavnaj vedeli, da je nekaj hudo narobe.« Zadnje poplave v Avstraliji pa so za Evropo že lahko alarm. »Podnebne spremembe in naravne katastrofe so trenutno največja grožnja. Avstralske poplave so prekrile površino Nemčije in Francije skupaj. Od kot bo Evropa v takem primeru dobila hrano? Mi
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
smo vendar svetovni izvozniki! Evropska zaveza od vsake države tako zahteva, da po svojih danostih kolikor mogoče poskrbi za lastno preskrbo. »Pomoči in subvencije nimajo nič z lastništvom zemlje, ampak so stvar tistega, ki hrano proizvaja. Tudi kategorija majhnih kmetov bo dobila večji pomen. Veliki so sicer strateško pomembnejši za državo. A ti kmetujejo le na ugodnih legah, majhni pa povsod.« Ne smemo namreč spregledati tudi drugih funkcij kmetijstva, kot je vzdrževanje krajine, in po odročnih kozjanskih hribih ta še zdaleč ni nepomembna.
Preveč denarja za traktorje in premalo za razvoj
Med večnimi, ob trenutnih podražitvah pa še posebej
vročimi razpravami je tudi
razdelitev kolača v repro verigi. Čeprav zdaj že skoraj samoumevno s prstom kažemo na trgovce, je Židan opozoril, da se stvari vseeno premikajo na bolje. »Izstopajo določene akcije nekaterih trgovskih verig, ki dajo vedeti, da se problema tudi oni zavedajo. Tudi zanje ni
strstvo lotilo tudi anomalij, kot so sivi trg in prehranski ponaredki. »Sivi trg je nelojalna konkurenca vsem, ki delate pošteno. Začeli bomo pri vinarjih in se lotili registrov. Če je tam vpisanih ne vem koliko trsov in vinogradniških površin, lastnik pač ne more vztrajati, da nima pridelka.« Med ponaredki so najbolj pogosti med, olivno in bučno olje, sokovi, mlečni izdelki in podobno. »Žal se pri tem učimo. Analize na primer pokažejo, da je od 15 vrst olivnega olja samo nekaj res takšnih, ki si to ime zaslužijo. Saj od ponarejenega medu ne bo nihče umrl, gre pa za temeljno zavajanje potrošnika in najbližjo pot, da slovenski čebelarji propadejo.« V prihodnjih letih nameravajo tako po korakih prečistiti področje za področjem in potem pri strogem nadzoru tudi vztrajati.
Najprej ljudje, potem živali, na koncu morda še avto
Če je naše kmetijstvo vredno malo več kot milijardo
Če se večina občin ubada s sprejemanjem prostorskih načrtov, v katere bi rade umestile čim več gradbenih zemljišč, kmetijski minister skuša krotiti njihove apetite. »Na državni ravni moramo ustvariti kataster trajnih kmetijskih zemljišč, kjer bodo posegi nemogoči. Sedanje kazni in ukrepi so državi bolj v posmeh kot resno pomoč.« Če bi investitor želel tam graditi, bi bilo nadomestilo tako visoko, da bi brez pomisleka poiskal cenejšo možnost. Kazni pa bi šle tudi v sto tisoče evrov s prisilno vrnitvijo v prvotno stanje.
dobro, če domači proizvajalci omagajo. Tujcev, ki bi se pustili ožemati, se vseeno ne tare na vratih.« Po drugi strani je treba tudi potrošnika naučiti, da je v njegovem interesu, da kupuje domače, lokalne izdelke. »Za to je potreben denar,« je pribil minister. »Že v naslednji sapi je dodal, kako poslušalcem gotovo ne bo všeč, ampak - preveč denarja so porabili za traktorje - sto tisoče evrov vredne krone tehnoloških investicij. »Ne najdem programa, ki bi mu lahko z mirno vestjo vzel denar in ga prerazporedil kam drugam.«
Bučno olje, ki nikoli ni videlo bučnic?
Čeprav je minister požel veliko podpore in simpatij, so mnogi vseeno težko prežvečili podatek, da smo po ceni mlečnega odkupa prav na repu Evrope, nekje med Latvijo in Romunijo. Pri tem je najbolj čudno, da so mlekarne tako ali tako večinoma v lasti kmetijskih zadrug, torej posredno kmetov. Zakaj takšen razkorak? »Odkupna cena mora biti poštena. Brez tega nima nobena panoga prihodnosti. Pri tem ni res, da lahko preživijo samo velike mlekarne,« je povedal Židan. V svetu so menda uspešne tudi manjše, povsem samostojne. Toda običajno se specializirajo in iz svojih izdelkov naredijo presežek. »Zakon o promociji slovenske hrane je dobro sprejet in sproža pozitivne premike tudi med trgovci.« Prodaja je še vedno ključnega pomena in marže kljub prvim otoplitvam ostajajo glavna tema pogovorov. Se bo pa mini-
evrov, so naši gozdovi bistveno premalo izkoriščeno bogastvo. »Tudi pri pohištvu se že uveljavlja znamka oziroma certifikat, da prihaja les iz trajnostne sečnje.« Vsi naši gozdovi so večinoma takšni. Pri vsem tem pa kmetje potrebujejo pomoč. Naj bodo težnje po zmanjšanju birokracije še tako močne, bo ta v veliki meri še vedno ostala. »Pri svetovalnih službah je žal tako, da bomo morali na državni ravni končno povedati, kaj natančno od njih pričakujemo, in hkrati iznajti način, da bomo merili tudi njihovo učinkovitost, ne samo opravljeno delo.« Če smo tokrat preleteli večino kmetijske problematike, se Židan ni hotel izogniti niti pripombam nekaterih kmetov, ki se že leta upirajo obveznemu članstvu v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. »To je nekaj, v kar se politika ne bi smela vmešavati. O tem lahko odločite samo vi, člani. Pred leti so v Avstriji izvedli podobno anketo in presenetljivo ugotovili, da so kmetje podprli obvezno članstvo.« Kako se stališča spremenijo, pa je minister na koncu ponazoril še z odločno izjavo, kako si pri nas sledijo prednostne naloge: »Najprej je hrana za ljudi, potem za živali in na koncu, če je kaj odveč, lahko pride še vse ostalo.« Uporabiti najboljša prekmurska polja za proizvodnjo biogoriva se v luči nikakršne domače preskrbe zdi res skregano z vso zdravo kmečko pametjo.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Na Govedorejskem dnevu 2011 so v Šentjurju spregovorili domači župan mag. Marko Diaci, Vesna Čuček, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Celje, minister mag. Dejan Židan in predsednik gostiteljskega društva govedorejcev Šentjur Karl Čadej.
Časa za debato je bilo malo
Na koncu letošnjega Govedorejskega dneva je bilo vprašanj, pobud in dilem med navzočimi kmeti več kot jih je imel minister možnost »predelati«. Izpostavljamo nekaj najbolj slikovitih.
projektiranja ob vsaki poplavi čistilno napravo zalije, odplake pa preplavijo naša polja. Za več desetkrat prekoračen odmerek nitratov ne odgovarja nihče.
Ko smo ravno v Šentjurju, sem neskončno razočarana nad tukajšnjo kmetijsko šolo. Gre samo še za nabiranje dijakov, ne glede na njihove sposobnosti in vizijo. Moj sin, ki želi postati kmet in ostati na kmetiji, se bo izpisal in pre-šolal na gimnazijo. Ampak če želimo vzgojiti ponosen in izobražen kmečki rod, se mi to Jože Čokl, Kameno:	pač ne zdi prav!«
»Pred 21 leti je bila kamen-ska dolina izsušena. Pridobili smo najboljša kmetijska zemljišča. Danes pa jih hočejo uničiti zaradi ceste. 43 lastnikov nas je proti in vsi ponujamo alternativna zemljišča. A nas nihče noče poslušati. Samo še vas lahko prosimo za pomoč.«
Vinko Žmaher, Nova vas pri Šentjurju:
»Najbolj boli, da nas nihče ni nič vprašal. Kar povozili so nas. Gospod minister, vi ste moder mož, vsi vi, čutim, da ste poštene kmečke duše, ukrenite kaj! Kmetje smo bili nekoč steber države, ob takem ravnanju pa smo ponižani in razžaljeni, izničili so ves naš trud. Ukrenite kaj, da bodo cesto speljali bolj neboleče, slabih izkušenj iz preteklosti imamo že ogromno.«
NOVICA iZ NASE HISE
Alenka Prah, Rjavica pri Rogaški Slatini:
»Kmetujemo na poplavnih območjih ob Sotli. Naše delo je zato veliko bolj zahtevno, a še vseeno neskončno regulirano. Drugi pa lahko počnejo, kar se jim zdi. Zasebne hiše spuščajo kanalizacijo kar čez polja v reko, zaradi napačnega
Kaj naj bo na krožniku, se bomo naučili v akciji Hujšajmo z NT in RC
Kdo bo z nami izgubljal kilograme?
Na to vprašanje smo dobili odgovor včeraj, ko smo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje pripravili pogovore z 38 izbranci v prvem krogu akcije Hujšajmo skupaj. S kakšnimi težavami se soočajo pri izgubljanju kilogramov, zakaj so se odločili za skupinsko hujšanja bodo lahko res vsak torek prišli na skupinsko srečanje in najmanj trikrat tedensko na telovadbo v Top Fit, smo jih spraševali včeraj in po razgovorih s posamezniki oblikovali skupino letošnjih udeležencev akcije zdravega izgubljanja kilogramov. Kdo so, vam razkrijemo v torkovi številki Novega tednika, sicer pa nam lahko tudi vsi tisti, ki se srečujete s težavo izgubljanja kilogramov, zastavite vprašanje in za vas ga bomo skušali poiskati pri strokovnjakih. Foto: GrupA
Opozorila obrtnikov in polet mladih!
Država, le kje bom jemal?
»Obupani smo. Ne moremo več, nimamo volje. Najbolje bi bilo prodati vse skupaj in se preseliti v tujino. Konec leta na primer so se dajatve povečale za kar 300 odstotkov. Od 15 evrov bruto, za kolikor se je povečala plača na zaposlenega, si je država vzela deset evrov zase, le pet evrov več pa je imel delavec. Menda je Švica dobra. Veste, zakaj? Ker ima stabilno zakonodajo«, vse to in še marsikaj je bilo mogoče slišati na nedavnem regijskem posvetu obrtnikov v Celju. Tudi na njem so, tako kot na podobnih posvetih po vsej Sloveniji, v Obrtni zbornici Slovenije iskali podporo med svojimi člani za načrtovane akcije »neposlušnosti do države, ki ima za obrtnike premalo posluha«.
Metka Napotnik, podjetje Napi: »Od leta 1997 delamo v gradbeništvu, zadnji dve leti pa je v plačilnem prometu prava katastrofa. Težave so bile ves čas, zdaj pa je zatajil celoten sistem. Z izterjavami imamo bogate izkušnje, preizkusili smo vse možnosti, ki obstajajo v tej naši ljubi Sloveniji, od kompenzacij do sodišča, ki je na koncu povsem zatajilo. Nihče nas ne vpraša, kako se borimo, če hočemo ostati na trgu. Vsak mesec je treba izplačati plače. Doslej smo to reševali preko bank, vendar ne vem, kako bomo poslovali letos. Plače, prispevki in tekoči stroški so vsak mesec, plačilni roki pa v praksi presegajo sto dni.«	Foto: GrupA
Drzne zgodbe mladih »privatnikov«
Mladi podjetniki so pokazali na popolnoma drugačen obraz »privatnikov«. Svoje poti, želje in cilje je predstavilo več mladih, dokaj uspešnih podjetnikov iz Šaleške doline, polnih zaupanja vase. Med predstavitvami ni bilo tarnanja, mladim v dokaj polni dvorani velenjskega Centra Nova so ponudili nekaj nasvetov, o državi pa so govorili le tisti, ki so od nje pridobili 4.500 evrov subvencije za odprtje novega s.p.
Mladi prihajajo z različnih področij, vsem pa je skupno, da so uspeli z inovativnostjo, s trmo in z veliko mero optimizma. Druženje mladih so ob pomoči podjetja E-Amiga, skupaj s Šaleškim študentskim klubom in Saša inkubatorjem, pripravili v okviru Zmagovalnega izziva. »Svet je drugačen kot takrat, ko so odraščali naši starši. Vmes so se zgodile velike spremembe. Imamo vse, kar potrebujemo za življenje, imamo informacije in nismo lačni. Zato menim, da smo v dobi koncepta,
v kateri so najbolj uspešni tisti, ki znajo iz teh priložnosti kaj ustvariti,« je v petkovem večeru pripovedoval eden od organizatorjev podjetniškega večera Matija Goljar, med drugim tudi s srcem in z dušo predan podjetniškemu krožku, sicer trener za komunikacijo in javno nastopanje. Podjetnik torej. Za vse mlade, ki razmišljajo o službi, pa eden Matijevih nasvetov: »Če bo čez čas vaše delo ceneje opravljal Kitajec, računalnik pa hitreje, potem ta služba ni varna. Zato bodite drzni!«
Ne grizi nohtov
Splet je očitno izziv prihodnosti. Mogoče tudi »falira-ni« študentje, kot sta svojo predstavitev začela 23-letna Maja Švener in leto starejši Gregor Koprivnik, ki sta ustanovila uspešno spletno trgovino Ličila.si. Njuna trgovina na Facebooku podira rekorde, ima več kot 32 tisoč privrženk. »Če ne bi bilo >fa-liranih< študentov, ne bi bilo Microsofta, Wikileaksa, Di-sneyjevih risank, relativnostne teorije v fiziki, ferrarijev, iphonov, ipadov, Facebooka, oddaje Slovenija ima talent ...« je naštevala Maja in poudarila, da je izobraževanje vseeno zakon - za tiste, ki so rojeni zanj. »Nauk najine zgodbe bi
se lahko glasil: ubogaj mamo in ji prinesi diplomo, lahko pa se postaviš na svoje noge, razmišljaš s svojo glavo ter živiš za svoje želje in sanje.«
Mlad par je svojo podjetniško filozofijo predstavil kot položaje v Kamasutri. V grobem se zavedata, da so v podjetništvu zapleti, nerodno je, če nimaš ideje, lahko se znajdeš brez znanja, tudi brez denarja, mogoče ni uspeha, prostega časa ... »Toda rešitve je mogoče najti. Predvsem je treba biti samostojen in početi, kar te veseli. Ni smiselno samo iskati priložnosti, treba jih je ustvarjati. Ne pogrizi nohtov, če uspeha ni takoj, ampak vztrajaj - dolgoročno se bo zagotovo obrestovalo.«
Peter Pišek, avtoprevoznik: »Ponosen sem, ker sem obrtnik in član zbornice. Toda zastave v Ljubljani ne bom nosil s ponosom. Sprašujem se, če se še sploh kdo zmeni, kaj se dogaja s to državo. Vse, kar smo se dogovarjali, je nič od nič. Zavedam se, da bodo akcije nekorektne in nepoštene do drugih državljanov, vendar smo zadnja štiri leta samo popuščali. Vrh glave imam teh pogajanj, vsak dan nam pripravijo novo presenečenje, niti en dogovor se ne spoštuje. Kje imamo pravno zaščito? Dosedanje vlade so izganjale gospodarstvo iz države, ki bo propadla. Smo pred veliko, 2-milijonsko naložbo v logistični center, pa nas skrbi pravna država, ki bi morala biti temelj. Pri nas so zakoni pisani na kožo določenim političnim opcijam, poleg tega pa so pisani na hitro, so neživljenjski in ponujajo možnosti za izigravanje. V svojih zahtevah ne smemo narediti niti enega koraka nazaj, sicer bomo vsi >pocrkali<.«
Branko Meh, predsednik OOZ Velenje: »Obrtniki smo se znašli v stanju, ko preprosto ne vemo, kako naprej. Kar nekaj jih poznam, ki so v času rasti vzeli kredite, zdaj pa jih ne morejo vračati niti plačevati prispevkov in odpuščajo ljudi. Davčna uprava nam takoj blokira račune, če smo kaj dolžni, izvršbe pa po drugi strani niso izvedljive. Obrtniki smo preživeli v dosedanjih krizah, zadnje pa očitno ne bomo. Osebno sem proti protestom, vendar ugotavljam, da smo v stanju, da bomo samo s protesti dosegli svoje.«	Foto: GrupA
Od školjk do spleta
19-letni Jani Pravdič velja za serijskega podjetnika, iskrivo in duhovito pa je govoril o iskanju poslovnih priložnosti: »S podjetništvom sem se resno začel ukvarjati pri 16 letih, zametki pa so bili že prej.« Pri desetih je fant stal sredi Velenja in se s stojnice drl »školjke po sto tolarjev«. Med počitnicami je zbiral školjke in da ne bi mama samo brisala prahu, jih je začel prodajati. Ne sicer z mislijo na podjetništvo, temveč na to, kako priti do »čigumija«. »Že takrat sem ugotovil, da stvari, ki jih ne potrebuješ, lahko zamenjaš ali prodaš. Na stojnici sem začel prodajati igrače sosedovih otrok in vse mogoče druge reči, na koncu še obrušeno steklo iz morja kot diamante. Ko so pridrvele mame, sem spoznal, da ne smeš goljufati, najbolj pa sem razmišljal, kako narediti iz konjička denar. Torej da stvar, ki jo rad počneš, spremeniš v posel.«
Sledilo je garanje z izdelavo spletnih strani do spletne trgovine požigalec.si. »V dveh urah po prvi reklami smo prodali več kot 50 majic. V domači dnevni sobi
so bili kartoni z majicami, kupi vžigalnikov, in ko smo v dveh tednih zaslužili dva tisoč evrov, je moje podjetništvo tudi staršem postalo všeč. Potem smo odprli še nekaj spletnih strani, ki pa so šle v pozabo. Vendar sem spoznal, da je stvar zanimiva in da ni treba v službo. Sicer še nisem ustvaril tistega, kar hočem, ampak iz teh spletnih strani sem se veliko naučil. Tudi tega, da ima veliko ljudi svoje ideje, zelo malo pa jih uresniči. V podjetništvu imejte čim več >frendov<, pomagajte jim, tudi zastonj, če je treba, ker se bo to slej ko prej vrnilo.«
Jani danes vodi ekipo programerjev, ki razvija spletne aplikacije.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO / AKTUALNO
5
Vrtnarstvo Celje še
■ V V	■ I	■■■■
išče rešilne bilke
Usoda Vrtnarstva Celje, ki je že dlje časa v krizi, še vedno ni znana. Kot je znano, je vodstvo podjetja, ki ima že nekaj časa težave pri izplačilih plač, nadzornemu svetu predložilo sanacijski načrt. Ta je v njem pogrešal finančno konstrukcijo, ki je očitno še v pripravi. Po zadnji seji prvi nadzornik ni bil ravno gostobeseden.
Že nekaj časa je jasno, da poslovanje Vrtnarstva Celje zaradi izgube nekaterih poslov, povezanih tudi z negotovostjo v večjih gradbenih podjetjih, in tudi ker ni ravno sezona, nič kaj ne cveti. Posledice so občutili delavci, saj so se pojavile težave pri
izplačevanju plač ter ostalih dohodkov. Med možnimi scenariji se obetata prisilna poravnava in stečaj, a je nadzorni svet vodstvu dal možnost, da pripravi sanacijski načrt. Ta je bil v februarju tudi narejen in predstavljen nadzornemu svetu; kot predvideva vodstvo na čelu z direktorjem Francem Zdolškom, naj bi podjetje med drugim prestavilo pisarne in prihranilo pri ogrevanju, uredili naj bi park in tržili, predvideno je odprtje mini prodajalne z živalmi. Trgovine, ki delajo z izgubo, pa naj bi zaprli.
Nadzorni svet je ob naštetem pogrešal program finančne podpore teh projektov in
vodstvu dal še nekaj časa, da dopolni načrt. Nadzorniki so se ponovno sestali pred enim tednom, a predsednik nadzornega sveta Vojko Koko-ravec ni bil ravno zgovoren. »Vse, kar vam v tem trenutku lahko povem, je, da uprava podjetja še pridobiva nove pogodbe in se pogovarja z bankami. Več bo znano po naslednji seji nadzornega sveta, ki bo predvidoma v naslednjem tednu oziroma v 14 dneh. Do takrat ne bi dajal kakšnih drugih informacij,« je povedal Kokoravec. Iz njegovih besed ni bilo mogoče razbrati, ali so v vrtnarstvu našli kakšno rešilno bilko.
PM, foto SHERPA
Smrt podružnicam, živelo šolstvo?
Prevelike stroške v šolstvu naj bi racionalizirali tudi na račun podružničnih šol - Podružnice na podeželju gonilna sila razvoja in središče dogajanja
Pred dnevi so v javnosti odmevala priporočila OECD (Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj). Med drugim ugotavlja precejšnjo razsipnost slovenskega šolstva in v okviru racionalizacije predlaga povečanje števila učencev v oddelkih, a tudi ukinjanje šol z manjšim številom učencev. To v praksi pomeni predvsem krčenje mreže podružničnih šol. Ukinjanje podružnic bi za seboj potegnilo kup za slovensko podeželje ne ravno nepomembnih posledic, zato je o tem smiselno temeljito premisliti.
»Težnja Evropske unije je ohranjanje živega poseljenega podeželja, prvi pogoj tega pa je, da je na podeželju šola,« o pomenu podružničnih šol pravi Marija Frece, vodja POŠ Prevorje in članica vseslovenskega društva učiteljev podružničnih osnovnih šol. Prepričana je, da se otroci, ki obiskujejo podružnice, uko-reninijo v življenje kraja ter razvijejo pripadnost, zaradi katere se lažje odločijo, da na podeželju tudi ostanejo.
Ukinjanje ravno zgrajenih novih šol?
Takšen primer je tudi POŠ Šentrupert, kjer smo v povsem novo šolo malčke pospremili lani 1. septembra. Novozgrajena šola je rezultat dolgoletnih prizadevanj, a šele, ko so smo mediji poskrbeli, da se je vesoljna Slovenija zgražala nad posnetki razpokanega starega objekta, predvsem učilnic, v katerih so se otroci po priporočilih zdravstvene inšpekcije zaradi radioaktivnega sevanja lahko zadrževali dve uri dnevno, so se zadeve premaknile. Država je končno zagotovila interventna sredstva, ostalo je prispevala občina. »Šolo v tem šolskem letu obiskuje 26 učencev, ki so razdeljeni v dva kombinirana oddelka. Takoj se
Prvi šolski dan v novozgrajeni podružnici v Šentrupertu. Prvošolce so pričakali in v šolsko skupnost sprejeli starejši učenci. Nov objekt za njihove starše ni le šola, ampak središče druženja.
pojavi pomislek, da je to res majhno število, zaradi katerega je treba vzdrževati celotno šolo. A POŠ Šentrupert ni le šola, saj je v istem objektu na novo odprt oddelek vrtca, ki je povsem poln. Za naslednje generacije šolarjev tako ni strahu. V objektu pa imajo prostore še knjižnica, krajevna skupnost, kulturno društvo in mladi,« našteva vodja POŠ Šentrupert Irena Gaberšek. Poleg tega je telovadnica namenjena športni dejavnosti vseh občanov, zlahka pa se spremeni tudi v večnamenski prostor za kulturne prireditve.
Na podružnicah boljši pogoji za delo z otroki
Zelo podobno je na Pre-vorju, kjer imajo trenutno 16
učencev, septembra jih bo že 20, oddelek vrtca je popolnoma zaseden, nataliteta še raste. »Mladi iz kraja ne odhajajo, kvečjemu se kakšna družina priseli,« pravi Frecetova. Starši in stroka vse bolj prepoznavajo prednosti podružnic. Pri majhnem številu učencev je vsak deležen večje pozornosti učitelja, pristop je bolj individualen, tempo in obseg dela sta prilagojena otroku. Posameznik je bolj opažen in upoštevan. V podružničnih šolah je manj nasilja, nadzor je večji, otroci razvijejo vztrajnost, delavnost in samostojnost,« našteva Frecetova. »Kombinacija oddelkov otrok različnih starosti ne pomeni, da se učijo manj ali počasneje. Kvečjemu je nasprotno, saj izkušnje kažejo, da starejši otroci mlajšim nudi-
jo mentorstvo tako pri učenju kot pri ostalih socializacijskih izkušnjah. Vse do na primer samostojnega zavezovanja čevljev,« dodaja Gaberškova.
Podeželske šole torej niso le šole, ampak so gonilna sila razvoja v svojih krajih. Ob tem velja omeniti, da jih ima večina več kot 100-letno tradi-
Migracijski val s podeželja v mesta je skozi desetletja na novo zarisal sliko poselitve deželice na sončni strani Alp. Rastoče težave v kmetijstvu so dodatno zdesetkale prebivalstvo na podeželju. Krasen nov svet kapitalizma pa nekoč cvetoče manjše kraje in trge osiromašil poštnih uradov in krajevnih uradov, bančnih poslovalnic, medtem ko so veliki trgovske verige »pohopsale« male nekonkurenčne trgovce. Tako še danes marsikateremu kraju utrip narekuje podružnična šola, ki je na račun naštetega postala središče dogajanja. Nekaj jih je v časih najbolj šibke rodnosti tudi na Celjskem, spomnimo se odmevnega primera šole na Paškem Kozjaku, zaprlo vrata, večinoma pa so si občine, vodstva šol in krajani močno prizadevali za njihov obstanek. Nič nenavadnega ni, da je v mnogih krajih osrednji kulturni dogodek šolska proslava in da so aktivnosti lokalnih društev vezane na prostore teh stavb učenosti.
cijo. Številne so bile v zadnjih letih obnovljene, ponekod se ponašajo celo z novogradnjami. Večini se je uspelo prebiti skozi leta najbolj šibke rodnosti. »Baby boom« zadnjih let in valovi preseljevanja mladih družin iz mest zagotavljajo več otrok, seveda ob pogoju, da starši otroka vpišejo v šolo v kraju bivanja.
Do matične šole dragi prevozi po slabih cestah
Priporočila OECD komentira tudi šolski minister Igor Lukšič, ki ugotavlja, da so šole nesorazmerno obremenjene z vzdrževanjem podružnic. Ko smo že ravno pri financah, ki so povod za predlog o ukinjanju, je treba omeniti še stroške šolskih prevozov. Zakonodaja namreč občinam nalaga skrb za varno pot v šolo, v večjih občinah z neenakomerno poseljenostjo pa za to namenijo dobršen del proračunov. To je posebej izrazito ravno v laški občini, kjer so ponekod zaselki razvlečeni daleč vsaksebi po visokih hribovitih območjih. Matični šoli v Laškem in Rimskih Toplicah imata tako na primer po pet in štiri podružnične šole. Razdalje do matičnih šol so zelo velike, ceste precej slabe, varne prevoze otrok pa bi bilo zaradi različnih urnikov otrok različne starosti in iz istega kraja nemogoče racionalno organizirati.
Iz vseh naštetih razlogov, predvsem pa zaradi specifične vloge podružničnih šol na slovenskem podeželju, ki je priporočila OECD ne prepoznavajo, bo potrebna pri odločitvah velika mera previdnosti. Predvsem pa bo treba dobro pretehtati, kaj vse bi s takšno racionalizacijo izgubili. Nekaj je gotovo; v krajih, kjer so se morali boriti za njihov obstanek, se podružnicam ne bodo zlahka odpovedali.
POLONA MASTNAK, foto: GrupA (arhiv NT)
Nevednost nas lahko drago stane
Zmotna pričakovanja stanovalcev glede delilnikov stroškov ogrevanja - Energetika: »Mi samo upoštevamo želje stanovalcev.«
CELJE - Nekatere Celjane so v tem mesecu spet pogreli visoki zneski na položnicah za ogrevanje, ki jih prejemajo od Energetike Celje. Ker imajo na svojih radiatorjih že vgrajene delilnike stroškov, so pričakovali, da bodo za ogrevanje plačevali manj kot pred vgradnjo delilnikov, ko so se stroški ogrevanja obračunavali po stanovanjski površini, ne glede na to, koliko toplote so v posameznem stanovanju v resnici porabili.
»Čeprav imamo delilnike in varčujemo, se nam to na položnici nič ne pozna,« se razburjeni obračajo na Energetiko in zahtevajo pojasnila za zneske na položnicah. A tam jim veliko več kot to, da so se obrnili na napačen naslov in naj se po pojasnila obrnejo na izbrano podjetje, ki jim je prišlo vgradit delilnike, ne morejo povedati. Kot pojasnjuje vodja distribucije in vzdrževanja pri Energetiki Celje Iztok Lednik, stanovalci pogosto napačno mislijo, da o načinu obračunavanja porabe toplote odločajo na Energetiki. »Mi uporabniku samo izstavimo račun na podlagi podatkov, ki jih za posamezno stanovanje dobimo od izvajalca delitve stroškov, ki pa ga uporabniki sami izberejo. Na Energetiki le upoštevamo želje stanoval-
Ne le, da je topel. Pomemben je tudi račun ob koncu meseca.
Vgradnja delilnikov je tudi zakonsko predpisana. Obvezni bodo prihodnjo kurilno sezono, s 1. oktobrom 2011. V Celju so delilniki vgrajeni že v približno 80 odstotkih večstanovanjskih stavb. (Foto: GrupA)
cev, o ničemer ne odločamo sami,« pravi.
Način obračunavanja stroškov je namreč odvisen že od izbire vrste in tipa delilnikov ter podjetja, ki bo delilnike vgradilo. O tem se stanovalci posameznega bloka dogovorijo na skupnem sestanku. Z izbranim podjetjem tudi določijo deleže stanovanj glede na celotno zgradbo ter korek-tivne faktorje za stanovanja, ki so na severni strani bloka, ob zunanjih stenah, nad kletjo in podobno. Izbrano podjetje nato za vsak radiator v stanovanju popiše stanje porabe, upošteva še korekcijske faktorje in na podlagi tega izračuna delež porabe toplote
v posameznem stanovanju glede na celotno zgradbo. Ta podatek vsak mesec sporoči Energetiki, ki nato uporabniku izstavi račun.
Zanimati se začnejo šele, ko dobijo položnico
Težava je v tem, pravi Le-dnik, da stanovalci precej neodgovorno pristopajo k takšnim odločitvam. Zanimati za te stvari se začnejo šele, ko na položnici zagledajo visok znesek. In potem priznajo, da o načinu obračunavanja stroškov sploh niso seznanjeni. Stanovalci nekaterih blokov v Celju so se zato z izbranimi podjetji že dogovorili, da
jim pridejo ponovno pojasnit postopek in način obračunavanja stroškov. Pri tem je pomembno tudi, da uporabniki od izbranega podjetja redno prejemajo obračune mesečne porabe toplote, na katerih je specifikacija obračuna za posamezno stanovanje. Teh pa nekatera podjetja, čeprav bi to morala, ne pošiljajo.
Zmotno je tudi prepričanje nekaterih uporabnikov, da uporaba delilnikov že sama po sebi pomeni nižje stroške ogrevanja ali da delilniki sporočajo podatke o dejanski porabi toplote v posameznem stanovanju. Kot pojasnjujejo na Energetiki, delilniki služijo zgolj za ugotavljanje razmerja med posameznimi strankami. »Z delilniki gotovo prihrani celotna stavba (v povprečju okoli 20 odstotkov energije), če se lastniki vedejo energetsko racionalno, ne pa nujno posamezniki,« dodajajo. Imajo pa delilniki po ugotovitvah upravnikov odločilen vpliv na obnašanje stanovalcev. Uporabnik, ki plačuje ogrevanje po porabi (in ne več po površini stanovanja, kjer se je dogajalo, da so delež bolj potratnega uporabnika pla-
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z wMwoeLmlcuLostLdx) starostu
čevali bolj varčni sosedje), naenkrat postane zainteresiran za ukrepe, ki zmanjšujejo stroške. Vsak posameznik ima zagotovo največji vpliv na uravnavanje temperature v stanovanju. Na porabo energije pomembno vpliva tudi izolacija stavbe (nova okna, fasada, streha ...). Določen vpliv ima tudi lega stanovanja (nad kletjo, severna stran .), kjer se lahko stroški znižajo z določitvijo korektivnih faktorjev. Dejavnik, na kate-
rega uporabniki ne morejo vplivati, pa so spremembe cen energentov (zemeljskega plina, elektrike). In ravno to stanovalce najbolj jezi, saj tudi če varčujejo z energijo, ne plačajo nič manj. Cena ogrevanja se je ponovno nekoliko zvišala v januarju in to je tudi razlog, da so bili zneski na januarskih položnicah (ob enaki porabi energije kot decembra) nekoliko višji, pravijo v Energetiki.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Veliko ljudi se tudi pritožuje, da so cevi radiatorjev vroče, ko so zunanje temperature visoke, in se obračajo na Energetiko, češ zakaj ne »kuri« manj. Na Energetiki odgovarjajo, da tudi o tem, koliko se »kuri«, odločajo stanovalci sami. Če želijo, da se v njihovem bloku ogreva manj, morajo to sporočiti upravniku bloka.
Bratenje po pravilniku
ZREČE - V Zrečah so tako navdušeni nad prijateljevanjem s prebivalci partnerskega mesta v Veliki Britaniji, da je občinskega denarja za sofinanciranje sodelovanja proti koncu leta zmanjkalo. Po novem ne bo več tako.
V Občini Zreče, kjer so doslej podeljevali denar iz občinskega proračuna za sodelovanje s partnerskim mestom Sedbergh po načelu proste presoje, so v tem mesecu sprejeli pravilnik. Po sprejetem pravilniku bodo občinski denar razdelili s pomočjo javnega razpisa ter s točkovanjem vlog glede na število udeležencev, čas obiska, program sodelovanja, izvajanje promocijskih de-
javnosti ter koriščenje sredstev v zadnjih petih letih.
Zreče sodelujejo s partnerskim mestom iz severozahodne Anglije že šest let in v tem času so obiskali Anglijo številni predstavniki šol, godba na pihala ter druge kulturne skupine, med njimi Pevke z Bri-njeve gore ter gasilski pevski zbor. Iz Sedbergha prav tako radi obiskujejo Zreče in Zreško Pohorje, med obiskovalci pa so tudi običajni turisti, zaradi česar v občinski upravi opažajo tudi gospodarske učinke sodelovanja. Do partnerstva med Zrečami in Sedberghom je prišlo v sklopu BBC-jevega mednarodnega projekta in oddaje o kandidatih za nova partnerska mesta.
BJ
osfata s plinom in toploto
JI
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.si
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Koliko milijonov za katero traso?
V Velenju o tretji razvojni osi tudi z »ministrskim trojčkom«
VELENJE - Zaradi vročih razprav o kmetijskih zemljiščih so se v Velenju zbali, da se bo realizacija 3. razvojne osi časovno še bolj odmaknila, in včeraj sprožili novo razpravo. Spomnimo, da je minister za kmetijstvo Dejan Židan pred dvema tednoma zahteval soočenje vseh, ki so pripravljali podatke o hitri cesti med Šentrupertom in Velenjem. Ministra so zbodle v oči predvsem različne številke oziroma ocene o vrednosti projekta.
Eno so namreč številke, o katerih na eni strani govorijo na ministrstvu za okolje in prostor, s povsem drugačnimi pa so ministra Židana seznanili v Civilni iniciativi Braslovče. Najbolj sporne so številke glede kmetijskih zemljišč, ki naj bi jih uničili s traso in cene. Odsek med Šentrupertom in Velenjem
naj bi bil za kar 300 milijonov evrov dražji kot odsek med Arjo vasjo in Velenjem. Na ministrstvu za okolje in prostor to zanikajo in trdijo, da je edini uradni podatek o ceni odseka F2 (Šentru-pert-Velenje) približno 198 milijonov evrov, za navezavo na Arjo vas oziroma traso F6 pa 154 milijonov evrov.
Za ministra Židana so bila sporna kmetijska zemljišča, ki bi jih žrtvovali za avtocestno povezavo; sam je imel podatek, da naj bi trasa hitre ceste Šentrupert-Velenje uničila 20 hektarjev najboljših zemljišč, v civilni iniciativi pa govorijo o 80 hektarjih. Tudi na ta podatek so se na ministrstvu za okolje in prostor že odzvali, in sicer s pojasnilom, da so ravno zaradi kmetijskih zemljišč optimizirali traso F2 in jo, vsaj od Letuša do Preserij, umaknili z braslovških polj pod Goro Oljko. Po podatkih
omenjenega ministrstva naj bi zaradi spremenjene oziroma optimizirane trase F2-2 uničili »samo« 18 hektarjev zemljišč.
Na trditve civilne iniciative so se burno odzvali v Šaleški dolini, od koder je vedno znova slišati opozorila, da Koroška in velenjsko gospodarstvo, predvsem Gorenje, hitro cesto nujno potrebujeta in da z gradnjo ne smejo zavlačevati. Včeraj zvečer so na to temo v Velenju predstavniki gospodarstva, župani več občin in drugi sogovorniki spregovorili na srečanju s kar tremi za usodo projekta ključnimi ministri, Dejanom Židanom, Patrikom Vlači-čem in Rokom Žarnicem. Ali so uspeli »uskladiti« številke in ostale podrobnosti, boste lahko prebrali v obširnem prispevku v torkovi številki Novega tednika.
PM
Delavnica oblikovanja nakita iz naravnih materialov
Pestre ustvarjalne delavnice
ŽALEC - Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v času zimskih počitnic pripravil v prostorih ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva vrsto počitniških ustvarjalnih delavnic.
Tako so otroci ustvarjali iz kovali so nakit iz naravnih odpadnega materiala in na- materialov, izdelovali mostali so čudoviti izdelki, obli- zaike na temo hmelja, šivali
lutke Hmeljka, hmeljskega starešine in princese ... Delavnice, ki sta jih vodili Tea Bevc in Tina Vasle, so bile dobro obiskane.
TT
Steklarna in Bellevue pod lupo
ŠMARJE PRI JELŠAH - V Obsotelju je denacionalizacija bolj kot ne končana, med približno štiristo denacionali-zacijskimi zahtevki ostajata odprti le še dve zadevi. Gre za zahtevka za izletniško restavracijo Bellevue v Rogaški Slatini ter za steklarno v Rogaški Slatini. Zapletlo se je, ker se je na izdano odločbo upravne enote na prvi stopnji pritožila Slovenska odškodninska družba.
V upravni enoti v Šmarju štiristo denacionalizacij skih pri Jelšah so uspeli v dveh zahtevkov, med katerimi sta desetletjih rešiti približno bili posebej zahtevni zadevi
»Zupanc« in »Goll«. Družina Zupanc iz Pristave pri Me-stinju, katere prednika so imenovali »jajčni kralj«, se je ukvarjala s trgovino na veliko in malo ter imela veliko zemlje, Gollovi so imeli v lasti turistične in druge objekte v Rogaški Slatini. Obe odmevni zadevi je upravni enoti
uspelo rešiti že pred nekaj leti.
Zadnji dve odprti obso-teljski denacionalizacij ski zadevi, za Ristov Bellevue ter Steklarno Rogaška Slatina - znano tudi kot Ablovo steklarno - sta na prvi stopnji končani, vendar zaradi pritožb nista pravnomočni. Dejansko stanje je ugotovljeno, zapleta se s posameznimi pravnimi vprašanji, kot so na primer glede vrednosti premoženja ter ali so vlagatelji zahtevka upravičeni, da jim druga država, v kateri so prebivali, izplača odškodni-
no. Zadevo družine »Abel«, ki je imela poleg steklarne v Rogaški Slatini še steklarno v Hrastniku, rudnik v Zabuko-vici ter keramično tovarno v Libojah, so Šmarčani predali v reševanje Upravni enoti Celje, kjer rešujejo najzah-
tevnejše primere. Za Ablovo imetje so pred osemnajstimi leti vložili denacionalizacij-ski zahtevek potomci iz Avstrije, dvema od sinov pa so državljanstvo pred petimi leti priznali.
BRANE JERANKO
www.radiocelje.com
Izletniška točka, restavracija Bellevue nad Rogaško Slatino. Med zadnjima dvema še ne pravnomočnima denacionalizacijskima zadevama v Obsotelju sta Bellevue in steklarna v Rogaški Slatini.
Bojijo se računa za elektriko
Kam po štirih letih? - Bo občina spet »sostanovalka« upravne enote?
ŠMARJE PRI JELŠAH - V ponedeljek bo minilo dva tedna od preselitve Upravne enote Šmarje pri Jelšah v nove začasne prostore, ki so v objektu iz bivalnih zabojnikov. Od zadnjega ponedeljka je znana vsebina osnutka težko pričakovanega pisma o nameri, s katerim načrtuje ministrstvo za javno upravo v Šmarju gradnjo skupnega upravnega središča tako za potrebe upravne enote kot občine ter še za koga.
Se bo občina, ki je pismo o nameri že prejela, odločila za nove skupne prostore z upravno enoto? To je zdaj vprašanje.
Občinska uprava v obstoječi stavbi, za katero strokovnjaki trdijo, da je potresno nevarna, še vztraja ter bo tam vsaj še letos, nato se bo preselila v novejšo sosednjo stavbo, v prostore v občinski
gradnji skupnega upravnega centra, kljub temu pa je mogoče pričakovati različna mnenja.
Kaj skriva pismo o nameri?
Se bodo svetniki strinjali, da se župan Jože Čakš pod pismo o nameri miljon evrov »težke« stavbe tudi podpiše?
dnje,« je na nedavni novinarski konferenci o delu upravne enote, med drugim, povedal načelnik Vinko Habjan. Po podpisu pisma o nameri naj bi do konca letošnjega leta našli za skupni upravni center lokacijo, prihodnje leto bi pripravili projekte in pridobili gradbeno dovoljenje, leta 2013 bi začeli graditi in končali leta 2014.
Za lani so stranke delo šmarske upravne enote ocenile z oceno 4,70, s čimer so v vodstvu zelo zadovoljni. Bo tako ostalo? V novih začasnih prostorih, v kontej-nerskem prostoru, je za eno tretjino manj površin ter tako med drugim manj možnosti za zasebnost, ki jo stranke želijo.
Župan omenja, da so prostori v drugem nadstropju sosednje stavbe lahko predvsem začasna rešitev, saj tam manjkata manjša in večja sejna soba ter
V Upravni enoti Šmarje pri Jelšah število zaposlenih stalno znižujejo. Trenutno imajo 53 zaposlenih, ob njeni ustanovitvi jih je bilo kar 78. Lani so rešili deset odstotkov več upravnih zadev kot leto prej.
Lokacija še ni izbrana
Za bodoči upravni center imajo v mislih tri lokacije: nadomestno stavbo dosedanjega sedeža upravne enote in občine, nekdanje gostišče Šmarski hram, ki je danes črna točka kraja, ter še eno zaenkrat neznano lokacijo v razdalji od pol do enega kilometra od središča kraja. Država bi morala za gradnjo
Načelnik Upravne enote Šmarje pri Jelšah Vinko Habjan na enem od hodnikov začasnega objekta iz bivalnih zabojnikov. Kam po štirih letih?
lasti. Prostori so v dobrem stanju, stavba ima dvigalo, za gradnjo morebitnih novih prostorov pa bi bilo iz občinskega proračuna treba odšteti do milijon evrov. Odločitev o tako visoki naložbi bo seveda moral sprejeti občinski svet, ki je lani že sprejel sklep o
še kaj. Državi se torej mudi, saj ima najemno pogodbo za zabojnike s Trimo Investmen-tom za štiri leta, občini seveda manj. »V pismu o nameri naj bi se dogovorili o gradnji novega upravnega centra, njegovi umestitvi, o uporabnikih in seveda o financiranju in dinamiki gra-
kov med občani ne manjka. Posamezniki menijo, da je šeststo tisoč evrov najemnine, ki jih bodo zaslužili v družbi Trimo Investment v štirih letih z oddajanjem objekta z bivalnimi zabojniki, razmetavanje davkopla-čevalskega denarja. Za primerjavo: novi, trajni prostori upravne enote v Šmarju pri Jelšah naj bi državo stali do 1,5 milijona evrov.
novih prostorov upravne enote plačati do 1,5 milijona evrov.
V začasnih zabojnikih po enem tednu še ni vse tako, kot naj bi bilo vsa štiri leta. Upravni enoti manjka še posamezna oprema, ki naj bi jo pridobila do začetka marca,
prav tako bodo morali poskrbeti še za javno razsvetljavo ter odpraviti manjše pomanjkljivosti. V začasnem objektu si v glavnem pomagajo z električno energijo. »S strahom pričakujemo prvi račun,« je povedal načelnik.
BRANE JERANKO
Z vami in za vas
Spoštovani bralci,
v nekaj besedah se Vam bomo predstavili kdo smo in kaj počnemo. Po govorjeni besedi na Radiu Celju in po številnih prispevkih v Novem tedniku nas zagotovo že poznate. Pa kakšna dodatna informacija nikoli ni odveč. Vabimo Vas, da nas na spodnje kontakte obvestite kaj dobrega in slabega se dogaja in nam pomagate, da bodo časopisne strani Novega tednika še boljše, še bolj Vam pisane na kožo. Danes: Biserka, Brane, Tatjana. V naslednji številki NT: Simona, Dean, Polona.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
Novinar	telefon	GSM	e-mail	| področje
Bojana Avguštinčič	4225-148	031-333-491	bojana.avgustincic@radiocelje.com	občine Spodnje Savinjske doline
Tatjana Cvirn	4225-164	031-387-009	tatjana.tednik@nt-rc.si	ekologija, turizem
Branko Jeranko	4225-158	031-326-697	branko.tednik@nt-rc.si	občine Obsotelja, Kozjanskega in Konjiškega
Mojca Knez	4225-150		sport@radiocelje.com	šport
Špela Kuralt	4225-161	031-692-866	spela.kuralt@radiocelje.com	občine Velenje, Šoštanj in Laško, zdravstvo
Polona Mastnak	4225-159	051-670-653	polona.mastnak@nt-rc.si	Mestna občina Celje
Saška T. Ocvirk	4225-157	041-380-671	saska.tocvirk@nt-rc.si	občini Šentjur, Dobje, reportaže
Urška Selišnik	4225-162	031-692-848	urska.tednik@nt-rc.si	občine Zgornje Savinjske doline, gospodarstvo
Brane Stamejčič	4225-103	041-762-200	stamejcic.tednik@nt-rc.si	kultura
Ivana Stamejčič	4225-155	031-692-868	ivana.tednik@nt-rc.si	občine Štore, Vojnik, Dobrna, šolstvo, regionalna in notranja politika
Simona Šolinič	4225-151	031-692-870	simona.solinic@radiocelje.com	kronika
Dean Šuster	4225-150	041-661-501	sport@nt-rc.si	šport
Fotoreporterji: Edo Einspieler (Sherpa), Andraž Purg (GrupA) in Tim Einspieler (TimE)..........................................................................................4225-165
Biserka povše Tasic
odgovorna urednica e-mail: biserka.povse@nt.rc.sii gsm: 041-640-458
Zapisati tisto, kar ne želijo povedati, pobrskati po zgodbah, ki jih piše življenje, ostati zvest sebi.Težim k iskanju resnice, tiste neulovljive, izmikajoče dame, ki se ji približajo prodorni, ustvarjalni, profesionalni novinarji. Takšna je ekipa Novega tednika. Verjamem vanjo in zato sem se ji tudi pridružila. Za seboj sem pustila kar nekaj kilometrine v radijskem in časopisnem novinarstvu ter podjetništvu.
Brane Stamejčič
kultura
e-mail: stamejcic.tednik@nt-rc.si gsm: 041-762-200
V tej novinarski hiši »mučim« tipke najprej pisalnega stroja zdaj pa računalnika in gumbe najprej 12 kilskih zdaj 12 gramskih snemalnih naprav že dolgih 38 let. V zadnjih letih sem zadolžen za spremljanje kulturnih dogajanj na Celjskem. Časi niso najbolj naklonjeni kulturi, toda, kdaj so sploh bili. Vedno je imamo polna usta, ko pride do denarnih spodbud zanjo pa zavlada molk. Prav zato najbolj spoštujem prizadevanja tistih ljubiteljskih kulturnikov, ki se ne udejstvujejo zgolj zato, da izpolnjujejo prosti čas, marveč težijo k vrhunskemu, se z oblikami kulturnega udejstvovanja samoizpolnjujejo in »polnijo« tudi druge.
Tatjana Cvirn
ekologija, turizem e-mail: tatjana.tednik@nt-rc.si gsm: 031-387-009
»Zapiraj vodo, ko si umivaš zobe! Ugašaj luči in računalnik!« Doma so me že siti zaradi tovrstnih zapovedi, zato je verjetno edino logično, da v uredništvu pokrivam ekologijo ... Prepričana sem namreč, da so za globalne spremembe pomembni premiki v naših glavah. Da bodo lahko tisti, ki prihajajo za nami, prav tako uživali v lepotah okoli nas - to pa je v bistvu že moje drugo področje - področje turizma ...
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Kdo so naj prostovoljci?
CELJE, VELENJE - V težkih časih je še posebej pomembno, da obstajajo posamezniki, ki s svojim prostovoljnim delom ter v prostem času pomagajo soljudem. Za svoje delo ne prejemajo plačila, jemljejo ga kot poslanstvo. Zato je prav, da jim vsaj občasno namenimo več pozornosti, jim damo priznanje ter se jim zahvalimo. V Celju in Velenju za prostovoljce pripravljajo posebni prireditvi, še vedno pa zbirajo predloge za naj prostovoljce.
Celjski mladinski center in Mladinski svet Velenje pozivata, da jima med prostovoljci pomagate izbrati tiste, ki so
se s svojo požrtvovalnostjo še posebej izkazali in si zaslužijo naziv naj prostovoljci. Celjski mladinski center bo na osrednjem festivalu pro-stovoljstva, ki ga pripravlja v aprilu, podelil nazive naj prostovoljcem v petih starostnih kategorijah (12-15 let, 16-19 let, 20-29 let, 30-60 let in nad 60 let). Prostovoljci morajo biti z udeležbo seznanjeni in morajo tudi podpisati izjavo, prijavnice pa morajo predlagatelji oddati do 25. marca. O izboru bo odločala strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki mladinskega centra, celjske občine ter zavoda za šolstvo.
Le do 11. marca pa imajo predlagatelji čas, da predlagajo naj prostovoljce v velenjski občini. Mladinski svet Velenje bo priznanji naj prostovoljec podelil v kategorijah do 30 in nad 30 let na zaključni prireditvi, ki bo čez slab mesec. Simbolična priznanja za sodelovanje bodo takrat prejeli vsi prijavljeni posamezniki. Seveda pa morajo izbranci izpolnjevati pogoj, da za svojo dejavnost ne prejemajo plačila. Namen obeh izborov ter prireditev je predvsem promocija prostovoljnega dela na različnih družbenih področjih.
PM
Toplo srce in smetanovi kolački
SLOVENSKE KONJICE - Lions klub bo pripravil marca v sodelovanju s centrom za kulturne prireditve dve kulturno-humanitarni prireditvi: predstavitev filma Toplo srce Afrike in gledališko predstavo Kraljevi smetanovi kolački.
V sredo, 2. marca, ob 19. zirali humanitarno izobra-
uri bo v avli Kulturnega doma v Slovenskih Konjicah na ogled film Toplo srce Afrike, ki ga bodo predstavili člani Društva študentov medicine Maribor, udeleženci odprave Malavi 2010.
Društvo študentov medicine iz Maribora je nevladna organizacija, ki v svojih vrstah združuje študente medicine mariborske medicinske fakultete, bodoče zdravnike, ki so v letu 2010 tudi ob finančni pomoči Lions kluba Konjice organi-
ževalno odpravo v Afriko, natančneje v Malavi, eno najrevnejših afriških držav z visokim deležem okuženih z aidsom in malarijo. V odpravi je bilo pet študentov 6. letnika: Blaž Jelenko, Tamara Elbl, Maja Mlinarič, Marko Plateis in Tilen Zamuda.
V soboto, 26. marca, pa bo prav tako ob 19. uri v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah gledališka predstava Kraljevi smetanovi kolački v izvedbi gledališke skupine Slikepaprijlike KUD Beltinci.
Celoten izkupiček od prireditve bo namenjen humanitarni dejavnosti Lions kluba Konjice, tokrat za pomoč pri nakupu informacijsko komunikacijske opreme za gluho in slabovidno članico Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Slovenske Konjice. V akciji bo sodeloval Lions klub Celje Mozaik, ki bo prispeval del sredstev za olajšanje komuniciranja prejemnici pomoči Andreji Podgrajšek.
Del denarja nameravajo zbrati tudi s prodajo domačih dobrot, ki bodo na poku-šino po gledališki predstavi v avli kulturnega doma.
MBP
V podjetju Bisol so s kolesi obdarili 25 otrok iz socialno ogroženih družin.
S kolesi na pot
PREBOLD - Podjetje Bisol je podarilo kolesa otrokom iz socialno ogroženih družin. Pri tem je pomagala žalska občinska zveza društva prijateljev mladine.
Iz osnovnih šol Spodnje 25 otrok, ki so jim podarili Savinjske doline so izbrali kolesa in jim na ta način po-
Vernes Mardanovič: »Že
ko so nas predstavniki podjetja peljali za en dan na Roglo, sem bil zelo vesel. Kolesa pa sem se najbolj razveselil, saj se zelo rad vozim. Počitnice preživljam doma, zato bo kolo od danes naprej moj najboljši prijatelj. Prav daleč se ne bom odpeljal, bom pa s kolesom odšel do prijatelja in sošolca.«
Jerneja Tržan: »Pred tem darilom sem imela doma dve kolesi, toda nista tako lepi, kot je to. Novo kolo je tudi darilo za birmo. Škoda, da je zunaj tako mrzlo in da se še ne morem z njim odpeljati kam dlje. Na kolesu ne bom vedno sama, ampak bom kdaj z njim peljala tudi brata ali sestro ali pa jima ga bom posodila.«
Pomagajo tudi rokometaši
VELENJE - Pod okriljem Šaleškega odbora za pomoč občankam in občanom so 12 nekdanjim Vegradovim delavcem z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so ostali brez dohodkov in nimajo sredstev za preživljanje,
p(Denar po prispevali. v Ro- potrebnih 1.200 evrov pa so kometnem klubu Gorenje, zbrali od prodaje vstopnic
na zadnji rokometni tekmi v lanskem letu. Upravičence do denarne pomoči je izbrala posebna delovna skupina v sodelovanju s Šaleškim odborom za pomoč občankam in občanom. US
lepšali dni. Ravno v teh počitniških dneh so bili otroci darila še posebej veseli.
MJ
Foto: Sherpa
Rok Brinar: »S kolesom se bom lahko končno vozil pred blokom. Med počitnicami mi ne bo treba več samo gledati televizije in igrati igric na računalniku, ampak bom lahko zunaj s kolesom in prijatelji. Čelade še nimam, a jo bom potreboval, če bom s kolesom želel oditi kam dlj e in na cesto, kjer bom moral biti zelo previden.«
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15	r
Radiu Celje :
na
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
"n.	_
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
tu s
Ime in priimek:. Naslov:_
Št. Tuš klub kartice: [nnnnnii]
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
95.1 95.9 100.3 90.6 h
idnik
Za 138 evrov dobrot brez denarnice!
V prvi akciji Do polnega vozička brez mošnjička je voditeljica lanske akcije Tanja Seme simbolično predala voziček, ki naj se dodobra napolni z dobrotami vsako sredo ob 12.15, voditeljici Radia Celje Saši Pukl. Tanja bo namreč kmalu zibala. Saša se je dobro opremila, obula športne copate, zato so malo za šalo in malo zares v Planetu Tuš dejali: »Gospa Saša, zdaj ste dovolj dobro pripravljeni na akcijo, saj ste trgovino že tako dobro >naštudirali<, da veste že tudi, koliko ploščic je med posameznimi policami.« Da bo nakup še uspešnejši, bo seveda skrbela tudi ekipa Planeta Tuš Danica oziroma Simona.
Med 431 kuponi, kolikor ste jih izrezali iz Novega tednika in poslali na naš naslov, smo izžrebali Jolando Škorjanc iz Štor. Tek se je začel pri testeninah, nato so v voziček romali riž, kroglice za juho, vegeta, kocke za juho, bučno, olivno in navadno olje, ajdova moka, koruzni zdrob, ješprenj, polenta ... Pri tem smo že pomislili: »Kje je tisto malo dražje, bo tudi pristalo v vozičku?« In Jolanda je nadaljevala zmagoviti nakup z narekom: še suho salamo, posebno, prekajeno šunko, slanino, pršut, panceto, savinjski želodec, navadno šunko, kračo, sir, feta sir, mlince, prepečenec, torto, rolado, kekse ... Saša pa je samo metala v voziček in govorila naprej, naprej . In zaradi Jolande tekla še k zamrznjenim živilom. Še francoski rogljički, navihančki, štruklji, kroketi, njoki, lignji, osliči, morski sadeži in za piko na i še sladoled so pristali v vozičku.
Jolanda je zaradi našega klica ostala brez malice, saj smo jo zmotili ravno v tistem času, a pravi, da nič hudega, zdaj bo lahko razveselila moža, veseli bodo sinova Jernej in Tadej, njena mami in ostali sorodniki, prijatelji in sodelavci.
SB
Foto: Sherpa
Jolanda Škorjanc je voziček napolnila za 137,95 evra.
Jolandi je bil namenjen tudi jack pot, ki ji je prinesel še dve suhi salami in prihranek v denarnici 137,95 evra. Če bi dobila dodatno minuto, bi jo bilo zelo težko premagati. A k uspehu je prav gotovo pripomogel tudi nakupovalni listič, ki si ga je pripravila dan prej, ko ji je mama povedala, da je na kupončke zapisala tudi njeno ime.
Danica iz Planeta Tuš pomaga naši voditeljici švigati med policami in izbrati za vas tisto, kar nam narekujete, Saša Pukl in Danica iz Planeta Tuš sta kot blisk švigali med policami! če ste seveda izžrebani. Tokrat je bila priča, kako je Tanja Seme, lanska voditeljica akcije, voziček za nakupe predala Saši Pukl. Saša je Tanji v zameno predala voziček, v katerem se bo lahko vozil njen otročiček.
Saša Pukl in Tanja Seme prijateljsko vsem želita veliko uspehov pri akciji Do polnega vozička brez mošnjička.
Kaj čakate? Poiščite kupon v Novem tedniku in morda bomo v sredo ob 12.15 iz studia Radia Celje poklicali prav vas! Vse do 8. junija bomo za vas brezplačno nakupovali v Planetu Tuš.
Mljask ... Bi vi tudi?
»Čivav ne dam! Tudi za ceno življenja ne!c<
Podjetna vzrediteljica ali gojiteljica psov Marija Drstvenšek iz Raduhe kravžlja živce zaščitnikom živali - Nateg kupcev ali naivnost gojiteljice?
»Gre za obupno stanje psov,« so izjave, ki smo jih v preteklem času slišali že večkrat za Marijo Drstvenšek iz Raduhe pri Lučah, ki že nekaj let po vsej Sloveniji prodaja čivave, tudi znanim Slovencem. Za pse, ki jih nekateri veselo kupujejo, v Društvu proti mučenju živali Slovenije menijo, da trpijo. »Sprašujem celjskega veterinarskega inšpektorja, ki je vzrediteljici poklonil vzrejno dovoljenje že leta 2008, kdaj si je ogledal to kalvarijo,« so ostre besede znane zaščitnice živali Lee Eve Müller. Ker pri Drstven-škovi vidi mučenje živali, ki ga inšpektorji ne, smo se nenapovedano odpravili v Raduho.
76-letna Marija Drstvenšek nas je sprva nezaupljivo sprejela na svojem domu, nato nam je vendarle pokazala, kje živijo njene čivave, katerih sloves je segel po vsej Sloveniji ... Prostor, kjer psi bivajo, se morda komu res ne bi zdel primeren, a Dr-stvenškova vztraja, da je vse tako, kot mora biti. Ob našem obisku se je okoli naših nog podilo 13 čivav! »Prostor sem pred časom uredila, vse pozidala, postaviti moram še ograjo. Saj so bili inšpektorji pri meni, celo sama sem jih poklicala! Nepravilnosti, ki mi jih nekateri očitajo, niso ugotovili,« nam je začela razlagati. In kje je bistvo zgodbe, poleg domnevnega trpljenja psov?
Certifikat, ki ne obstaja
Ženska kljub letom prodajo psov prav podjetno oglašuje tudi na spletu. Na svojih spletnih straneh ima
Marija Drstvenšek. Kljub hudim očitkom mučenja živali inšpektorji pri njej niso opazili.
objavljen celo »certifikat vzreditelja psov«. Ravno te besede so zmotile ostale vzreditelje. Celjski veterinarski urad ji je namreč leta 2007 izdal obvestilo o vpisu v register gojiteljev hišnih živali, ki ga je Drstvenškova objavila na spletu kot »certifikat vzreditelja«. Tega ne bi smela, saj gre za dve popolnoma različni stvari. Še več, izraz »certifikat vzreditelja psov« sploh ne obstaja, so nas opozorili pri Kinološki zvezi Slovenije.
Brez rodovnika živali ni vzreje
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kamor spada Veterinarska uprava RS, podeljuje dovoljenja za gojitev živali. Vendar
Pri Kinološki zvezi Slovenije pojasnjujejo, da potrebuje vzreditelj psov za vzrejo številna dovoljenja. Ta izdajajo izključno le lastnikom rodovniških psov, ki morajo imeti dokazila o prednikih. Do pridobitve vseh dokazil morajo lastniki opraviti tudi številne kontrolne preglede psov, kjer opazujejo psihofizično stanje psov, tudi karakter.
Marija Drstvenšek že 16 let sodeluje z Mozirskim gajem, kamor odpelje obiskovalcem pokazat svoje pse: »Vsako leto me povabijo tja! Vsem, ki so od mene kdaj kupili čivavo, omogočijo v Mozirski gaj tudi brezplačen vstop.«
se gojitev živali nanaša na to, da ima lahko neka oseba več kot pet živali iste vrste. Tako predpisuje pravilnik o zaščiti hišnih živali. Vzreja pa se nanaša na živali z rodovnikom in v teh primerih vzrejne dokumente podeljuje Kinološka zveza Slovenije. Tam so s primerom nad Lu-čami sicer seznanjeni in v takšnem podjetnem oglaševanju Savinjčanke vidijo zgolj nateg potrošnikov. Zato smo Drstvenškovo vprašali, ali se sploh zaveda, da oglašuje napačno, saj nima rodovniških psov (rodovniški je le samec, s katerim pari psičke), toda vztraja: »Ko sem leta 2007 prosila za legalizacijo pro-
Dokument ni sporen. Sporno je mešanje nazivov vzreditelj in gojitelj.
Drstvenškova ima za vsako čivavo urejene dokumente, kar tudi brez skrbi pokaže.
daje svojih psov, mi nihče ni razložil razlike!« Pokazala nam je tudi vsa dopisovanja s celjskim veterinarskim uradom, kjer nikoli niso ugotovili večjih nepravilnosti. Nekaj dni po našem obisku nam je Drstvenškova še sporočila: »Pogovarjala sem se z veterinarjem, ki mi je dejal, da ni pomembno, ali gre za vzrejo ali gojitev.« Nato smo na Veterinarsko upravo RS poslali vprašanja, kaj vse so inšpektorji ugotovili ob obisku hiše v Raduhi, kamor je verjetno stopil tudi nekdanji direktor slovenske policije Marko Po-gorevc. Tudi on ima namreč savinjsko čivavo ...
Vse »tipi top«!
Inšpektorji so bili pri Dr-stvenškovi sredi decembra. Nepravilnosti, ki so jih zaznale inšpektorske oči, so se nanašale samo na nedoslednost pri prijavi in cepljenju proti steklini mladičev, ki so dopolnili tri mesece. Pri zaščiti hišnih živali in pogojih reje pa nepravilnosti ni bilo. »Vsi psi so bili v dobri kondi-ciji, primerno rejeni, živahni in nobeden ni kazal znakov bolezni, ni bilo vidnih ran oziroma poškodb. Mladič, ki je imel kilo, je že bil veterinarsko oskrbljen. Psi niso bili agresivni, seveda ob prisotnosti tujca reagirajo z laježem, vendar se je videlo, da so vajeni ljudi, pustili so se božati,« so nam razložili veterinarski inšpektorji. »Psi so imeli tudi urejeno primer-
no bivališče, ki je bilo dovolj veliko, da je zagotavljalo dovolj gibanja. Vsi psi so imeli prostor, kjer so lahko počivali, in ta je bil zaščiten pred neprimernimi vremenskimi vplivi. Stranka je imela kletke za prevoz psov, ki služijo tudi za počivanje, so ves čas odprte in psom omogočajo neovirano gibanje,« so se še razpisali veterinarji in dodali, da prostor, kjer psi živijo, ni smrdel po urinu ali iztrebkih. »Prostor sicer ni bil pospravljen, vendar predmeti niso nevarni, da bi psom povzročali poškodbe,« so nam opisali. Inšpektorji so pse še pregledali in ske-nirali za čipe, vse naj bi tudi posneli, saj so še dodali, da je vse našteto » ... razvidno tudi iz digitalnih posnetkov ...«.
»Dva psa ob obisku inšpektorja nista bila čipira-na, kar sem takoj uredila.
Tudi inšpektor, ko si je vse ogledal, ni niti z besedo omenil, da bi morala kaj spremeniti! Za pse dobro skrbim. Spominjam se, da so mi trije enkrat ušli, a so se vrnili. Eden z zlomljeno tačko, zaradi česar ga nisem mogla prodati, sem ga pa podarila. Pred leti so se proti meni zarotili tudi krajani, češ da so psi ponoči glasni in da kalijo mir v vasi, kar sploh ni res,« nam je nadalje razlagala sogovornica. In res, izvedeli smo še, da so imeli v Občini Luče kar nekaj uradnih sestankov ravno zaradi motenja miru, za kar naj bi bila odgovorna Drstvenškova. »Ves čas mi nekaj očitajo. Ampak se ne dam. Vem, da delam prav. Vse, samo svojih čivav ne dam! Tudi za ceno življenja ne,« je odločna.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
KOMENTAR
H
Pasja ljubezen
Morda se bomo komu, ki meni drugače, zamerili, če zapišemo, da se nam čivave, ki so se nam podile okoli nog ob obisku ženske v Raduhi, ki je vnesla nemir med zaščitniki živali, niso zdele prav nič mučene ali trpinčene. Na psičkih niti mi nismo opazili poškodb, ne moremo govoriti niti o tem, da bi bili zanemarjeni. Res pa je, da nismo pasji strokovnjaki ali kinologi, da bi vedeli popolnoma, v kakšnih pogojih bi morale čivave živeti, da bi njihova lastnica zadostila vsem pogojem, ki veljajo, kadar govorimo o gojenju te pasme. Bolj kot to nam je bodlo v oči, da še danes ne vemo točno, ali je gospa hudo podjetna in iznajdljiva ali pa rahlo naivna in zaslepljena v svoji ljubezni do čivav, čeprav se bolj nagibamo k drugi možnosti. Čivave so nepogrešljiv del njenega življenja - samo to še ima - zato že iz tega naslova skoraj ni mogoče, da jih kdaj pušča lačne ali poškodovane. Tega ne verjamemo. Njena ljubezen do živali se čuti. In je drugačna od slovite Milene Močivnik ...
Morda v svoji naivnosti le ne razume dobro, da ji utegnejo kazen »pritisniti« le, ker ne loči pojmov vzreditelj in gojitelj, ali pa so morda nemarni inšpektorji in vsi tisti birokrati, pri katerih je pred leti jasno iskala dovoljenja za ureditev gojitve psičkov, pa ji tega niso razložili.
Smo pa pri spremljanju njene zgodbe in neštetokrat do zdaj naleteli na številne druge informacije o domnevnem mučenju živali na Celjskem, kjer so živali res shirane, pa se redkokdaj zgodi, da njihove lastnike medijsko tako zelo označijo kot mučitelje. Ko smo pred letom pisali celo o spolni zlorabi živali na Celjskem, so se vsi obnašali, kot da se to »pa že ne dogaja pri nas«. Ja, seveda. Tudi sami smo že bežali pred pobesnelima psoma, to tudi prijavili policiji, ki na kraj ni prišla. Policija ni odreagirala lani niti ob klicu, da je žival dlje časa zaprta v vozilu pri 35 stopinjah. Da, ob tem se človek res vpraša, koga motijo čivave .
SIMONA ŠOLINIČ
ZGUKBE IZ KAMRE
ACkamra
www.kamra.si
Vogalno poslopje kavarne Merkur na križišču Stanetove in Prešernove ulice, zraven je bila tudi Krušičeva kavarna Evropa; razglednica iz leta 1915.
»Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile ...«
Kavarne, shajališča celjskih meščanov
Zelo priljubljeno shajališče celjskih meščanov so bile kavarne, ki jih v mestu srečamo že v drugi polovici 17. stoletja. Vodnik po Celju in okolici iz leta 1875 omenja v Celju štiri: kavarno Laa v Poštni ulici, kavarno Merkur, Krušičevo kavarno Evropa in kavarno Hausbaum v bližini železniške postaje. Kasnejši vodnik iz leta 1887 omenja še kavarno Central poleg magistrata in Prater v bližini železniške postaje. Iz obdobja po prvi svetovni vojni je znana še kavarna v Celjskem domu.
Vse kavarne v Celju so bile dunajskega tipa. Opremljene so bile z okroglimi marmornatimi mizami, udobnimi stoli, mizami za biljard, s šahom in z drugimi igrami. Posebej dobro so bile založene s časopisi in z revijami. Zelo pestra je bila tudi ponudba pijač in drobnih prigrizkov. Povsod so postregli s kavo ali čajem, z likerji, dobrim vinom, s šampanjcem in slaščicami. Po želji je gost lahko dobil tudi dunajski zajtrk. Ponudba je bila prilagojena zlasti za obiskovalce, ki so pripadali
zgornjemu sloju meščanstva: profesorjem, zdravnikom, juristom, trgovcem, večjim obrtnikom in uradnikom. Kavarne so bile posebej polne v času promenade, ko so se srečevali na klepetu tudi ženske in otroci. Zvečer je prihajala moška družba. Odprte so bile običajno do enih ponoči, le kavarna Hausbaum, kasnejši Union, je bila zaradi bližine železniške postaje odprta vso noč. Zaradi tega je bila primerna za tiste, ki se jim ni ljubilo v posteljo ali so imeli »poslovne interese«. Tu so si med drugim hiter zaslužek iskale celjske prostitutke, ki jih je policija sicer preganjala, vendar neuspešno. Vzdržljivost najstarejše obrti pač.
Časopisi so pogosto poročali tudi o kavarniških pretepih, ki so bili pred prvo svetovno vojno predvsem nacionalno obarvani in ker so bile kavarne v mestu praviloma shajališča celjskih Nemcev, so jih Slovenci v letih pred prvo svetovno vojno redkeje obiskovali.
Naslednji teden bodo na vrsti stare gostilne v mestu.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
JIZNICA Celje
Gajaš in Skopuh
Ob dveh tekmovalnih predstavah na Dnevih komedije še Čefurji, raus!
Dnevi komedije se bodo z dvema novima tekmovalnima predstavama in s še eno iz spremnega sporeda ta konec tedna prevesili v drugo polovico. Po prvi pri občinstvu z oceno 4,71 vodi koprska predstava Poslednji termina(l)tor.
V petek bo prišla na Dneve komedije težko pričakovana predstava Gajaš, arestant, monokomedija, ki nadaljuje nepozabno zgodbo iz ene večjih slovenskih filmskih uspešnic - Petelinjega zajtrka. Ta se je končal, se boste spomnili, s tem, da je Pišti Gajaš, dobrodušen avtomehanik, nesmrtno zaljubljen v Severino, zaradi prevare ustrelil svojega tovariša. Prevara z lažno Seve-rino je bila za Gajaša bržkone edina stvar, ki ga je lahko pahnila čez rob. Pisatelj Feri La-inšček, režiser Marko Naber-šnik in igralec Vlado Novak so spet združili moči in nam razkrili, kaj se je po usodnih strelih zgodilo s Pištijem Gaja-šem. Nastala je vznemirljiva in pretresljiva gledališka pripoved o zaporniku, ki je tudi za rešetkami ostal zvest samemu
sebi in se ni odrekel svojemu specifičnemu pogledu na svet in dogajanje okoli sebe. Vlado Novak je znova ustvaril lik, ki nas nikakor ne pusti ravnodušne. Njegovo svojevrstno pričevanje, ki je prepolno smeha in solz, navsezadnje spregovori o času, v katerem živimo, in o skupnih rečeh, ki jih tudi sami doživljamo.
V soboto bodo oder SLG zasedli igralci Mladinskega gledališča Ljubljana, ki bodo odigrali Molierovega Skopuha v prevodu Aleša Bergerja in v režiji Borisa Kobala. Šest-desetletni Harpagon je tako zadrt skopuh, da nima samo kočijaža in kuharja v eni osebi in na smrt sestradanih konj v hlevu, ampak bi se celo ob smrti svojih lastnih otrok zamislil, ali mu to mogoče ne prinaša tudi koristi - dediščine, na primer, ki sta jo otroka dobila po pokojni materi. Od jutra do večera je njegova edina misel, kako nagrabiti, prihraniti in obvarovati čim več denarja. Ob tem bi se rad še oženil z mlado revno Mariane. Vendar se stvar zaplete, saj se za lepim dekletom ozira tudi njegov sin.
Skopuh je napisan v prozi in v Molierovem času verjetno ravno zato ni bil sprejet s preveliko naklonjenostjo, saj je bilo občinstvo vajeno uprizoritev v verzih, danes pa je ta komedija ob Tartuffu najpogosteje uprizarjano Molierovo delo. V predstavi igrajo Gregor Čušin, Jurij Drevenšek, Ana Dolinar, Matej Puc, Tjaša Železnik, Marko Simčič, Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Gaber K. Trseglav, Boris Kerč, Tomaž Pipan in Tomislav Tomšič.
V nedeljskem spremljevalnem delu festivala čaka občinstvo uspešnica Čefurji, raus!, ki je v zadnjih letih krepko presegla sto izvedb. Po istoimenskem romanu Gorana Vojno-vica, ki je največja slovenska knjižna uspešnica zadnjih let, je za Dejmo stisnt teater mono-komedijo dramatiziral in reži-ral Mare Bulc, v njej pa blesti Aleksandar Rajkovic - Sale. Kot Marko Dordic, »čefur«, sin priseljencev iz Bosne, sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, s policijo in še mnogih drugih. Predstavo Čefurji, raus! odlikuje živa in aktualna govorica mladih »čefurjev« - »čefurščina«. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga. Odrski Čefurji, raus! se na izpraznjenem odru odrekajo gledališko-spektakel-skim pomagalom in efektom, saj temeljijo izključno na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca.
BRST
Kavarna hotela Evropa z marmornatimi mizami in udobnimi stoli, zbirališče znanih celjskih meščanov
- Št. 16 - 25. februar 2011
... koncerta mladih kitaristov Natali Horvat in Aljaža Cvirna, ki bo v petek (danes) ob 19. uri v cerkvi na Rogli.
Predzadnji koncert zimskega cikla Glasbe z Rogle, projekta Uniturja in Hiše kulture Celje, na najvišjem koncertnem odru države, v cerkvi Jezusove spre-menitve na Rogli, bo v znamenju kitarskih zvokov. Mlada kitarista sta dijaka Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, in sicer v razredih prof. Igorja Sa-jeta in prof. Antona Črnuglja. Oba sta večkratna nagrajenca ter prejemnika najvišjih odličij na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter kljub mladosti sodita med vidnejše slovenske kitariste mlade generacije. Za koncert na Rogli sta pripravila zanimiv izbor del za solo kitaro in duet kitar, vse tja od baroka do 20. stoletja. Vstopnina 6-8 EUR ...
... dveh predstav odraslih gledaliških skupin občine Laško, ki ju tamkajšnja območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravlja v nedeljo, 27. februarja, v Kulturnem centru Laško. Na občinskem Linhartovem srečanju bodo nastopili laški in rade-
NE ZAMUDITE
ški gledališčniki. Ob 17. uri se bodo občinstvu s predstavo A. P. Čehova Medved predstavili člani Prosvetnega društva Svib-no. Uro zatem bodo na oder stopili člani gledališke skupine KD Jurklošter, ki bodo odigrali predstavo Naročena zmešnjava avtorja Mihe Kunaverja. Vstop prost .
... poetične drame Oscar-ja Wildea Saloma, ki jo bo uprizorila gledališka akupina Scena Kulturno umetniškega društva Dobrepolje v Celjskem domu v nedeljo ob 20. uri. Saloma je enodejanka, ki
je izšla leta 1891 v Parizu. Prvič je bila uprizorjena leta 1896. Za dramsko snov je avtor vzel znan evangeljski odlomek, ki govori o Janezu Krstniku in o dogajanju na terasi Herodove palače ob zabavi za njegov rojstni dan. Zgodba o nasprotju med ljubeznijo in sovraštvom, med uži-vaštvom na Herodovem dvoru in svetniško duhovnostjo in askezo ujetnika Janeza Krstni-ka je zgodba o ljubezni, ki temelji na nemorali, sovraštvu in sprevrženosti. Scena je dramo premierno uprizorila oktobra lani. Vstopnina: prostovoljni prispevki .
Petek, 25. febr v Savinovi hiši VEČER KOMORNE GLASBE, Klavirski trio Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vstop prost.
Petek, 25. februar, ob 20.00 v Domu II. slov. tabora Žalec 3-JE DEDI.SMO,
komedija, Reporter Milan. Vstopnice 14,00 EUR.
Petek, sobota in nedelja, 4., 5. in 6. marec,
E KO F E S T
v Ekomuzeju, Bio parku NIVO, pri jami Pekel, na ekološki učni poti Trje in kmetiji Podpečan.
Podroben program dogajanja v TIC-u Žalec in na naši spletni strani!
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Patty se je vrnila
V spremljevalnem delu sporeda Dnevov komedije je občinstvo videlo izjemen kabaret PsychoPATTYa sexua-lis, vrnitev porno dive. Trije izjemni glasbeniki in v tem primeru tudi odlični igralci - Boštjan Gombač, Sergej Randželovic in Žiga Golob - so v režiji Ivane Djilas na oder spet pripeljali Patty Diphuso.
Ta kabaret je nadaljevanje Barbike skriva izjemen um.
uspešnice izpred let, ko so ustvarjalci na osnovi kolumn slovitega režiserja Pedra Al-modovarja skozi izjemne in provokativne songe povedali zgodbo o porno divi Patty Diphusa in njenem življenju v Madridu. V nadaljevanju pojasnijo razloge za njeno vrnitev. »Kajti v Madridu je samo ena zanimiva oseba, in ta oseba je ona, Patty Diphusa, mednarodni seksualni simbol ali mednarodna pornografska zvezda, ena tistih žensk, ki imajo v času, v katerem živijo, vodilno vlogo. Vrnila se je odločena pokazati, da se za popolnim telesom superzvezdniške
Kot izvoljena parlamentarna predstavnica naroda je odločena, da reši državo in svet. Njen politični program temelji na moči dobrega seksa.«
Tokratna vrnitev Patty je v mnogočem še ostrejša. Ne temelji več zgolj na besedišču v izpovedih pornozvezde, ampak se skozi zgodbe, ki so jih navdahnili Berthold Brecht, Charles Bukowsky in Ci-cciolina, lotevajo današnjih dni, politike in sveta. Pattyj-no življenje ni več preprosto. Kot izvoljena parlamentarna predstavnica naroda je odločena, da reši državo in svet, in je pripravljena na vse posledice. Pripravljena se je
žrtvovati v imenu naroda in uporabiti svoje telo v dobrobit človeštva. Skozi zgodbo, ki se sicer dogaja v Madridu, se izvajalci posmehnejo Bin Ladnu, Berlusconiju, Nemcem in njihovi »nemškosti«, politikom nasploh. Dogajanje temelji na izpovedih, v katerih Patty uporablja vulgarno besedišče, pri tem pa je skoraj neznosno smešna, a hkrati neizmerno žalostna. In četudi sta osnova kabareta beseda in zgodba, je slednja zavita v tako sofisticirano muziciranje, da je ne moremo jemati zgolj kot kabaret ali predstavo, ampak že kar kot izjemen glasbeni izdelek. Gombač igra klaviature in saksofon, Randželovic vsa možna tolkala, tudi kuhinjski mikser uporablja, Golob daje s svojim basom čvrsto ritmično osnovo. Gombač znova poje v falzetu, a to
V Mestni galeriji Šoštanj so pred dnevi, v okviru prireditev ob mesecu kulture, odprli razstavo likovnih del, nekdanjega Velenjča-na, Zlatka Praha, ki zdaj živi in ustvarja v Mariboru. Njegova likovna dela je predstavila kulturnica Miloj-ka B. Komprej, ob nagovoru ravnatelja Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetana Čopa, pa so razstavo slovesno odprli. Zlatko Prah, s koreninami v Šaleški dolini, je po ustvarjanju v Slovenskih Konjicah ter nazadnje v Mariboru, postal v Sloveniji prepoznaven sli-
kar, ki je v zadnjih obdobjih izpili svoj stil in tako doma kot tudi v tujini že opozoril na njegove izjemne likovne potenciale. Avtor sam pa je pred odprtjem razstave menil, »da morajo slike govoriti same zase. Osnovno sporočilo v njih je svetloba, so barve in pomladni navdih. Svoj stil sem iz abstrakcije delno spremenil v realistično upodabljanje, cvetje pa je dobilo večjo prepoznavnost, domačnost in s tem tudi uporabnost, zato uspehi v tem času ne izostajajo«. Kajetan Čop je navdušen dodal, »da
O vrnitvi porno dive v predstavi pripovedujejo (z leve) Žiga Golob, Sergej Randželovic in Boštjan Gombač.
pot ga dopolnjuje s svojim »normalnim« glasom, ko uprizarja dvogovore Patty z njenimi ljubimci. Vsi skupaj
pa igrajo tudi - na plastične pujske. In z njimi proizvajajo pravo melodijo. PsychoPAT-TYa sexualis, vrnitev porno
dive je izvrstna glasbena in odrska poslastica.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Slike Zlatka Praha so barvite, polne svetlobnega naboja, dinamike prehodov, so kombinacija abstraktnega in realističnega slikanja, prijetne za profesionalna in zasebna okolja, vsekakor pa vzbujajo občudovanje
Slikar je presenetil s pomladnimi barvami
je v Šoštanj letos že zelo zgodaj prišla pomlad s posebnimi barvami, svetlobo in liki, ki kar vabijo na ogled in sproščanje duha«.
JM
V	Šoštanju razstava Usnjarstvo na Vrhniki
V	Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so 18. februarja odprli razstavo Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, ki jo je pripravila v sodelovanju s člani Muzejskega društva Vrhnika, nastajala pa je skoraj celo desetletje. Ob odprtju je spregovoril kustos šoštanj skega muzeja prof. Miran Aplinc, razstavo pa je odprl podžupan Občine Šoštanj Vojko Kr-neža.
Olga Pivk je na kratko predstavila začetke usnjarske dejavnosti na Vrhniki in orisala primerjavo med najstarejšo in najmlajšo proizvodnjo in predelavo usnja v Sloveniji ter njun žalosten konec. Vsi sogovorniki so nostalgično sporočili, da je dobro vsaj to, da so na »pogorišču« usnjarstva na Slovenskem strokovno zbrani materiali,
fotografsko gradivo, stroji in orodja zdaj urejeni v Šoštanju v edinem slovenskem muzeju. Vrhnika pa ima več kot deset prenosnih panojev z neprecenljivimi podatki o tamkajšnji zgodovini strojar-stva in usnjarske dejavnosti. Razstava, ki krasi veliko galerijo šoštanjskega muzeja, je bila do leta 2004 na Vrhniki, kasneje je gostovala v tehniškem muzeju v Bistri.
Zasluge zanjo imajo številni še živeči usnjarji, mojstri ali njihovi potomci, ki so odstopili različna orodja (ali jih posodili za reprodukcijo),
zadnji lastniki osrednjega podjetja Industrije usnja Vrhnika ter člani Muzejskega društva Vrhnika.
JOŽE MIKLAVC
www.radiocelje.com
www.novitednik.com
Mojstri futsala v Treh lilijah
Ogled kvalifikacijskega turnirja je brezplačen
V Laškem se je včeraj začel kvalifikacijski turnir v futsalu za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto na Hrvaškem. Nanj se bodo na šestih turnirjih uvrstile prvouvrščene selekcije ter pet najboljših drugouvr-ščenih.
Slovenija se je včeraj zvečer pomerila z Bosno in Hercegovino, nocoj (20.00) bo njena tekmica Latvija, v nedeljo (18.00) pa še Italija. Vstop v Tri lilije je brezplačen.
»Imamo talent in organiziranost«
Selektor naše izbrane vrste, Celjan Andrej Dobovičnik,
ima v selekciji dva člana Do-bovca, Roka Mordeja in Se-bastijana Drobneta. O njiju pravi: »Rok je v zadnjem obdobju postal eden od nosilcev naše igre. Zagotovo bo imel precejšnjo minutažo, priložnost pa bom ponudil tudi Sebastijanu.« Danes se bo Slovenija pomerila z Latvijo. »Če je bosanska reprezentanca sestavljena iz nekaj posameznikov, ki so polni idej, Latvijci precej tečejo, so dobri po prekinitvah. Upam pa, da imajo slabše posameznike od naših. Mi smo zmes obeh tekmecev, imamo talent in smo organizirani.« Cilji naše re-
prezentance so jasni. »Pričakujemo in želimo si uvrstitev na evropsko prvenstvo - ali kot peta ekipa med drugou-vrščenimi ali kot zmagovalka skupine. Zavedamo se, da je Italija favorit naše skupine, profesionalizem pri njej je poglavje zase. Vsekakor v domači dvorani in pred domačim občinstvom upamo, da bodo naši fantje v pravi formi in da je drugo mesto za njih dosegljivo. Poškodb nimamo, upam, da jih ne bo do konca turnirja. Če nam bo na eni od prvih dveh tekem
Sebastijan Drobne
Tedaj je dvakrat zmagala in enkrat izgubila, toda praznih rok je ostala predvsem zaradi slabega poznavanja tekmovalnih propozicij ...
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Zdesetkana B-ekipa preseneča
Mladi celjski rokometaši, ki tekmujejo v 1. B-slovenski ligi, so v drugi del prvenstva štartali z dvomom. Kaj lahko stori ekipa, že prej zelo mlada, zdaj pa še brez glavnih igralcev (preselili so se v prvo celjsko moštvo), so se spraševali tudi strokovnjaki.
Toda mlajši igralci so presenetili z izjemno borbenostjo in disciplinirano igro ter odlično odigrali tri tekme. Doma so bili boljši od Kočevja s 25:23 (Božič 19 obramb, Špiljak 7 golov, Gorenjak in Grušovnik po 4) in Alplesa Železnikov s 23:17 (Božič 18 obramb, Žmavc 7 golov, Špiljak 5), v gosteh pa so pri dru-gouvrščeni Izoli izgubili le za en gol, 23:22 (Božič 17 obramb, Gorenjak 7 golov, Žmavc 6, Špiljak 5). V prvem polčasu so prejeli le sedem golov! V nadaljevanju so se vmešali
še drugi dejavniki in v celjskem moštvu so trdili, da je bil poraz nezaslužen. Bistveno je, da mladi celjski rokometaši pod vodstvom Stanka Anderluha napredujejo iz tekme v tekmo in upajo, da bodo podobno kot Raz-gor, Marguč, Mlakar, Ranevski, Potočnik, Poteko in ostali kmalu dobili priložnost za treniranje s člansko ekipo. Škoda pa bi bilo, če bi po sezoni prišlo do razpustitve druge celjske ekipe. V 1. B-ligi sicer po 14 krogih izstopajo Krško (25 točk), Izola (22), Sevnica in Sviš (oba 19). Sledijo Ajdovščina (14), Škofljica, Kočevje (oba 13), Celje Pivovarna Laško B (12), Grosuplje (9), Alples (8), Mo-kerc (7) in Velika Nedelja (5).
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Rokometaši B-ekipe Celja Pivovarne Laško
V Velenju Maribor, Celjani na derbi v Kranj
V zadnji preostali tekmi 19. kroga 1. slovenske lige so nogometaši Rudarja gostovali v Ljubljani pri Olim-piji, končalo se je neodločeno 2:2.
S točko so lahko bolj zadovoljni Velenjčani, ki so bili bolj obrambno narav-
Bo o prvaku odločal zadnji krog?
nani, toda znali so unovčiti ponujeno oziroma napake domače obrambe. Na lestvici so napredovali na četrto mesto. Povedli so v 36. minuti, ko je v gneči Dragan Čadikovski spretno zaposlil Mirzo Mešica. Olimpiji je po golih Škerjanca in Radujka uspel preobrat in vodstvo z 2:1, nakar je v 80. minuti Čadikovski preskočil žogo,
pričakal pa jo je Denis Gr-bič in izid izenačil. Jutri bo Rudar gostil vodilni Maribor, v nedeljo pa bo celjsko moštvo odpotovalo na derbi na Gorenjsko. Maribor ima 45 točk, Domžale 37, Koper 30, Rudar in Nafta 25, Gorica 23, Olimpija 21, Triglav 20, CM Celje 18 in Primorje 16.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Andrej Dobovičnik
Rok Mordej
spodrsnilo, bi bilo reševanje na zadnji tekmi proti Italiji misija nemogoče. V nedeljo si želimo sproščen obračun. Mi imamo eno boljših reprezentanc v amaterizmu, Italija eno najboljših med profesionalci, če se lahko tako izrazim,« je zaključil Dobovičnik, ki re-prezentante črpa le iz štirih slovenskih klubov, Litije, Puntarja, Oplasta in Dobov-ca; Kristjan Čujec je sicer pred podpisom pogodbe v Španiji.
Slovenija je do zdaj nastopila na šestih kvalifikacijah za EP. Uspešna je bila dvakrat, leta 2009 v Parizu in leta 2002 v Sittardu, neuspešna pa tudi pred štirimi leti v Laškem.
Iz boja za prvaka 1. celjske futsal lige je dva kroga pred koncem presenetljivo izpadel Bar Golf po porazu s predzadnjimi »občinarji«, vodilni moštvi - Pelikani in Maki team - pa se bosta spopadli 6. marca.
Izidi 11. kroga: Bar Golf - Občina Celje 6:8, Isoles-Saymons - KMN Kobre 6:7, Zlatarstvo Tanjšek - Hochkraut Kia Škorjanec 4:5, Pelikani - ŠD Gotovlje 9:2, Emstar - Fijavž d.o.o. 2:4, Mariborska univerza - Maki team 0:3 (b. b.), Kalimero prost. Vrstni red: Pelikani 28 točk, Maki team 27, Bar Golf 23, Hochkraut 19, Fijavž 18, Kalimero 17, Emstar 13, Kobre 11, Tanjšek 10, Isoles, Gotovlje 9, Občina Celje 6, Mari-
borska univerza 0. Razpored 12., predzadnjega kroga v nedeljo, 27. februarja: Emstar - Maki team (10.00), Pelikani - Fijavž d.o.o. (10.45), Zlatarstvo Tanjšek - ŠD Gotovlje (11.30), Isoles-Saymons
-	Hochkraut (12.15), Bar Golf - Kobre (13), Kalimero
-	Občina Celje (13.45).
V 2. ligi ima Mali Pariz 30 točk, Bogi team in Kladivar sporting po 27, Plemiči 24, Risi 21, Generali 20 ...
Pred celjskim moštvom - levo je Roman Bezjak, desno pa Ivan Firer - je eno najpomembnejših gostovanj v drugem delu 1. SNL.
Luciji srebro! Urški poškodba ...
Odprava celjskega judo kluba Sankaku se je šele včeraj vrnila iz Nemčije, kjer je po tekmi svetovnega pokala opravila še nekaj zahtevnih treningov. Udeležila se jih je tudi Urška Žolnir, ki pa na veliki nagradi v Dusseldorfu ni nastopila.
»Prst si je poškodovala na avtomobilskih vratih med zapiranjem. Zgodilo se je med pripravami v Avstriji. Bilo je zelo boleče, toda Urška je od ponedeljka do srede redno trenirala z nami v Nemčiji,« je iz zahodne Nemčije sporočil trener Marjan Fabjan.
Zato pa Lucija Polavder še naprej pridno nabira kvalifikacijske točke za olimpijske igre v Londonu. V najtežji kategoriji je osvojila
drugo mesto, boljša od nje je bila le Japonka Miki Sugimoto. Dobitnica Bloudkove nagrade je izločila Mongolko Dorjgotovo, Rusinjo Donguzašvilijevo in v polfinalu Francozinjo Mondiere. Ana Velenšek (do 78 kg) in Roki Drakšič (do 66 kg) sta bila peta, medtem ko sta Petra Nareks in Vesna Dukič ostali brez uvrstitev. Naslednja tekma svetovnega pokala bo za dekleta konec tedna v Pragi, kjer bosta iz JK Sankaku tekmovali Tina Trstenjak (do 63 kg) in Urška Gračner (do 78 kg), za fante pa v Varšavi, kjer bo edini predstavnik celjskega kluba Matjaž Trbovc.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Najboljša športnika Celja Lucija Polavder in Roki Drakšič sta na veliki nagradi v Dusseldorfu osvojila drugo in peto mesto.
Težave v kvalifikacijah
Slovenski deskarji na snegu so na paralelnem veleslalomu v Stonehamu spet dosegli lep ekipni uspeh, najboljši pa je bil Celjan Rok Marguč s sedmim mestom.
Zmagal je vodilni v svetovnem pokalu Avstrijec Benjamin Karl pred rojakom Andre-asom Prommeggerjem in Kanadčanom Matthewom Morisonom. Prav z zmagovalcem se je moral že v četrtfinalu pomeriti Marguč, svetovni podprvak v tej disciplini: »Proga je bila zelo lepa in dobra, tudi snežne razmere so bile odlične. V prvi kvalifikacijski vožnji sem naredil manjšo napako, zato sem imel nekoliko slabši rezultat kvalifikacij, vendar pa je že v drugi vožnji šlo vse brez problemov in prišel sem med finaliste. Imel sem nekoliko smole, kajti že v četrtfinalu sem se moral pomeriti s Karlom. Vseeno sem zadovoljen z rezultatom, spet sem bil med najboljšo osmerico. Bistveno je, da mi po svetovnem prvenstvu uspeva nadaljevati z dobrimi rezultati.«
DŠ
f \
Robert Renner je le za dva centimetra zaostal za svojim osebnim rekordom. 510 cm je preskočil v drugem poskusu.
Odlično formo potrdila v svoji dvorani
Na evropskem atletskem dvoranskem prvenstvu, ki bo od 4. do 6. marca v Parizu, bo nastopilo devet slovenskih tekmovalcev. Med sedmimi našimi atletinjami bo članica celjskega Kladivarja Marina Tomič, ki bo tekla na 60 metrov z ovirami. Zaradi študijskih in tekmovalnih obveznosti na univerzi v ZDA je nastop odpovedala velenjska skakalka v daljino Nina Kokot.
Državno prvenstvo je bilo minuli konec tedna v celjski dvorani. Navdušila je Tomičeva, ki je zmagala s časom 8,17 sekunde. Potrdila je odlično pripravljenost pred nastopom v Franciji, kajti uspel ji je eden najhitrejših tekov zadnjih nekaj let. Povsem se je približala svojemu osebnemu rekordu, ki ga je pred šestimi leti postavila v Linzu (8,14). Leto prej ji je v Szombathelyju uspel doslej najhitrejši tek na 100 m z ovirami (13,19). Atletinja, ki bo 30. aprila dopolnila 28 let, v zadnjem obdobju nima težav s poškodbami in zato v polni zrelosti precej obeta pred zaključkom olimpijskega cikla.
Njena klubska kolegica Maruša Černjul je zmagala v skoku v višino z osebnim rekordom, preskočila je 182 cm. V suvanju krogle je bila najboljša Živa Klarer Rebec (12,16 m). Zlati medalji sta osvojila tudi moška predstavnika Kladivarja, Andrej Batagelj za troskok, ki je znašal 15,47 metra, in Robert Renner za preskočenih 510 cm v skoku s palico. Na 60 m pa si je bronasto medaljo pritekel Dejan Škoflek (6,95 sek) iz AK Velenje.
V suvanju krogle so se izkazali tudi mlajši Kladivarjevi atleti. Med pionirkami je zmagala Nina Ramšak (10,95 m), tretja je bila Anja Šimunovič (10,33 m), tako kot pri pionirjih Miha Uranič (12,51 m). Monika Lebeničnik je bila najboljša med starejšimi mladinkami (13,31 m).
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
Preobrat za zmago, nato pričakovan
poraz
Odbojkarice Alianse po šestih odigranih krogih v modri, boljši skupini zasedajo tretje mesto. Po zmagi nad Koprom so klonile proti evroligašu Braniku.
V soboto so se Šempetranke v derbiju kroga po pričakovanju veselile zmage nad Koprom. Čeprav so gostje vodil že z 2:0, so se domačinke v igri preobratov zbrale in na koncu slavile s 3:2. Igralke Bena Božiča so se dobro borile v polju in pri mreži, uspevali so jim ostri začetni udarci. Skorajda brez napak so odigrale Mojca Božič, Barbara Hren in Živa Recek. »Res so bile dobre, niso se pustile. Vemo, da ponavadi po takšnem zaostanku pade koncentracija, a tokrat je bilo ravno obratno. Dekleta so suvereno igrala in tudi zmagala,« ponosno pove Božič, ki so mu na začetku sezone
napovedovali, da s tako mlado ekipo ne bo prišel daleč.
Sredi tedna pa je Alianso čakala tekma v Mariboru z igralkami Nove KBM Branika, lanskimi državnimi podprvakinjami. Gostje so bile občutno močnejše, slavile so s 3:0. Razočaranje s Savinjskem taboru je bilo, vendar spet ne tolikšno. Božič je sicer od deklet pričakoval več, vendar so bile Mariborčanke preprosto boljše: »Lahko bi odigrali bolje. Dobro smo se borili le v prvem nizu, ko smo izgubili na 24, potem pa smo pristali na 15 in 13. A zavedamo se, da je to evroligaška ekipa.« Aliansa se bo že danes v sedmem krogu merila z državnimi prvakinjami, odboj-karicami Calcita Kamnika. Tekma se bo v Šempetru začela ob 18. uri.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Barbara Hren je proti Mariboru zbrala le 6 točk.
NORAMA
NOGOMET
1. SL, zaostala tekma 19. kroga: Olimpija - Rudar Velenje 2:2 (1:1); Škerjanc (38), Radujko (54); Mešic (35), Grbič (79).
ROKOMET
1. SL, 21. krog: Celje Pivovarna Laško - Krka 30:27 (15:18); Poklar 5, Marguč, Razgor, Ranevski, Metličic
4,	Toskic, Rnic 3, Mlakar 2, Prieto 1; Rojc 8, Čančar 7, Gorenje - Ormož 37:20 (15.10); Stanojevic 6, Medved, Ceh-te, Šimič 5, Musa 4, Rutar 3, Manojlovic, Miklavčič 2, Bezjak, Borovnik, Štefanič, Gams, Bajram 1. Vrstni red: Gorenje 40-2, Cimos 35-7, Celje 32-10, Trimo 27-15, Loka 24-18, Maribor 22-20, Ribnica 19-23, Krka 16-26, Ormož 14-28, Slovan 10-32, Slovenj Gradec 6-36, Šmartno 5-37.
1. SL (ž), 19. krog: Žalec
-	Celje Celjske mesnine 27:29 (14:17), Velenje - Olimpija 39:26 (21:14). Vrstni red: Krim Mercator 36, Zagorje 28, Krka 25, Ptuj 18, Olimpija, Velenje 17, Celje 15, Izola 12, Piran 9, Ajdovščina 8, Žalec 5.
ODBOJKA
1.	SL (ž), končnica, 6. krog: Branik - Aliansa 3:0. Vrstni red: Branik 25, Cal-cit 24, Aliansa 14, Koper 7, Nova Gorica 6, Sloving Vital
5.	(MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 25. 2.
MALI NOGOMET
2.	SL, 17. krog: Nazarje
-	Weber (19).
ODBOJKA
1. SL (ž) , končnica, 7. krog, Šempeter: Aliansa
-	Calcit (19).
KOŠARKA
Pokal KZS (ž), polfinale, Kranjska Gora: AJM - Celje (18).
Sobota, 26. 2.
NOGOMET
1. SL, 20. krog, Velenje: Rudar - Maribor (14).
ROKOMET
1. B SL, 15. krog: Ajdovščina - Celje Pivovarna Laško B (20).
1. SL (ž), 20. krog: Celje Celjske mesnine - Krim Mer-cator, Ptuj - Velenje (19).
KOŠARKA
1.	SL, 17. krog: Šentjur
-	Maribor, Šoštanj: Elektra
-	Helios (19), Škofja Loka: Mercator - Zlatorog (20).
2.	SL - vzhod, 16. krog: Nazarje - Fenomeni, Ljubljana: Ježica - Vrani Vransko (20), Radlje ob Dravi: Rodd - Terme Olimia (19).
Nedelja, 27. 2.
NOGOMET
1. SL, 20. krog, Kranj: Triglav - CM Celje (15).
ROKOMET
Liga prvakov, 9. krog skupine A: Kiel - Celje Pivovarna Laško (18.45).
Pokal EHF, 2. tekma osmine finala: Bregenz - Gorenje (17).
Kaplje, ki se utrnejo brez vsake sledi
Zgroženi nad socialnim pogrebom - Kaj človeku na koncu pripada brez balasta in predstave za žalujoče ostale?
Vsakemu zaposlenemu ali upokojencu iz blagajne Zavoda za zdravstveno varstvo pripada zadnji znesek, pogrebnina, v višini 500 evrov. Čeprav ni tako malo, je to samo kakšna tretjina stroškov povprečnega pogreba, ki smo jih v naši družbi vajeni. V primeru smrti občana, ki nima ne premoženja ne ožjih svojcev, ki bi bili dolžni poskrbeti za pokop, CSD o tem obvesti občino, kjer je imel stalno prebivališče. Če obstaja družinski grob,
ta poskrbi za pokop tam, sicer ima na primer Občina Šentjur urejen skupni grob. Pomislek, da bi se moral od svojega občana v primeru, da ni nikogar drugega, posloviti župan, bi bil roko na srce prece-dens prve vrste. Ni pa za odmet ideja, da bi v osnovne stroške vključili tudi osmrtnico. Javno obvestilo, da je nekdo, ki je bil del sestavljanke, ki ji rečemo družba, preminil, bi na simbolični ravni pomenilo veliko, če ne skoraj vse.
Ura je tik pred zdajci. Približno dvajset, trideset ljudi postopa in se vprašujoče spogleduje. Prišli so izkazat poslednje spoštovanje sokrajanu. A pol ure pred določeno uro ni na spregled žive duše, vežica zaklenjena sameva. »Smo se zmotili pri uri, datumu, pokopališču?« nemo visi v zraku. Bil je revež, ki v življenju ni užil dosti lepega. Po stari navadi bi radi molili zanj, a stoje na razdrapanem parkirišču že sama misel na to deluje skoraj svetohlinsko. Potem končno pridejo pogrebni-ki, ki vidno šokirani nad množico skoraj ne najdejo pravega scenarija. Domači župnik vseeno poskrbi za dostojno slovo in kanček človečnosti ob koncu življenjske poti. Pogrebci pa se še dolgo ne morejo znebiti grenkobe v želodcu: to je torej to?! Človeški amen. Vse drugo je očitno balast in predstava za žalujoče ostale.
Pokojniku, ki so ga takole pred časom pokopali na šentjurskem pokopališču, življenje ni postreglo s kakšno posebno idilo, nekaterih njegovih tragedij, zgod in nezgod pa se ne bi sramoval niti kakšen hollywoodski scenarij. A tu ni mesto, da bi opisovali zgodbo, v kateri glavni igralec nima več besede. Šli smo po sledi negodovanja ljudi, ki se jim zdi, da si vsakdo zasluži tudi spodoben končni obred in da pojem socialnega pogreba ni zgolj opravilo, ko ostanke nekoga pač pospravijo na mesto, ki mu na koncu pripada. Pokojnik je po spletu okoliščin nazadnje sicer res ostal brez svojcev, brez ljudi, ki bi urejali te reči. A skozi življenje ni šel kot socialni problem. Bil je redno zaposlen in si je prislužil pokojnino. Bil je predan član zveze borcev. Ljudje v njegovem domačem kraju so ga poznali. Rad jim je priskočil na pomoč in vsaj od daleč so spremljali njegova zadnja leta v domu starejših. Če nekako še lahko odmislijo rože, petje, govore in glasbo, pa se vseeno sprašujejo, če v teh primerih pokojniku in še bolj ljudem, ki bi se od njega želeli posloviti, ne pripada vsaj urica časa v za to namenjenem prostoru.
Stari ljudje še vedno varčujejo za svoj pogreb
Direktorica doma starejših v Šentjurju Vesna Vodišek
Razboršek posebej poudarja, kako se trudijo, da bi njihov dom bil tudi v resnici dom za stanovalce. V tem primeru zaposleni hočeš nočeš sprejmejo tudi vlogo svojcev, če človek nima drugih. A kot pravi, je takih primerov na srečo zelo malo. »Pravzaprav sta bila samo dva.« Taktnost pa je ob tako občutljivih vprašanjih še bolj na mestu.
»Če je le možno, se s stanovalcem, ki nima svojcev, že ob sprejemu, zagotovo pa v času njegovega bivanja, na primeren način in diskretno pogovorimo o tem, koga naj obveščamo o spremembah zdravstvenega stanja in v primeru smrti. Tako izvemo, kje želi biti pokopan, ali ima družinski grob in podobno. Praviloma sami povedo svoje želje glede tega. Včasih nam povedo za sosede oziroma koga drugega iz svoje socialne mreže, ki včasih prevzame vlogo svojcev in ga lahko pokličemo tudi v primeru smrti.« Če se mlajša generacija vztrajno pretvarja, da minljivost ni njen problem, pa ljudje z leti o tem več razmišljajo. Kot pravi Vodišek Razborškova, je to poglavje njihovim stanovalcem zelo pomembno. »Mnogi načrtno varčujejo za ta namen, zraven pa jasno povedo, kako naj bo njihov zadnji obred izpeljan.« In v skladu z željami potem tudi ravnajo. Kot pravi, v primeru socialnih pogrebov obvestijo center za socialno delo in skupaj poiščejo najboljšo rešitev za posameznika. »Doslej še nismo obveščali podjetja, v katerem je pokojni delal, ker so bile pač vedno druge kontaktne osebe iz pokojnikove mreže. Zagotovo pa bi na stanovalčevo željo naredili tudi to,« zaključi direktorica šentjurskega doma.
Zaklenjena vežica bi bila nekaj nedopustnega
V omenjenem šentjurskem primeru so pred ljudi stopili zaposleni iz pogrebne službe Zagajšek. Če so
bili na prvo žogo tarča graje prav oni, nas je Rudi Za-gajšek poučil, da neupravičeno. V primeru socialnih pogrebov ima občina sklenjeno koncesijo s pogrebno službo Žalujka, ki uredi vse do prevoza v vežico. »Mi smo zgolj in samo podizva-jalci šentjurskega javnega komunalnega podjetja. Oni poskrbijo za izkop jame kot tudi režim v vežici. Naša pristojnost sta nošnja do groba in pokop. V tem primeru smo prišli tako kot na vsak pogreb 15 minut pred uro in stvari opravili kot za katerega koli bogataša.« Konec koncev za vse vpletene službe ni razlike, saj tudi občina vse stroške plača
po veljavnem ceniku. »Je pa res, da v takih primerih ni v protokolu praktično ničesar, tako da je vse skupaj dokaj hitro končano.«
Zakaj je bila vežica zaklenjena, smo preverili pri direktorju šentjurske komunale Igorju Gorjupu, ki nam je pojasnil, da zato, ker takrat v njej še ni bilo žare. »Če bi bila zaklenjena bi sicer bilo to enostavno nedopustno. Sploh zato, ker menim, da moramo v takih primerih še posebej poskrbeti, da ne delamo razlik. Zato sem vesel, da imamo v Šentjurju zelo lepo urejen skupni grob, lepši od marsikaterega družinskega, spomladi pa bomo po-
skrbeli še za napise.« Pri edinem socialnem pogrebu lani je bila torej težava v tem, da je prva pogrebna služba žaro pripeljala tako pozno, da prav veliko časa za slovo pred pogrebom res ni ostalo.
Bil sem edini pogrebec
Kot je pojasnil Zagajšek, so pogrebni govori, ki jih za sodelavce in njihove upokojence pripravijo podjetja, vse redkejši. Na Celjskem je samo nekaj podjetij, ki še gojijo to tradicijo. Tudi člani zveze borcev s prapori menda pridejo, a le, če jih kdo obvesti. »V tem primeru pogrebna služba tega ni mogla naredi-
ti, ker drugega kot osnovnih podatkov o pokojniku pač nimamo.« Vedno pa obvestijo šentjurskega župnika. Vinko Čonč sicer pravi, da je takih primerov v tej fari doživel bolj malo, so bili pa tisti zato bolj pretresljivi. »Odkar sem v Šentjurju, sem doživel socialni pogreb morda trikrat. Enkrat tako, da sem bil na pogrebu edini. Šlo je za neko žensko, ki je živela v domu v Hrastovcu, očitno brez svojcev in pozabljena od krajanov. Povem vam, da tako žalostnega pogreba še nisem doživel in imeli smo ga tu. V Šentjurju.« Pri teh pogrebih se mu zdi najbolj problematično obveščanje ljudi. »Nikogar namreč ni, ki bi bil v takih primerih sistematično pripravljen dati tistih 30 evrov za osmrtnico.« Tako pa ljudje izginejo, ne da bi kdo sploh opazil, da so umrli. »Je pa res, da odkar pri nas pogrebno službo opravlja trenutni koncesio-nar, smo dosegli vsaj to, da so ti pogrebi ob normalnih popoldanskih urah, da se lahko vsaj nekdo, ki za to vseeno izve, pride poslovit in poklonit. Včasih so bili ti pogrebi kar sredi dopoldneva, zdaj smo vsaj to zunanjo razliko odpravili.«
Kaj bi vklesal v svoj kamen?
Brez odgovora pa je ostalo hipotetično vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi umrl samotarski bogataš, brez svojcev in brez poslednje volje, ki bi določala, kaj z njegovim premoženjem in kakšen pogreb si želi. Premoženje bi verjetno pristalo v rokah občine oziroma države, če bi v tem primeru človeku še vedno pripadalo zgolj spravilo, pa nismo uspeli ugotoviti. Naj bo tema še tako morbidna, je res, da so obredi del življenja. In naši predniki so vedeli, zakaj tri dni in tri noči bdijo ob pokojniku. Človek potrebuje čas, da se privadi, poslovi in sprejme izgubo. Dandanes pa so tudi zaključki postali instantni, smrt pa zgolj nujno zlo, ki ga je treba čim bolj na hitro in čim bolj neopazno spet odriniti na stranski tir. Če gre za brezimneža, ki v zadnjem sprevodu nima množice žalujočih, pač še toliko bolj. Morda bi tudi zaradi bolj polnega življenja vsakega dne veljalo tu in tam premisliti, kaj bi si želeli, da bi pisalo na našem nagrobniku, in kaj naj bi povedali ob našem slovesu. Kakšen človek sem bil in koga sem se dotaknil. In če smo odkriti, bi nam solze ostalih povedale, da smo pustili sled tam, kjer zares šteje.
SAŠKA T. OCVIRK
Povsem drugače je v mestih. V Celju na primer pod kategorijo socialni pogreb na leto opravijo 50 do 60 socialnih pogrebov, a ti se na zunaj ne razlikujejo prav dosti od vseh ostalih. Gre bolj za to, da občina subvencionira oziroma zalaga denar. Če se potem v zapuščinski razpravi izkaže, da je kaj vzeti, si stroške seveda obračunajo, sicer ne. Tako imajo tudi v teh primerih svojci dosti besede. Za tiste, ki družinskih grobov nimajo, obstajata dve grobnici - ena za civilni in druga za verski pokop.
Afrika mu je ukradla srce
Gregor otrok v sirotišnici ni učil le branja in pisanja, temveč tudi igranja na instrumente. Obenem pa so tudi njega otroci učili bobnanja na djembe.
»Ko vidiš, kaj premore Afrika, te povsem prevzame. Takšnega neba, kot je tam, nisem videl še nikjer. Res je nepozabno in z besedami se ne da opisati občutkov. To moraš preprosto doživeti.« Prvi resnejši stik z Ganci je doživel ravno sredi tega pragozda, ko je poslušal glasbo Boba Marleya in ko je prepeval, so ga vsi začudeno gledali, češ kaj je s tem belcem. »Nato se je okrog mene zbral krog ljudi in skupaj smo prepevali in bilo je tako čudovito, da se še danes naježim.«
Gregor v Sloveniji prodaja slike ganskih umetnikov. Ves zbran denar gre nazaj v Gano za šolnine, hrano, oblačila, ...
Afrika je skrivnostna celina, ki odkriva nešteto različnih ljudi in kultur. Ko enkrat stopiš na afriška tla, se preprosto zaljubiš. Tako vsaj pravi Gregor Siljan, ki je del svojega srca dal Gani.
»Gana ti preprosto da tisto, kar si že dolgo iskal,« začne pogovor 25-letnik, ki se je v Afriko sam z nahrbtnikom podal pred tremi leti. V obmorsko državo v zahodni Afriki se je navidez zaljubil že po pripovedovanju prijateljice, ki je tam že bila. »Odhod sem dolgo načrtoval, a nato sem se kar naenkrat odločil. Kupil letalsko karto in šel. Sam. Nisem vedel točno, kam se podajam, le dogovorjen sem bil z nekom, ki sem ga spoznal preko interneta, da me počaka v Tamaleju.« In nato se je zgodilo. Ko je stopil z letala in sedel na najcenejši avtobus, ki ne vozi po voznem redu, temveč odpelje šele, ko je popolnoma poln, se je začelo. Najprej se je spraševal, zakaj je sploh tam. Avtobus je bil prenatrpan, ubijala ga je neznosna vročina. Skratka nekaj, kar si človek težko predstavlja, dokler tega ne doživi. Za piko na i se je sredi noči nekje v pragozdu, kjer ni bilo ničesar, pokvaril avtobus. Vsi so ga zapustili in takrat je uvidel, zakaj je sploh prišel. Ko je živčno postopal po cesti gor in dol, se je najprej zaletel v Ganca, ki je bil tako črn, da ga sploh ni videl. Nato je legel na tla in videl najlepše zvezdno nebo. Takrat si je rekel, da je to tisto pravo, in ljubezen je zaživela.
Motimo se o Afriki
Evropejci si niti v sanjah ne bi mogli misliti, da se lahko tako živi. Na ulicah so ves čas ljudje, ki prodajajo razne reči, spet drugi igrajo na inštrumente in prepevajo, otroci se v raztrganih majicah igrajo. Že prvi dan je spoznal veliko domačinov, nato je začel delati v sirotišnici. Način življenja Gancev in sploh Afričanov je po Siljanovih besedah še slabši, kot si predstavljamo. Revščina je na vsakem koraku, a to ni slabo: »Zaradi tega so ljudje povezani, si pomagajo. Odvisni so drug od drugega. Mi jih imamo za uboge, vendar kmalu vidiš, da smo ubogi in revni pravzaprav mi, zahodnjaki.« To razloži s tem, da Gancem ni pomembno, kaj bodo imeli oblečeno, kdo bo imel boljši avto in večjo hišo. Oni so, kar so, in živijo srečno. »Ko vidimo otroke na Unicefovih plakatih, se nam smilijo. A lahko povem, da so ti otroci srečni, veseli, zadovoljni. Njihovi nasmehi so pristni in polepšajo dan vsakomur.« Predstave, ki jih imamo o črni celini, so zmotne, pravi in dodaja, da bi se lahko Evropejci veliko naučili iz njihovega življenja in vsakdana, ki je zelo preprost. Dan Ganci začnejo z molitvijo, nato se podajo v »lov« za preživetje. Ukvarjajo se z vsem mogočim, prodajajo, kar jim pride pod roke. Da zaslužijo evro ali dva, so na ulici cel dan, nato kupijo hrano in gredo domov k družinam.
Gregor Siljan je 25-letni Laščan, ki je bil ves čas drugačen od svojih vrstnikov. Od njih se razlikuje po odkrivanju novih stvari. Že kot dijaku mu je Afrika predstavljala celino, ki jo je želel obiskati. Po študiju letalstva na fakulteti za strojništvo je prvič v Gano odpotoval leta 2008. Nato jo je obiskal naslednje leto in še leto zatem. Danes je njegovo srce razdeljeno. Z enim delom je v Sloveniji, z drugim v Gani. Ker rad pomaga in so mu države, kjer so krizna žarišča, izziv, je želel postati pilot v Libiji, kjer bi prevažal voditelja Gadafija. A revolucija je terjala službo, za kar mu ni žal: »Če želijo ljudje protestirati, naj. S tem izražajo nezadovoljstvo in jaz jim tega nimam pravice vzeti.«
Izbral je drugačno prostovoljstvo
Pred odhodom se je Gregor želel vključiti v eno od prostovoljnih organizacij, a je doživel, česar ni želel. Pri večini je bilo treba za odhod v Gano organizaciji plačati od 600 do tisoč evrov. In to samo zato, da bi lahko šel v njihovem imenu. Kje sta šele letalska karta in bivanje, ki je sicer poceni, a vendarle. Ker se mu je to zdelo povsem nesmiselno in tudi drago, se je odločil, da bo potoval v lastni režiji. Pomoči potrebnih sirotišnic in otrok v njih je ogromno, zato je odšel v eno in izrazil željo po delu.
Ob prvem obisku Afrike je med svojim delom spoznal veliko domačinov, s katerimi je kasneje združil moči in ustanovil svojo prostovoljno organizacijo Children in need organization, ki se preživlja izključno s prodajo umetnin, nakita, slik, ki jih ustvarjajo Ganci. »Naša organizacija deluje brezplačno, vanjo se lahko vključijo vsi prostovoljci z vsega sveta in pomagajo po svojih najboljših močeh. Zanimanje je veliko, vendar se ljudje pred odhodom ali ustrašijo ali pre-
prosto umaknejo iz različnih razlogov.« Zbran denar iz prodaje je namenjen izobraževanju, nakupu hrane, oblačil Gancem.
Slon pred vrati
Med bivanjem v Afriki je Gregor raziskal tudi velik del severne Gane, prišel je do meje z Burkino Faso. Naravni parki na črni celini imajo svojo posebnost. Pri vstopu namesto karte kupiš dva piščanca. Čeprav parki niso na takšni ravni kot v Evropi, kjer je z video nadzorom in s podobnimi stvarmi poskrbljeno za varnost, je tu povsem drugače. Zanesti se moraš na svoj občutek in imeti pozitivno mišljenje. Ob obisku krokodilje farme je mladi prostovoljec vedel, da pozitivizem in straho-spoštovanje do teh mogočnih bitij odžene strah. »Ko sem za-jahal najstarejšega in največjega osemmetrskega krokodila, ki ga je skrbnik iz vode zvabil kar z žvižgom, sem vedel, da se mi ne more nič zgoditi. Če misliš in delaš dobro, potem se bo dobro tudi tebi zgodilo, je moj moto, ki me spremlja ves čas.« Med bivanjem v eni odročnih vasic, v hiški narejeni iz blata, kjer ni elektrike in vode, je neko jutro doživel zanimivo srečanje s slonom. »Ko sem odprl vrata, je pred njimi stal ogromen slon. Sprva sem bil v šoku, a kaj kmalu mi je bilo jasno, da je to v tem okolju nekaj normalnega.«
Spremljajoče bolezni
Pred odhodom v Afriko se mora vsakdo cepiti proti malariji, hepatitisu ... Pa še vseeno je dobil malarijo, in to celo dvakrat. Na srečo ni
šlo za hujšo obliko, a vendar je bil dva dni precej šibek. »V Sloveniji bi me verjetno skrbelo, kaj bo z mano, v Gani pa sem bil prepuščen samemu sebi in s pozitivnim mišljenjem sem odgnal vse strahove. Prav tako je pri bolezni.«
Večkraten obisk države, v katero se je Siljan zaljubil, ga je spremenil. Meni, da je postal boljši človek. Niso mu pomembne materialne dobrine, le srečen si želi biti. Pa bo lahko srečen v Evropi? Na to vprašanje težko odgovori, saj je njegovo srce deljeno na dva dela. Če bi lahko, bi se takoj vrnil, vendar je odhod povezan s financami. Trenutno išče službo. Morda bo nekoč pilotiral v Gani, morda kje drugje, le da je drugačno okolje. »Rad sem na kriznih žariščih, ker rad pomagam. Zame ni večjega veselja, kot da vidim zadovoljne obraze, in vem, da sem nekomu že z majhno gesto, kot je stisk roke, polepšal dan.«
MOJCA KNEZ
O svoji izkušnji med delom v eni od sirotišnic v Gani: »Seveda sem delal brezplačno, izpopolnjevali so me otroški nasmehi in želja otrok po znanju. Te otroke, prepuščene same sebi, sem učil pisati, računati, tudi igrati se, prav tako sem previjal dojenčke.« Ker je v Gani uradni jezik angleščina, ni težav s sporazumevanjem, saj jo obvladajo tako najmlajši kot najstarejši. Delo v sirotišnici zahteva veliko srce, ki ga imamo vsi, le zavedamo se ne. Vsakdanje delo z otroki je neprecenljivo. »Otroci so nasmejani, srečni in komaj čakajo, da sedejo v šolske klopi. Željni so znanja, saj se zavedajo, da je to zanje privilegij.«
Pred mejo z Burkino Faso je Siljan jahal krokodile. Ta je eden izmed mlajših in manjših.
Prekletstvo krvave skrivnosti Tekačevega
Štirinajst let po srhljivih umorih še vedno ni znano, koliko ljudi je usodnega marca ubijalo v Tekačevem ...
Naslednji teden bo minilo natančno 14 let od enega najbrutalnejših umorov v Sloveniji. Niti policija niti sodišče ne zmoreta razvozlati skrivnosti, ki visi nad okrutnim dogajanjem v Tekačevem, kjer so v začetku marca leta 1997 pri vhodnih vratih hiše številka 9 našli mrtvo 73-letno Frančiško Poharc, nedaleč od nje še truplo komaj 17-letne Viktorje Krušlin. V gospodarskem poslopju v neposredni bližini sta ležali še trupli 75-letnega Štefana Poharca in 36-letne Helene Krušlin. Vsi so bili pokončani s streli, pri čemer se še danes govori tudi o tem, da so jih pred smrtjo trpinčili. Kdo?
Bi vse to res zmogel Kristijan Kamenik sam? Ravno on je namreč zaenkrat glavni osumljenec in obtoženec za tragedijo v Tekačevem. Toda krivde mu nikakor ne morejo dokazati. Sodili so mu že trikrat, a se vedno znova ustavi. Po mnenju poznavalcev Kamenik v Takačevem zagotovo ni bil sam. Kdo je še bil na kraju zločina, je vprašanje, okoli katerega se vrtijo vsi, ki primer brutalnih umorov poznajo od blizu. Med preiskovalci je sicer znano, da sta pogosta razloga, da je nekdo tiho ali storilcev ne izda, strah in čustvo. Koga torej ščiti Kamenik, če je res eden od storilcev?
Poln denarja ...
75-letni Poharc, ki je usodnega marca verjetno umrl prvi, naj bi imel veliko denarja. Tako se je govorilo takoj po umorih. Sam naj bi se v družbi pogosto pohvalil, da ima veliko premoženja. Mogoče so ga življenja stale besede, ki naj bi jih rad ponavljal: »Denar je treba hraniti doma, saj se bankam ne more zaupati!« Poharc je bil v preteklosti zaposlen v kmetijski zadrugi in Zavarovalnici Triglav. Očitno je nekdo zavonjal denar, ki naj bi ga Poharc v sicer skromni
Prizorišče zločina, za katerega se preveč na kraju, uničili sledove in
hiši hranil v majhnem sefu. Po nekaterih podatkih naj bi iz sefa izginilo milijon takratnih mark in več kilogramov zlata ... Je druga umrla Kru-šlinova, ker je pred tem videla Poharčevega morilca? Našli so jo blizu njegovega trupla. Poharčeva partnerica naj bi padla pod streli takoj, ko je nekomu odprla vhodna vrata. Potem je umrla še 17-letna Viktorja, ki jo je morilec ubil v kuhinji. Z mamo Heleno je bila pri Poharčevih podnajemnica. Usodno za obe je bilo, da sta se znašli na napačnem kraju ob napačnem času.
Njihova trupla so na domačiji odkrili 5. marca, forenziki in patologi so zatem na podlagi poškodb in stanja trupel ugotovili, da je četverica umrla dan prej. Od takrat je primer Tekačevo kot preklet. Čeprav kriminalisti ves čas trdijo, da »intenzivno preiskujejo«, se zadeva ne konča. Samo nekaj dni po smrti so policisti v pridržanje pripeljali dve osebi, a so ju morali izpustiti na prostost, saj so ugotovili, da nimajo pravih osumljencev. Primer, ki je zrel za svetovno znane televizijske kriminalke, naj bi na neki točki preiskova-
je leta 1997 govorilo, da so policisti med preiskavo, ker naj bi jih bilo dokaze. Te navedbe na policiji zanikajo.
Že pred leti smo pisali, da naj bi se v približno enakem času na hrvaški strani državne meje zgodil podoben umor, vendar kriminalisti s Tekačevim povezav niso našli.
Takole je konec leta 2008 sojenje za umor v Tekačevem prišla spremljat obto-ženčeva mama Marija Kamenik. Ob njej sinov zagovornik Tomaž Bromše.
Koga je videla 17-letna Viktorja Krušlin, da je morala umreti?
nja nakazal, da je morda bil edini cilj oropati Poharca, a se je nekje nekaj zataknilo, zato so morali umreti vsi.
Kamenik se je kot oseba, ki ve več, kot se zdi na prvi pogled, v zadevi Tekačevo pojavil 27. aprila leta 1997, ko so ga aretirali v Slovenskih Konjicah. Policisti so ob tem zatrdili, da obstajajo trdni dokazi, da je takrat 25-letni fant v Tekačevem bil. Verjetno so s tem dokazom mislili na njegove športne copate, ki naj bi na prizorišču zločina pustili sled. In isti športni copati ga utegnejo zdaj rešiti vseh obtožb.
Mir na Hrvaškem
Nesrečni copati so namreč ključni dokaz tudi v vseh sodnih procesih, kjer so Kame-niku sodili zaradi umora. Najprej so ga - sojenje se je takrat začelo leta 1999 - obsodili kar na dvajsetletno zaporno kazen. A tako hitro kot so ga obsodili, tako hitro so ga na višjem sodišču tudi oprostili in zahtevali ponovno sojenje. Leta 2003 so Kamenika po hitrem postopku oprostili že na prvi stopnji, torej na okrožnem sodišču. Razlog: pomanjkanje dokazov. Višje sodišče je nato naredilo ravno obratno kot pri svojem prvem posredovanju. Razveljavilo je oprostilno sodbo in spet zahtevalo novo sojenje.
Leta in leta se je primer vlekel oziroma stal v različnih predalih, dokler ni celjsko sodišče razpisalo obravnavo konec leta 2008, nato še v začetku leta 2009, čeprav so sko-
Kristijana Kamenika čaka tudi sojenje zaradi preprodaje droge v Beogradu. Tja naj bi heroin pretihotapil iz Slovenije. Sprva so ga v Srbiji obsodili na sedem let zapora, nato so to kazen razveljavili, na ponovnem sojenju je dobil dve leti zapora in tudi to so razveljavili. Nato jo je Kamnik popihal na Hrvaško, kjer so ga zaradi drog ulovili še na Reki. Zoper Kamenika je najmanj eno sojenje, povezano s preprečitvijo uradnega dejanja policistu, v Celju pred leti zastaralo. Tudi tu mu očitajo sumljive posle z mamili, a se sojenje ne more začeti, saj Kamenika ni v Sloveniji.
Frančiška in Štefan Poharc. Fotografija, ki so se ji svojci poklonili dva dni po umoru.
Helena Krušlin. Umrla naj bi v mukah.
raj zanesljivo vnaprej vedeli, da se sojenje sploh ne bo moglo začeti. Kamenik je takrat že »sedel« na Reki, kjer so ga aretirali zaradi pečanja z drogo, soditi pa mu ne morejo, če ga v celjski sodni dvorani ni. Kamenik je na Reki pred tedni dobil tudi osemletno zaporno kazen in dosmrtni izgon s Hrvaške. A izgnali ga bodo šele po prestani kazni, kar pomeni, da se v Celju še osem let ne bo moglo začeti sojenje za Tekačevo. Obstaja možnost, da bi Kamenik zaprosil za možnost prestajanja kazni v Sloveniji, kar pa se ne sklada z njegovo izjavo, ki jo je dal na sojenju na Reki, da je na Hrvaško prišel zaradi stresa, ki ga je doživljal v Sloveniji, kjer so ga vsi povezovali z umori v Tekačevem ... Hud stres zaradi tega je pri Ka-meniku na Hrvaškem opazil tudi psihiatrični izvedenec in ga poimenoval kar »postteka-čevski sindrom«. V hrvaškem zaporu bi imel Kamenik resda mir, kaj to pomeni za odkritje vseh morilcev v Tekavečem, pa zaenkrat ne zna odgovoriti nihče.
Še kar
»intenzivno«
Na policiji so nam te dni povedali enako kot vsa ta leta: »Pri preiskavi intenzivno delamo.« Pa je preiskava pokazala
Zadevo Tekačevo vodi tožilec Ivan Žaberl v sodelovanju s Stanislavom Pintarjem. Ta je zdaj začasno v posebni skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, kjer se ukvarja še z drugimi primeri.
Kristijan Kamenik je trenutno na Hrvaškem.
še na kakšnega morilca? Brez odgovora. V teh letih naj bi zaslišali ali testirali s poligrafom že krepko več kot tisoč oseb, ki bi morda kaj vedele. In tudi če so kaj vedele, očitno ne oprijemljivih podatkov. V času preiskave in čakanja na sojenje pa ključni dokaz - športni copati - gnije nekje na kakšni polici. Na zadnjem sojenju je bilo tudi rečeno, da so izvedenska mnenja, ki so jih izdelali v tujini, močno v prid Kameniku. Torej da vendarle ni mogoče s popolno gotovostjo trditi, da so bili njegovi športni copati na kraju umorov. Slovenski izvedenci so menili, da na kraju najdene
Najvišja zaporna kazen, ki lahko doleti obtoženca/-e za umore v Tekačevem, je 20 let. To je bila glede na kazenski zakonik, ki je veljal leta 1997, namreč tudi najvišja zaporna kazen za tako huda kazniva dejanja. Danes je za umor najvišja možna kazen 30 let zapora.
stopinje ustrezajo Kameniko-vim copatom, medtem ko švicarski in nemški izvedenec v to nista verjela. In če se ne bo sojenje začelo kmalu, bo copate uničil čas. Z vsakim letom in z vsako izvedensko obdelavo so namreč slabše kvalitete. Nima smisla dvakrat ugibati, komu je to še dodatno v prid. Da primer miruje, se zaveda tudi Kameni-kov odvetnik Tomaž Bromše. Ta je že pred leti okrcal tudi tožilstvo, naj vendarle kaj naredi. Od tožilstva je namreč na glavni obravnavi, ki se potem niti ni začela, prišel jasen namig, da bo na zatožni klopi poleg Kamenika zagotovo sedela še druga oseba. Toda na policiji govorijo o »več« osumljencih in ne o »dveh« ... Smo kaj spregledali?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Enega zaradi droge že obsodili
V torek se je na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje petim Velenjčanom, ki jih obtožujejo preprodaje mamil. Od leta 2009 do maja lani naj bi skupina prodajala predvsem kokain in amfetamine. Obtoženi naj bi se sestajali na različnih lokacijah v Velenju, Braslovčah in na Polzeli. Kot smo v torek že poročali, je policija odkrila njihove sumljive posle na podlagi tajnega sodelavca. Ta je uspel od skupine kupiti več zavojčkov droge. Prvoobtoženemu Selvirju Muratovicu so v torek odpravili pripor, saj je kaznivo dejanje priznal, do zdaj ga policisti niso obravnavali, prav tako ni bil nikoli kaznovan. V priporu pa je ostal drugoobtoženi Dalibor Jovic. Sodni senat mu pripora ni odpravil, saj meni, da mora za zapahi ostati zaradi nevarnosti, da bi dejanje ponovil. V nasprotju z Muratovicem naj bi Jovic bil do zdaj že kaznovan zaradi podobnega kaznivega dejanja, za kar je prestajal tudi zaporno kazen. Je pa sodnik Martin Jančar iz sojenja peterici izločil sodni postopek zoper Enesa Omeroviča. Tudi on je namreč dejanje priznal. Nato se je še isti dan sojenje zanj končalo. Obsodili so ga na 14 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. To pomeni, da bo kazen prestajal na prostosti, če pa bo v treh letih kaznivo dejanje ponovil, bo moral v zapor. Sojenje za ostale obtožene se bo nadaljevalo 15. marca.
SŠol
Foto: SHERPA
Peterici se bo (enemu se je že) sojenje kar hitro končalo.
Center za starejse -nedokončana zgodba
Sredi marca naj bi na Okrajnem sodišču v Celju izrekli sodbo Dezire Debelak iz okolice Laškega. Ženska naj bi ogoljufala 18 oseb, ki jim je obljubljala delo v svojem centru za varstvo starejših, ki ga nikoli ni ustanovila. Od interesentov za delo, nekateri so vmes pustili redno službo, je pobirala denar, ki naj bi bil namenjen za licenco za delo. Oškodovancem še danes ni jasno, kako bi te licence sploh pridobili. Vsem naj bi namreč obljubljala, da bi pred začetkom dela morali na nek tečaj na Bled, kjer bi do licenc prišli z lahkoto, saj bi bila Debelakova tudi v komisiji. Večino denarja, ki so ji ga dali, ni vrnila.
V	torek, ko je bila v tej zadevi že tretja sodna obravanava, ki je že na meji komičnosti zaradi obljub, ki jih je Debelakova dajala interesentom za delo, so na sodišču zaslišali še dve priči, eden od njiju je tudi nov oškodovanec, ki se je za ovadbo Debelakove odločil pred tedni. Denar naj bi ji dal prav tako za dokazilo o usposobljenosti za delo, do danes pa mu zneska še ni vrnila. Druga priča je izpovedovala enako kot njeni predhodniki, saj je očitno, da je Debelakova imela enak sistem delovanja pri vseh. Obtoženka je bila med sojenji redkobesedna, še vedno pa zanika, da bi kogarkoli oškodovala.
INFO113
Prekupčevalec v priporu
Kriminalisti so ovadili 23-letnika, ki naj bi na območju Žalca že dlje časa preprodajal drogo. Pri njem so opravili hišno preiskavo in zasegli mamila, tudi predmete za pripravo droge. Očitajo mu devet preprodaj, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor.
Trčil v steber in pobegnil
V	Kočevarjevi ulici v Celju se je v ponedeljek opoldne zgodila prometna nesreča s pobegom. Voznik sivega renault clia z registrskimi tablicami SG H9-307 je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v leseno ograjo in betonski steber ene od stanovanjskih hiš, nato je odpeljal. Registrske tablice, ki so si jih očividci zapisali, ne pripadajo vozilu, saj so bile očitno ukradene. Vozilo, ki ga policija išče, je zaradi nesreče poškodovano na sprednjem levem delu.
Z drv na ostreSje
V	noči na torek je v stanovanjski hiši v Tratni pri Grobelnem izbruhnil večji požar. Goreti naj bi začelo v kuhinji, ogenj je povzročil za okoli 10 tisoč evrov škode. Po do zdaj znanih podatkih je lastnik ob štedilnik na drva naložil preveč lesa. Polena, ki so bila zložena ob štedilniku, so se vnela, požar se je nato razširil na večji del ostrešja. Poleg ostrešja sta uničeni še dve sobi. Ogenj so pogasili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah in Šentjur.
Foto: PGD Šentjur
Za manj smrti na tirih
Po vsej Sloveniji bo do konca februarja trajala preventivna akcija za večjo varnost na nivojskih prehodih čez železniško progo. Akcija je del projekta nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, dela, s katerimi bodo poskušali zmanjšati število nesreč na železniških prehodih, pa bodo trajala do konca maja. Na Celjskem se vsake toliko časa zgodi kakšna takšna prometna nesreča, vendar v zadnjem obdobju tragičnih nesreč na železniških prehodih ni bilo. Sta pa pogosta vzroka za tovrstne nesreče neupo-
števanje prometnih pravil in predrznost voznikov.
Med najbolj nevarne ni-vojske železniške prehode spadajo tudi prehodi proge Šoštanj-Velenje. Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in Slovenske železnice nameravata letos ukiniti nekatere nivojske prehode, pri tem pa preusmeriti promet čez povezovalne ceste na zavarovan ni vojski prehod ali izvenni vojsko križanje. Predvidenih je 17 takšnih ukrepov, med drugim tudi na progi Zidani Most-Maribor. Ponekod naj bi prehode še dodatno zavarovali z zapornicami in nadgradili
avtomatske cestne signale oziroma zamenjali mehanske zapornice z avtomatskimi. Pripravili bodo tudi projektno dokumentacijo za ureditev desetih nivojskih prehodov, od tega jih je večina prav tako na relaciji Zidani most-Maribor. V pripravi so še projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev izvennivojskega križanja glavne ceste Šentjur-Mestinje in glavne železniške proge Zidani most-Šentilj, v Grobelnem. Pojavlja se tudi problem lomljenja zapornic, ki je predvsem posledica objestnosti voznikov. Strošek, ki s tem nastane, znaša tudi do deset tisoč evrov.
Foto: Arhiv NT
Prometne nesreče, ki se zgodijo na železniških tirih, so ene hujših.
M	■	V	■
Roparjev se ni
Celjski kriminalisti nadaljujejo preiskavo četrtkovega ropa poslovalnice Banke Celje v Šempetru. Kot je znano, so banko tik pred koncem delovnega časa oropali trije zamaskirani in oboroženi moški. Ti so z grožnjami od zaposlenih zahtevali denar in nato pobegnili. Policisti so do zdaj že zaslišali več oseb, vendar osumljencev zaenkrat še nimajo.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEVI
V	šolski kuhinji »flikajo« za higienski minimum
Novinarka Mateja Jazbec je v članku V šolski kuhinji »flikajo« za higienski minimum (NT št. 13, 15. februar 2011) predstavila probleme v kuhinji l. OŠ Žalec.
Iz izjav vodje šolske prehrane Lidije Pišek, župana Janka Kosa in direktorice zavoda Petka Milene Kos izhaja, da so težave v kuhinji predvsem posledica večletnega nerazumevanja prejšnjega vodstva Občine Žalec.
Novinarka je sicer korektno zapisala, da ... »takratni župan in sedanji svetnik Lojze Posedel to zanika in ob tem opozarja na pereč problem pomanjkanja sredstev za obnovitvena v drugih šolah in vrtcih .«, vendar ocenjujem, da je treba javnost seznaniti z naslednjim.
V	Občini Žalec smo z ministrstvom za šolstvo in šport na osnovi dobrega sodelovanja občinskega vodstva in strokovnih služb ter vodstev šol vrsto let obsežno in sistematično vlagali v izgradnjo novih šolskih objektov: nova telovadnica pri OŠ Šempeter, nova podružnična šola in telovadnica OŠ Petrovče na Trju, nov atletski štadion pri OŠ Žalec, nova podružnična šola OŠ Žalec na Ponikvi in nova skupna Glasbena šola Rista Savina v Žalcu.
Poleg novogradenj smo vsako leto obsežno in sistematično vlagali v obnovo in vzdrževanje obstoječih objektov in opreme, igrišč in okolice pri javnih zavodih, šolah in vrtcih. Vsako leto so bila v občinskem proračunu znatna sredstva namenjena za sprotno in investicijsko vzdrževanje, kar potrjuje tudi sedanje
vodstvo občine, ki je v obrazložitvah na pripombe k letošnjem proračunu zapisalo, da se je v zadnjih letih »permanentno vlagalo« v obnovo in vzdrževanje objektov ter opremo šol in vrtcev.
V zadnjih dveh letih smo popolnoma obnovili tudi kuhinji v POŠ Liboje in OŠ Petrovče, kjer smo zgradili tudi prizidek za jedilnico. To kaže na veliko odgovornost bivšega vodstva občine in strokovnih služb tudi do problemov prehrane v šolah in vrtcih.
Bistvo problema kuhinje v l. OŠ Žalec pa je, da s kuhinjo upravlja zavod Petka. Občina Žalec (žal) s zavodom Petka nima neposredne povezave, saj so ustanoviteljice zavoda Petka le vse osnovne šole, razen OŠ Griže. Občina Žalec kljub želji ni mogla postati soustanoviteljica zavoda, tako da ni imela niti vseh podatkov o njegovem poslovanju, plači direktorice in zaposlenih ter o porabi sredstev iz tržne dejavnosti .
Verjetno se bodo te zadeve po zamenjavi vodstva občine lahko tudi kmalu spremenile. Kot občinski svetnik bom zahteval, da se omenjena problematika predstavi in obravnava tudi na seji občinskega sveta Občine Žalec.
Pri obravnavi predloga proračuna Občine Žalec sem opozarjal na izredno kratek čas javne obravnave in na objektivno nepoznavanje problematike s strani novo izvoljenih članic in članov občinskega sveta. Prepričan sem tudi, da bi bilo možno z nekaj realnimi dodatnimi finančnimi sredstvi v proračunu rešiti še kakšen problem proračunskih porabnikov oziroma občank in občanov Občine Žalec. Vsekakor pa je neprimerno in nekorektno od vodstva Občine Žalec, da se v
proračunu za leto 2011 zagotovijo sredstva za ureditev razmer le v eni šoli (l. OŠ Žalec), drugi šoli (OŠ Petrovče) pa se svetuje, naj zaprosi zdravstveni inšpektorat za podaljšanje roka za odpravo pomanjkljivosti.
Kot bivši župan sem ponosen na opravljeno delo, zato se bom vedno odzval na navedbe, ki hote ali nehote prikazujejo stvari drugače, kot so v resnici.
LOJZE POSEDEL, Žalec
Ko ni denarja za pomoč v razkošnih domovih za starostnike
V	Novem tedniku št. 14, 18. 2. 2011, je novinarka Mateja Jazbec objavila članek Ko ni denarja za pomoč v razkošnih domovih za starostnike, kjer je nekaj njenih navedb in izjav župana Občine Žalec Janka Kosa, ki zahtevajo pojasnila.
V	Občini Žalec je že vrsto let med prednostnimi nalogami gradnja doma za starejše občane. V teh letih ni šlo le za prelaganje papirjev z mize na mizo, kot je zapisala novinarka, ampak za izredno intenzivno, strokovno in naporno prizadevanje za dosego cilja. O vseh aktivnostih, problemih in različnih zapletih se je ves čas zelo podrobno in pravočasno obveščalo članice in člane občinskega sveta ter javnost. Prizadevanja se res lahko merijo v letih, saj se je gradnja doma za starejše najprej načrtovala v starem mestnem jedru, na območju bivše lokacije Juteksa. Po pripravi spremembe prostorskega načrta za to območje in izdelavi idejne zasnove doma za starejše ter prijavi na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in z uvrstitvijo na prednostno listo investicij za leto 2010 je prišlo do prodaje zemljišča in objektov ter drugačnih odločitev novega lastnika glede namembnosti tega območja.
Na novi lokaciji doma za sta-rej še, to je Žalec - zahod, je bilo treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt, pridobiti zemljišča in pripraviti vso potrebno dokumentacijo za dom. Vse navedene aktivnosti so bile kvalitetno pripravljene in so jih vodile strokovne službe občinske uprave v sodelovanju z ustreznimi ministrstvi in tudi z vodstvom doma starejših na Polzeli. Tudi ob tej priložnosti bi se še posebej zahvalil vodstvu tega doma za res dobro sodelovanje in iskanje najboljših rešitev ter skupno premagovanje ovir, od različnih zakonskih in birokratskih do na trenutke celo intrigantskega delovanja posameznikov.
Pri odločitvah pri projektiranju doma za starej še v Žalcu ni šlo za razkošnost ali domišljavo odločitev. To potrjuje tudi sklep ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki potrjuje, da projekt zadošča vsem predpisanim pogojem in normativom. Projekt je bil v postopku priprave kar nekajkrat racionaliziran, s tem, da normativov in pogojev za objekte in opremo ne predpisuje občina, ampak pristojna ministrstva. Pri projektiranju so bile upoštevane tudi pozitivne pripombe iz izkušenj vodstva doma starejših na Polzeli.
Zato so zelo nestrokovne in nekorektne izjave župana Janka Kosa glede tega, da bi bila gradnja hitrejša, če bi pred
tremi leti pripravili zazidalni načrt in ostali v okviru realnih pričakovanj. Ta izjava kaže na očitno nepoznavanje omenjene problematike ali pa gre za zavestno zavajanje. Enako tudi pri županovi izjavi o tem, da so » ... nas v tem času prehiteli z gradnjo domov na Vranskem, v Preboldu in Celju ter vnesli na trg določeno konkurenčnost.«
Kakšen in kdaj bo dom za starejše v Žalcu, zagotovo ne more biti odvisno le od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ampak predvsem od aktivnosti Občine Žalec, zato vodstvo občine ne sme samo čakati, kako se bodo odločili na ministrstvu.
Kot občinski svetnik bom zahteval, da se o problematiki gradnje doma za starejše v Žalcu podrobno seznani in o tem razpravlja tudi občinski svet Občine Žalec.
Tudi zato, ker so sedanje izjave župana Janka Kosa zelo različne od njegovih in izjav ostalih županskih kandidatov pred le nekaj meseci v volilni kampanji. Takrat so vsi trdili, da kot župan očitno nisem sposoben zgraditi doma za starejše, zato mora priti do spremembe in mora postati župan v Žalcu nekdo, ki bo tej (in še drugim) nalogam KOS.
Zato je zdaj treba takratne obljube preprosto potrditi z delom in rezultati, ne pa z iskanjem najrazličnej ših izgovorov v preteklih dejanjih bivšega župana. To seveda ne velja le za gradnjo doma za starejše.
LOJZE POSEDEL, Žalec
PREJELI SMO
66 let od
nacističnega
zločina
Pred 66 leti je nemški okupator na Stranicah pri Fran-kolovem storil hud zločin nad popolnoma nedolžnimi ljudmi, med katerimi je bil tudi moj sorodnik Franc Cvikl iz Landeka 17 pri Novi Cerkvi. Oba sva se rodila pod isto streho, vendar je on moral umreti, ko je bil star komaj 17 let in 5 mesecev.
Obešanje talcev v Grabnu na Stranicah spada med najhujše nacistične zločine na slovenskem ozemlju v letih 1941-1945 in je po obsegu in načinu morije primerljivo z najbrutalnejšimi zločini druge svetovne vojne. Okupator ga je storil slabe tri mesece pred njenim koncem, natančneje 12. februarja 1945, kot maščevanje in povračilo za partizansko zasedo v soteski Tesno, v kateri je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je za posledicami ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici. V zameno za njegovo življenje so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev, med katerimi je bilo precejšnje število v nemški ofenzivi ujetih, tudi ranjenih in bolnih partizanov.
Že dan pred eksekucijo so Nemci v celjskem Starem pi-skru zbrali vse talce, predvidene za usmrtitev, ter jih naslednji dan že pred osmo uro zjutraj (zvezane z žico po dva skupaj z rokami na hrbtu) s kamioni pripeljali na močno zastraženo
prizorišče zločina. Za njegovo izvedbo je bil določen oddelek nemške pomožne policije pod nadzorom najvišjih gestapo-vskih častnikov. Dva pomožna policista sta se prostovoljno javila za rablja in na jablane ob cesti obešala talce, pri čemer je bilo na posamezna drevesa obešenih tudi do pet ljudi. Krvavo početje je trajalo skoraj tri ure in bilo je končano okoli poldneva. Talci so viseli do 14. ure, vse dokler jih niso za to določeni zaporniki sneli ter za-grebli v dva skupinska grobova. Tragični 12. februar 1945, ko je na Stranicah življenje izgubilo sto zavednih Slovencev (obešenih je bilo 99 talcev, eden je bil ustreljen pri poskusu bega),
sodi med najmračnejše dni slovenske zgodovine in odraža vso brutalnost nemškega okupacijskega režima na Slovenskem med drugo svetovno vojno.
Na slovesnosti naj bi govornica obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič med drugim izjavila, da so bili obešeni talci politični zaporniki celjskega in trboveljskega zapora. Moj sorodnik, star komaj dobrih 17 let, ni bil nikakršen politični zapornik. Sovražnik ga je ujel in kasneje na krut način umoril, da so lahko sedaj nekateri politiki v svobodi na slavnostnih govorih govorijo »neresnico«, ki je nedopustna in vredna obsodbe.
JURIJ CVIKL, Dobrna
V SPOMIN
Marijan Podgoršek
Ecce, quomodo moritur iustus - glejte, kako umira pravični! Pesem, ki smo jo člani Komornega moškega zbora Celje mnogokrat zapeli ob slovesu tistemu, ki mu je bila primerna, glede na njen simbolični naslov. V torek, 15. februarja, je izzvenela zadnjič našemu prijatelju, dolgoletnemu članu in kore-petitorju KMZ Marijanu Podgoršku. Marijan je bil aktiven član komornega zbora vse od leta 1966. Bilje pevec velikega formata, z absolutnim posluhom in s prirojenim smislom za natančnost izvajanja. Ko ga je profesor Kunej, ki ga je poznal kot odličnega pevca še iz gimnazijskega zbora, sprejel v elitni komorni zbor, mu je že na prvem nastopu izročil piščalko za intonira-nje, rekoč: »Marijan, odslej boš intoniral ti! Nate se zanesem bolj kot na sebe.« Za vse pesmi, ki smo jih prepevali, je znal tonaliteto na pamet. Ko je zbor prevzel mladi dirigent prof. Vid Marcen, mu je takoj zaupal še mesto ko repetitorja To je opravljal vse do zadnjih vaj, pred dobrima dvema mesecema.
Njegovo natančno delo pri pripravah pesmi je bilo za vse dirigente neprecenljive vrednosti. Za vsa zlata in srebrna odličja, ki jih je zbor prejel doma in v tujini, za vsa laskava priznanja in pohvale, ki jih je bil deležen na številnih gostovanjih po Evropi in Jugoslaviji, gre velika zasluga tudi Marijanu.
Marijan je bil velik strokovnjak na področju zborovskega petja. Bil je tudi dober pevski tovariš, prijatelj in sposoben ter preudaren organizator. Prav zato smo ga leta 1994 izvolili zapredsednika zbora. To funkcijo je vestno in uspešno opravljal do konca, ko smo sklenili zbor pomladiti. Takrat je prevzel vodstvo zbora mlad dirigent in mlad predsednik. Starejši pevci, dolgoletni člani KMZ, smo se zavedali, da se zbor lahko pomladi tako, da starejši prenehamo aktivno delo. Namera nam ni v celoti uspela. Po tisočih nastopih, po desetletnem prepevanju v tem elitnem zboru in druženju s pevskimi tovariši je postala duša brez tega prazna.
Na Marjanovo pobudo smo se odločili, da bi se dobivali vsaj še enkrat mesečno in zapeli za svojo dušo. Prejšnji dirigent prof. Vertačnik se je s tem strinjal, pod pogojem, da Marijan opravlja še naprej korepetitorska dela. Ustanovili smo sekcijo Seniorji KMZ in tako delovali polnih devet let. Marijan je prevzel odgovorno nalogo. Vsak drugi teden smo imeli vaje pod njegovim vodstvom in tako olajšali delo dirigentu.
Po devetih letih uspešnega delaje prof. Vertačnik zaradi slabega zdravstvenega stanja prenehal delati z nami. Takrat smo se ponovno odločili, da bomo nehali peti, a se sklepa vseeno nismo mogli dosledno držati. Še vedno so se pojavljale potrebe in želje po kakšnem nastopu. Zopet je bil Marijan tisti, ki je prevzel vodilno vlogo. Poleg piščalke je vzel v roke še dirigentsko palico in opravil z nami uspešne nastope.
Ko mu je tisti turobni torek pevski tovariš Peter, s katerim sta stala v zboru z ramo ob rami več kot 45 let, spregovoril ob zadnjem slovesu, ko je k njegovi žari položil v grob njegovo piščalko, smo se zavedli krute resnice, da je to zadnjič. Njegova piščalka je za vedno utihnila. Gallusova pesem je izzvenela brez njegove intonacije, njemu v slovo, zadnjič, nikoli več. Poslovili smo se od človeka, ki ni bil samo odličen pevec in dober pevski tovariš. Bil je predan član KMZ in Seniorjev, marljiv in vesten tajnik društva Prijatelji, uspešen vodilni strokovnjak v tovarni Etol, predvsem pa vzoren družinski človek, mož in oče. Rana, ki jo zaseka izguba takega človeka, se težko zaceli. Nekaterim nikoli.
Bodimo ponosni, da smo bili lahko njegovi prijatelji, pevski tovariši in sodelavci. Bil nam je vzornik. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
LOJZE SELIČ
ZA AVTOMOBILISTE
Prihaja nova Oplova antara
Čez nekaj tednov bo stekla prodaja nove ali prenovljene antare, srednjevelikega športnega terenca (SUV). Navzven se antara ni veliko spremenila, gre bolj za kozmetične popravke, pri čemer je avto ohranil zaščito podvozja, kar se za športnega terenca tudi spodobi.
Tudi v notranjosti ni revolucionarnih novosti, je pa povsem očitno spogledovanje z drugimi opli. V prtlja-
žnik gre po novem od 420 do 1420 litrov prtljage, sedenje na zadnjih sedežih je ob 270-centimetrski medosni razdalji več kot zadovoljivo, antara ima sedaj električno ročno zavoro, serijsko pa cel kup elektronskih dodatkov (stabilnostni ESP, pa proti-blokirni ABS, elektroniko za nadzorovano spuščanje po klancu ipd.). Avto bo na voljo s štirimi opremskimi paketi in štirikolesnim po-
gonom, ki je načeloma enak kot je bil prej. Na običajni podlagi gre 100 odstotkov moči na prednji kolesi, ko se oprijem spremeni, lahko večploščna sklopka prenese na zadnji kolesni par do 50 odstotkov moči.
Prenovljeni Oplov športni terenec bo na voljo s tremi motorji - bencinskim in dvema dizelskima. Bencinski ob gibni prostornini 2,4 litra ponuja 123 kW, oba dizelska imata gibno prostornino 2,2 litra, pa različno moč (120 oziroma 135 kW). Menjalnika sta dva, oba šeststopenjska, eden ročni, drugi samodejni. Cene za slovenski trg še niso znane, Opel pa računa, da bo letos prodal 15 tisoč antar.
Maserati MC stradale za 200 tisoč evrov ...
V vrsto za
maseratija
stradale?
Granturismo MC stradale so bo imenovala nova izvedenka slovitega maseratija GT, ki jo bodo čez nekaj časa začeli ponujati za približno 200 tisoč evrov.
Avto je delo tovarniškega od- tovarniških podatkih 301 km/
bove ogljikokeramične zavore, medtem ko je Pirelli prav za to vozilo naredil posebne pnevmatike. Prvi avtomobili bodo v garažah že aprila.
delka Maserati Corsa. Za pogon bo skrbel 4,7-litrski V8 bencinski motor s 330 kW in 510 Nm navora. Največja hitrost bo po
h, pospešek do 100 k /h pa 4,6 sekunde. Seveda je dodan transaxle menjalnik MC race, za zaviranje pa skrbijo Brem-
Opel antara je prenovljena, vendar brez revolucionarnih novosti.
fl

Areticu zmagoindcev-
Pantovič
#2
KARIERA
JAZ IN KLUB
JI
DRUŽABNO
Začetki
Najbolj je bil in še vedno je navdušen nad nogometom moj oče, zato sem se pri šestih letih pridružil mlajšim selekcijam pri takratnem NK Publikum. Kmalu sem ugotovil, da mi nogomet »leži«, in tako vztrajam na treningih še zdaj, ko sem se pridružil članski ekipi NK Celje. Trenutno igram z dvojno registracijo pri NK Kovinar iz Štor.
Klubi do sedaj
NK Celje, NK Dravinja, NK Kovinar Naj gol
Naj gol sem dosegel v mladinski selekciji, ko smo igrali proti NK Velenje. Po visoko odbiti žogi sem z volejem z 20 metrov dosegel zadetek.
Naj veselje
Osvojitev pokalnega prvaka v mladinski selekciji v sezoni 2007/08, ko smo premagali FC Koper.
Naj žalost
Zaenkrat še ni bilo takšnega trenutka in upam, da jih bo v moji nogometni karieri čim manj.
Uspehi
Mladinski pokalni prvak 2007/08, 3. mesto v državnem prvenstvu z mladinci, najboljši strelec spomladanskega dela prvenstva pri mladincih
Nastopi
1 nastop v 1.SNL
Najprej se moram in želim dokazati v slovenski ligi. Želja vsakega igralca je, da se preizkusi in uspe tudi v tujini. Že od malega navijam za Crveno zvezdo, tako da je igranje zanjo ena mojih želja. Vsekakor pa je zdravje na prvem mestu.
Publika
Publika je zelo pomemben dejavnik igralcev. In to Celjski grofje tudi so. Želim, da nam ostanejo zvesti v dobrih in slabih trenutkih. Naj prihajajo na tekme tako doma kot v gosteh v čim večjem številu.
Stanovanje
Živim pri starših v celjski Novi vasi. Ljubezen
Imam dekle Diano, ki me podpira pri igranju nogometa in si tudi ogleda kakšno prvenstveno tekmo.
Tenis, namizni tenis, odbojka, košarka, plavanje Prosti čas
Največ ga preživim v družbi prijateljev ob kakšni kavici ali v kinu. Vsekakor prosti čas posvečam družini, dekletu in počitku.
Glasba/film
Poslušam vse glasbene zvrsti, najraje narodno. Zelo rad gledam filme, predvsem v kinu. Prisegam na komedije in akcije.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 26. februar
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Sora)
NEDELJA, 27. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Albina Karmuzel, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
PONEDELJEK, 28. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Albina Karmuzel, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
TOREK, 1. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 2. marec
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
ČETRTEK, 3. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 4. marec
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
Albina Karmuzel
Pretresljive in boleče zgodbe
Ko je trepetala za sinovo življenje, se je zaobljubila, da bo družbi poskušala povrniti vse, kar je po njenih najboljših močeh mogoče. Tako se Albina Karmuzel, pomočnica ravnateljce šentjurskega vrtca in predsednica občinske zveze prijateljev mladine Šentjur, razdaja na mnogih področjih.
Pravkar je izpeljala medobčinsko srečanje otroškega parlamenta, v teh počitniških dneh pa je spremljala socialno prikrajšane otroke na smučanje v Kranjsko Goro. Njene zgodbe so pretresljive in boleče, saj ni človek, ki bi ob stiskah v svojem širšem okolju pogledal stran. Vsako leto z njeno pomočjo zberejo na tisoče evrov pomoči, a o tem govori le redko. Tokrat jo je pred mikrofon povabila Saška T. Ocvirk.
Foto: GG
Tamara Kolenc (na sredini v prvi vrsti) je takole uživala na smučarskem dnevu celjskih študentov.
Tamara in Radio Celje tudi na Krvavcu
Tamara Kolenc, ki jo dobro poznajo najmlajši poslušalci Radia Celje, po novem vsak petek pripravlja tudi oddajo za mlade. Pri oddaji ji z aktualnimi novicami pomagajo tudi
predstavniki Kluba študentov celjske občine, ki jih Tamara že nekaj časa prepričuje, da je Radio Celje najboljša radijska postaja v regiji. Očitno je pri tem uspešna, saj so jo študenti pred dnevi povabili tudi na svoj smučarski dan na Krvavcu.
Aljoša
preizkusil
ječo
V spodnjem delu rotovža v Lembergu, od koder smo pripravili oddajo Pojdi z menoj, je ječa, kjer zaporniki niso mogli ne sedeti ne stati. Kako jim je bilo, je preizkusil tudi naš tonski mojster Aljo-ša Bončina.
Foto: GrupA
[ïïadiocelie
■Trial
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE (3)
2.	F**KIN' PERFECT - PINK (4)
3.	WEIGHT OF MY MISTAKES - SEAL
(4)
4.	L.I.F.E.G.O.E.S.O.N. - NOAH AND THE WALE	(1)
5.	BE MY MAN - ASA	(7)
6.	GIVE A LITTLE MORE - MAROON 5(6)
7.	HIGHER - CRUZ TAIO FEAT. KYLIE & TRAVIE MCCOY	(1)
8.	HOLD IT AGAINST ME - BRITNEY SPEARS	(3)
9.	LIGHTS - ELLIE GOULDING (2)
10.	TOO LATE FOR LOVERS - GIN WIGMORE	(2) DOMAČA LESTVICA
1.	NIGHT PHONE - LEELOOJAMAIS (3)
2.	PUNCA - JAN PLESTENJAK (4)
3.	NAGAJIV NASMEH - JAZZ STATION	(5)
4.	PRIDEJO ČASI - NEISHA (4)
5.	MALISHKA - SIDDHARTA (1)
6.	FRAJER - FELIX LANGUS (2)
7.	DEJ NA GLAS - JACOB (3)
8.	ZLATO TI DAJE SIJAJ, NE PA SREČE - ZLATKO	(2)
9.	VIJA VAJA VEN - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE	(1)
10.	HORIZONT - FLIRRT	(4) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO MARRY ME (FIRST DANCE MIX)
- TRAIN
PRICE TAG - JESSIE J FEAT. B.O.B PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
NI VSE ZLATO - ZABUKOWSKI EJSIDISI BRIGITA - MI2 Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010
CELJSKIH 5 PLUS
1.	V JESNI ŽIVLJENJA - ROBERT GOTER	(4)
2.	MINI VELIKANI - VIKEND (2)
3.	LISTJE PADA - SLOVENSKI ZVOKI
(3)
4.	MAMA MOJA MAMA - DOMEN Z VIŽARJI	(5)
5.	SPOMIN - MITJA KVINTET (1)) PREDLOG ZA LESTVICO
ZLATA MAMI -OKROGLI MUZIKANTJE SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	TI ZNAŠ VZETI - ANS. ŠANTEJ (5)
2.	ČEZ LETO ALI DVE - DOMEN KUMER IN ŠPELA GROŠELJ (4)
3.	TOČAJKA - ANS. BITENC (3)
4.	ŽENINI TRIJE VOGALI - NOVI SPOMINI	(2)
5.	PRIDI KDAJ NA KAVO
- ŠTAJERSKI BARONI (1))
PREDLOG ZA LESTVICO MOJ ŠOCEJ - IGOR IN ZLATI ZVOKI & VRČKOVNIK IRENA Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za vam najljuše skladbe lahko glasujte na spletni strani www. radiocelje.com.
^m	v	<	■	v	v ■
Grozeča motoristična množica
Vietnamska razglednica: nevarne ceste, hrana, ki leze in gre ter prijazni ljudje
Kultura voznikov motorjev že pri nas ni pohvalna, kaj šele v državah, kjer so motorji pretežno prevozno sredstvo, na primer v Vietnamu, kjer ima motorje več kot polovica prebivalcev.
Prometne nesreče so zelo pogoste. Če hočeš prečkati cesto po zarisanih zebrah in kjer semaforjev nihče ne upošteva, je bolje, da zapreš sapo, pozabiš na strah in se enostavno podaš na nasprotno stran. Hodiš počasi, nikakor ne hitro, sploh pa se ne smeš ustaviti. Številni motoristi in avtomobili te obvozijo, nihče pa ne ustavi. Pri tem se ne moreš izogniti svojemu povečanemu srčnemu utripu. V neverjetnem prometnem kaosu eni vozijo v eno smer, drugi v drugo, eni nepredvideno spremenijo smer kar počez. Pravzaprav ne upoštevajo nobenih pravil, le pravilo močnejšega, pogosti so skupni premiki gruč vozil, kar je še bolj strašljivo. Vozijo
tudi po pločnikih oziroma povsod, kjer je to mogoče. Pločniki niso namenjeni pešcem, tam večinoma parkirajo svoje dvokolesne, pa tudi štirikolesne konjičke.
Pločnik je tudi prostor za kuhanje, prehranjevanje, prodajanje in kupovanje. Restavracije in trgovine si prostor razširijo čisto do ceste. In kje hodi pešec? Seveda po cesti, kjer mrgoli motoristov. No, vse ni tako črno, saj se sčasoma razmeram privadiš, potem pa ti je to celo v zabavo. Zabavni so lahko celo rahli trki najraje dveh moto-ristk ali voznic avtomobilov, sploh glasno prerekanje in komentarji očividcev. Ko bi le znala malo vietnamsko, da bi razumela.
Kaj jesti, da preživiš?
Vietnam je danes razvijajoča, pretežno kmetijska država. Zaradi svojih številnih delt rek imajo idealne pogoje za gojenje riža, po izvozu katerega so
prvi na svetu in drugi po pridelovanju kave. Kuhajo izvrstno kavo, ki je zelo močna in okusna. Da so poljedelci, spominjajo številne branjevke, ki jih s palico na rami, obteženo spredaj in zadaj s svojim značilnim piramidastim klobukom videvamo skoraj vsepovsod. Na svojih kolesih in motorjih prevažajo vse mogoče, večkrat so preotovorjeni, da se komaj vidi voznika, na primer 20 odojkov ali 200 piščancev na enem motorju. Pogosto se na enem motorju pelje vsa štiričlanska družina.
V vseh večjih predelih mest ali v vaseh imajo velike živilske tržnice. Tam ponujajo od svežih njivskih pridelkov do na pol pripravljene ali kuhane hrane. Tudi postrežejo kar na tržnici. Ne manjka vseh vrst zelenjave in sadja, začimb, morskih sadežev in nam nepredstavljivih živih ali pečenih žuželk vseh vrst, od kobilic, hroščev, polžev, črvov do kač, netopirjev, ptic in celo psov. Imela sem občutek, da jedo vse, kar leze in
Vrvež na ulici
Na motorjih prevažajo skoraj vse.
gre. Najbolj me je presenetilo, da jedo celo ličinke čebel.
Brez strahu, ničesar od vsega naštetega nisem zaužila, saj nočem, da bi mi kakšna od jedi, ki je nisem vajena, pokvarila želodec. Na potovanju si tega ni dobro privoščiti. Sem pa poskusila okusna zrna iz lotosovih cvetov, tistih cvetov, ki so pri nas dekoracija za cvetlične šopke, in bombone iz kokosovih cvetov, zavite v bananinih listih. Toda kaj sploh jesti? Iskala sem restavracije, ki bi imele kaj evropskega, pa jih, razen kitajskih, nisem našla. Je pa mogoče najti eno od verig restavracij hitre prehrane, ki ponujajo piščance dvakrat manjše kot pri nas, a brez pekočega okusa ne gre. Najbolj sem pogrešala kruh. Od Francozov so se v času kolonialne oblasti naučili peči dober francoski kruh, vendar ga prodajajo v velikih košarah na robu živilskih tržnic redke branjevke. Male trgovine so založene pretežno le s pijačo in sladkarijami.
Dostojanstveni in skromni
Zelo zanimive so njihove dvonadstropne hiše, dolge so 20 in široke le 4 metre, brez stranskih oken. Srednje sobe imajo svetlobo od zgoraj in s stopnišča. V njej prebiva več kot 10 družinskih članov, največkrat po tri ali štiri generacije skupaj. Ponekod so hiše druga ob drugi, tako da je pročelje obrnjeno k cesti, spet druge stojijo same zase in take delujejo čudno. V celotni državi so takšne parcele zaradi racionalnosti in visokih cen nepremičnin.
Vietnamci so dostojanstveni, prijazni in uslužni, pa tudi zadržani in zaradi slabe angleščine manj zgovorni. Nihče od mojih sogovornikov ni poznal Slovenije, še Evropa je zanje kar nekje. Življenjski standard je mnogo slabši od našega, vendar ni lačnih, ni otrok, ki bi stegovali roke in prosili za dolar. Turiste ogovarjajo le ob turističnih znamenitostih, kjer ponujajo poceni spominke,
največkrat lesene, pletene, kamnite in lončene, pretežno kipce podob iz budizma in hinduizma. Po državi je polno templjev in pagod, kjer se priklanjajo in prižigajo paličice s kadili. Kar med riževimi polji pa vidimo veliko grobov umrlih svojcev z darovano hrano in spominki ter obeležij zadnje vietnamske vojne.
Zelena, precej ravna dežela ima težko zgodovinsko pot, zlasti v strahotah vojne, ki je vzela ogromno življenj. Z dostojanstvom pokažejo raz-predenost, domiselne rešitve življenja v rovih pod zemljo blizu Saigona, kjer jih ameriški vojaki niso nikoli našli. S ponosom prikažejo neštete zvijače, ki so jih uporabljali proti sovražnikom. V zraku je čutiti, kot da bi zato ameriške turiste prezirali, čeravno sprejemajo njihov kapital, vložen v tovarne, v katerih so zaposleni in iz katerih ob 17. uri zapolnijo ceste, ko se vračajo na svoje domove.
MIRA GORENŠEK
Vietnamci jedo marsikaj.
Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, ki jo zastopa župan Franc Zdoišek, na podlagi 30. člena Statuta Javnega podjetja Komunala Laško razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA LAŠKO
Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	visokošolsko ali višješolsko izobrazbo tehnične,
-	ekonomske ali pravne smeri;
-	vsaj 5 let delovnih izkušenj;
-	da predložijo program dela podjetja;
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti;
-	da izpolnjujejo splošne zakonske pogoje.
Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj Mandat direktorja traja štiri leta in je po preteku tega mandata lahko ponovno imenovan.
Pisne vloge z vsemi navedenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško z oznako: Prijava na razpis za direktorja JP Komunala Laško- ne odpiraj.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonsko določenem roku.
Informacije o izvedbi razpisa dobite pri Martini Časi, na tel. št. 03/733-87-13.
INFORMACIJE
FRANC MAJORANC, ».p.
-	graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal
-	Izdelava steklenih nadstreškov, fasad, stopniščnih ograj, stenskih oblog
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur Tel,: 03/746 12 80 Faks: 03/746 12 95 frarte.rnajoranc@slot.net www.majoranc.si
-	PVC in ALU stavbno pohištvo -vhodna In garažna vrata
-	zimski vrtovi
-	rolete, ¡¡aluzije in komarniki -termoizolacijsko steklo
-	obdelava ravnega stekla -vitražna stekla
mulej .dejan@siol.net
Wrn^B

Bralec/Bralka:
Sil^Ar mim m
Vprašanja / odgovori
Gospa Jožica iz Žalca sprašuje: »Kako vrniti porcelanu sijaj in belo barvo?« Odgovor: Sijaj mu pomete, če ga očistite s ščetko za zobe, na Katero daste malo sode bikarbone, dobro podrgnete in izperete z mlačno vodo.
Gospod Jože sprašu je: »Kafto odstraniti madeže od alkoholnih pijač?«
Odgovor: Madeže od alkoholnih pijač odstranite z oblačil tako, da jih najprej namočite i/ blodni vodi, madeže namilite in dobro zdrgnete. Madeže od rdečega vina prelijte z malo žganja, pustite, da se posuši, potem operite.
Gospa Mira iz Celja sprašuje: »Kako odpraviti neprijetne vonjave, hi se širijo iz odtočne cevi?« Odgovor: Ne preženemo jih s kemikalijami, ampak z nat/adno solio. V odtok stresemo l do l žlici soli in po 20 minutah izplaknemo z mrzlo i/odo.


• PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO ' STAVBNO KLEPARSTVO	' BREZPLAČEN OGLED \
' TESARSTVO	IN S VETOVANJE
BRONISLAV CANZEKd.o.o.
fit

kr0v5tv0, kleparstvo
PeCovje 19,3220 Store tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 I mobitel: 041/639-837 e-pošta: bronislav.canzek@t-l .si
SO TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o.o., Krnica 33 3334 Luče ob Savinji, E-ma! info@robmk.si
LESENA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM!
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
Florata d.o.o.

'LORATAtp Gorica 41,3000Ceije
GSM: 041 757879
| * poskrbimo za UREDITEV vaje okolice in poslovnih prostorov; * zasaditev iti vzdrževanje; ireleprodaja In maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja;^
I^MOSKK d.o.o.
Nova Cerkev 1*7, »03 NOVA CERKEV/Celje
Tel.: 03/780 40 Z0; Fax: 03/780 40 ZI .	GSM: 041/786 503, 041/641 94S
ffith. cmail: moskk.oslak@siol.net
m! __ www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO!
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, I NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE I
TLKMO SGD www.Termosgd.com
Sešce 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041 / 642 643
GAL ERi
OKVIR
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. Stanetova 13a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/548 50 28
Delovni čas:
ponedeljek - petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
ZDRAVILIŠČE LAÏKO
M
THERMANA
Jllškd
MANUALNA TERAPIJA
IzvAjA: Dr. A. VERŠ1NIN ortoped revmatoloc
F1TLX d.o.o... Dunajska 120 a, 1000 Ljubijana m.: 03 /734-57-00, 031 566 262; splft: www.fitix.si; e-poJta: fittx@t-2.net
PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA It! TEKOČA ODRIVA
CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLASCNE) BOLJEOJI ZA OGREVANJE SANITARNE Vu HIDROFORJI
OLJiil JAŠKI H	I
AKUMULATORJI - ZALOCOVNIKI VODE REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO ALI lil . IV:| I I RAZTEZNE POSODE
KOB TERMOINSTALACIJ EI tal.: 03/749 25 90, gsm: 041/430 744, hi: 03 74915 91 j Kolodvorska 6, 3230 Šentjur | tonili ¡ltf»®lnlMlOHl¡.ri ■ WWW.kob-kozelj.ii I
ZlATAmVO TAJNS
IH^IM&M	"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
prodaja, montaža, prevoz^	- ideja - peči
... - svetovanje - toplotne črpaike Nuncic Franc s.p. - izdelava ponudb -kolektorji Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur -prodaja -bojlerji	
GSM: 041 787935 -montaža - kopalniška oprema e-mail: frenk.nuncic@gmail.com - sanacije obstoječih sistemov - dimniki	
turbo-TRANS d0. \pm\$šu§mm
041 635 861 LEVEČ 2, 3301 Petrovče
Romana Tajnšek - Korošec
Kovinarska 8,3000 Celje
-15% POPUST do razprodaje zalog
Tel.: 03/491-66-00
Kahvediii Abduiah s.p. wwwielena-tehnika.eom
Knjigovodski servis
Valjček
Hišni'"servis
ZA NAMI OSTANE ČISTOI
Vilko Beukovič s.p.
Kosovelova 16, Celje GSM: 041 734448
V®.
POKLIČITE NAS!
Ograje Kočeuar
Podjetje Hočevar & Tfiermotron, d.o.o, ponuja sistem ograjevanja, kije popolnoma prilagojen potrebam kupcev. Nudimo vam veliko izbiro standardiziranih ograj, kot so panelne 3-0 ograje, kovane ograje, elektrovarjene mreže, mrežno pletii/o, okrajna i/rata, ter kompletno montažo.
Ker ima podjetje 35-letno tradicijo v proizvodnji strojev za uporoi/no varjenje, smo leta 2003 izdelali stroj za avtomatsko varjenje panelni(i 05raj in začeli s proizvodnjo le-teh.
Panelne ograjeso izredno trdne in izdelane iz pocinkanih jeklenih palic premera 5 mm, nanos cinka je več kot 80g/mZ, nato pa sledi še antikorozivni poliestrski nanos v debelini najmanj 120 mikronov barve po RAL-lestvici. To omogoča, da so naše panelne ograje popolnoma protir-jai/no zaščitene, ne potrebujejo nikakršnega vzdrževanja -barvanja in v kolikor ni na ograji nikakršnih fizičnih poškodb (odrgnin, udarcev), dajemo garancijo za proti-rjai/enje 10 let.
Dolžina standardnega panela je 2500 mm, višino pa lahko izbirate od 600 mm do 2100 mm. Stebrički za fiksiranje ograje so različne oblike od pravokotnih 60x10 mm do okroglih oz. euro stebričkov, katerih višina je v skladu z i/išino ograje. Nosilne stebričke panelne ograje lahko vbetonirate direktno v zemljišče ali pa s pomočjo posebnih pritrdilnih ploščic privijačite na vaš obstoječi zid.
Po naročilu vam lahko izdelamo tudi vrtna vhodna vrata, v drsni, enokrilni ter dvokrilni izvedbi. Na vašo željo pa poskrbimo tudi za montažo, saj imamo več strokovnih sodelavcev na montažnem področju.
Naš ograjni program je zlasti primeren za ograjevanje zasebnih hiš, industrijskih objektov, kmetij, športnih igrišč, delovnih območij, parkirišč, šol, parkov in vrtov.
Da pa vas ne bi pustili v dvomih glede izmer in montaže, vam nudimo celovito storitev od brezplačnega ogleda
¿Z'
objekta,svetovanja, priprave načrtov; dostave do končne izdelave in montaže.
l/zorce ograj si lahko ogledate v naši proizvodnji v Preboldu na Tovarniški cesti JI c (stara tekstilna toi/arna), kjer bo v kratkem dokončan tudi noi/i posloi/ni objekt.
Promocijsko besedilo
SLIKOPLESKARSTVO
Anton lmenšeks.p.
Kristan Vrh 37C, 3241 Podplat
tel.: 03/ 81040 66 GSM: 041/653 292 | fax: 03/ 810 40 67 e-pošta: lmensek@slol.nct
STORE
Brigita Bučar s.p. Pružinska vas 57 .3220 Store
Streha za i/eč generacij!
www.streha-metalko.si gsm:04l 314531 Tel.: 03/57 71495, faks: 03/ 57 71499 e-mail: bngiia.buQr@amis.net
ZA IZMERO IN iZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
DOMO FINAL
Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11 a 3212 Vojnik
GSM: 041 756 668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-l .si
Za Vas in Vaš dom vršimo:
-tesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zeleniti streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, E5AL,.
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: CHE2HSD
servis in
trgovina
GOJZDNIK
CASE m
traktorji, škropilnice hidr. cevi, kardanske gredi cisterne za gnojevko izdelovanje strojnih delov
Danilo Gojzdnih s.p.
Gotove 137,3310 Žalec
Tel: 03 710 3100; fax: 03 7103102
mob: 041 684 388
email: sit.gojzdnik@gmail.com
<pTKN
I MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE | Tel,: 03/491-38-00, Fax: 03/49t
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERŽAN VAM NUDIMO:
■	strokovui pregled vioazaoSau
■	kvalitetna sthkla in okvirje za korekcijska očala
■	strokovni pregled za kontaktne leče
■	kvalitetne kontaktne leče • čistila za kontaktne leče
■	sončna očala priznanih proizvajalcev
- lasten parkirni prostor za stranke optike -
38-01
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAS DOM
Izmeta, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 03 7056023 Fax 035726390
MIZARSTVO
KORUN
DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
I I I I I i i
T1
MODRI
Parcele noče
Bralec je pred kratkim izvedel, da je v zemljiški knjigi na njegovo ime med drugim vpisano kmetijsko zemljišče, ki ga sploh ne poseduje ter si ga ne lasti, saj niti ni vedel, da je »njegovo«. Gre za tristo kvadratnih metrov strmega obronka zemljišča, ki ga je brezplačno ponudil v last mejašem, vendar ga prav tako nočejo, saj bi jih postopki prenosa lastništva stali nekajkrat več, kot je parcela sploh vredna (ocenjena je na tristo evrov). Bralca zato zanima, kako naj se tej parceli odpove v korist države.
Katarina Stanonik Roter, vodja sektorja za poslovno organizacijo v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, odgovarja: »Odpoved parceli v zasebni lasti v korist države je možna s sklenitvijo darilne oziroma druge ustrezne pogodbe. Za sam postopek izvedbe se bralec lahko obrne na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije, in sicer neposredno na pristojno območno izpostavo sklada, na območju katere leži nepremičnina, ki bi jo želel podariti. Območne izpostave sklada in njihovi kontaktni podatki so navedeni na spletni strani sklada, sicer pa se lahko bralec na sklad obrne preko e-naslova (info. skzgrs@gov.si) ali pokliče na centralo sklada na telefonsko številko: 01/ 434 11 00. Dolžnost sklada ni, da v vsakem primeru sprejme zemljišče, ki ga darovalec želi podariti. Darilna pogodba se zato sklene zgolj v primeru, ko gre za podaritev zemljišča, ki je v interesu države, pri čemer se sama pogodba sklene na skladu. Ključno pri tem je, da se
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
obdarjenec in darovalec strinjata z darovanjem zemljišča. Če se sklad kot upravljavec državnega premoženja strinja s sprejemom darila, poravna tudi vse stroške, ki nastanejo ob sklenitvi in izvedbi darilne pogodbe.«
BRANE JERANKO
Menjava stebrov
Bralec je opazil, da me-njuje Elektro Celje na trafo postaji v Veliki Pirešici lesene stebre z betonskimi. Betonski ga namreč motijo, saj zanj delujejo v naravi kot tujek. Predlaga, da bi bili vsaj v barvi, podobi lesu.
Andreja Bezjak, predstavnica za komuniciranje in marketing v Elektru Celje, odgovarja: »V Elektru Celje betonske drogove vgrajujemo le na kotnih in odcepnih točkah daljnovodov ali omrežja. V konkretnem primeru gre za zamenjavo A-drogov z betonskimi. Barvanje betonskih drogov, zaradi visokih stroškov, izvajamo šele v primeru poškodb površine droga (npr. lasaste razpoke ali odpadanje betona). Prednost betonskega droga je vsekakor v njegovi trdnosti in obstojnosti, v primerjavi z A-drogom pa zavzame tudi manj prostora. Bralca torej obveščamo, da ne gre za zamenjavo vseh drogov z betonskimi, pač pa zgolj A-drogov (14 od skupno 64).«
BRANE JERANKO
>90,
Zakupite minute in se pogovarjajte ceneîe s svojimi priljubljenimi i uedeževalci in astrologi.
15 minut samo 18,50 €
+
amulet brezplačno
Munliene minute lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Brez klica na OSO.
Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki ali z moneto.
Za nakup minut in informacije pokličite [03)4900222
JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE ROGAŠKA SLATINA d.o.o.
3250 RogaSka Slatino, C^jSM «Sta 12. Tel : (031 81-21-400, TRR: 06000-0029105634, D 5. 4:U3B80A
Na podlagi 26.in 42. člena Družbene pogodbe o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina , d.o.o. , skupščina podjetja, na podlagi sklepa z dne 17.02.2011, objavlja
javni razpis za delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	da imajo najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri
•	da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
•	da predložijo razvojni program dejavnosti
•	da predložijo izjavo po 255. členu ZGD. Mandat direktorja traja štiri ( 4 ) leta.
Prijavo s potrebnimi dokazili, z razvojnim programom dejavnosti podjetja in z življenjepisom posredujte na naslov:
OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina - razpisna komisija , v roku 15 dni po objavi , s pripisom ( ne odpiraj - razpis za direktorja podjetja).
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri.
Skupščina OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o.
VOZILA
KUPIM
RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakršna koli, kupim. Telefon 041 708-497. Š 5
STROJI
PRODAM
CEPILEC drv, hidravlični, 10 t, prodam ali menjam za živino. Telefon (03) 5738-082, 031 249-934.	Š 59
MOTOKULTIVATOR Bcs 740 prodam ali menjam za trosilec hlevskega gnoja ali na-kladač Hu4. Telefon 041 870-510. 726 MOLZNI stroj Virovitica Vitreks prodam. Telefon 031 819-191.	Š 77
KUPIM
PRoDAM
^ZASTAVLJALNICA TIAL
W CELJE_
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve	t
Jjmu-IMPU
Tel.: 031 503-140.051 633-832 II Fax: 059 233-752	|f
E-mail: tial.sp@gmail.com	il
NOVA Cerkev, Lemberg. Prodamo stanovanjsko hišo z garažo, bivalne površine 113 m2, pokrita terasa 16 m2, obnovljeno 1980, dvorišče 314 m2, stavbišče 70 m2, kmetijsko zemljišče 1.659 m2, za 90.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje., Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje. gajba.net.	n
ŠENTJUR, Dramlje. Prodamo vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, zač. gradnje 2004, voda, elektrika, za 89.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmar-tnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultivator - priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 162 TRAKTOR Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 206-013.	p
HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2 zemljišče 1.929 m2, prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
LAŠKO. Prodamo dvostanovanjsko hišo, 3 km iz centra. Telefon 041 763-823. 6 69 V OKOLICI Šentjurja prodam hišo z nekaj zemlje. Telefon 5793-140. 701 LOPATA, Gorica pri Šmartnem. Prodamo atrijsko stanovanjsko hišo, Gorica pri Šmartnem (Lopata), leto gradnje 1997, klet 151 m2 pritličje 165 m2 podstrešje 33 m2 stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2 za 255.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net.	n
CELJE, Celestinova. Prodamo hišo z dvoriščem, v Celestinovi ulici v Celju, leto gradnje 1970, prenove 2000, stanovanjska stavba (stavbišče) 93 m2 pritličje+I. nadstropje+ nedokončana mansarda, dvorišče 146 m2 za 169.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svelovanje.gajba.net.
oDDAM
NAJAMEM
BIVALNI vikend ali manjšo hišo, v širši okolici Laškega ali Rimskih Toplic, najamem. Telefon 041 847-570.
CELJE. V centru prodam opremljeno stanovanje, 56 m2, z lastnim parkirnim prostorom. Telefon 031 684-600.	596
LAŠKO. Prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje, 61 m2. Telefon 051 435-902.668 DVOSOBNO stanovanje, 57 m2, v centru Šentjurja, prodam ali menjam za manjše. Telefon 030 917-795.	Š 74
STANOVANJE, 51 m2, v Šentjurju, adaptirano (kopalnica, kuhinja, nova okna in radiatorji) v ceno je všteta večina pohištva in opreme, prodamo za 59.000 EUR. Informacije po telefonu 031 318-092. 716 STANOVANJE, 70 m2 v Ložnici pri Žalcu, prodam. Telefon 041 736-056. 722 CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju petstanovanjske stavbe, 75,80 m2 zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 64.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net.	n
CELJE, V. prekomorske brigade. Prodamo dvosobno stanovanje v Ulici V. prekomorske brigade, II. nadstropje, uporabna površina 51,30 m2 + klet 1,70 m2 hodnik, manjša bivalna kuhinja z majhno shrambo, dnevna soba, spalnica, WC s kopalnico, zgrajeno 1965, daljinsko ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, javna kanalizacija, za 64.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje. gajba.net.	n
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
VIKEND zidanico, vinograd, z nekaj sadnega drevja, kupim. Telefon 041 511-304. 6 59
AGM NEMEC, d.o.o., Laško
ZAPOSLIMO:
( mehanika gradbene mehanizacije in tovornih vozil
•	šoferja kiper kamiona
•	strojnika gradbene mehanizacije.
Informacije na tel.: 041 625 913
AGM Nemec, d.0.0, Sedraž 3,3270 Laško
HIŠO v Celju ali bližnji okolici, lahko je v slabem stanju, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 601-555.	750
KUPIM
oDDAM
CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m2, oddamo. Telefon (03) 4915060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
MAJHNO kmečko hišo (okolica Laškega) z možnostjo pridelave na njivah, oddam. Telefon 031 450-874.	p
SKLADIŠČE ali priročno delavnico, prostor, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 523-295, 041 262-063. 691 RIMSKE Terme, d. o. o., oddaja za nedoločen čas prostore frizerskega salona v izmeri 17 m2, v novozgrajenem Rimskem dvoru. Prostori frizerskega salona so vrhunsko opremljeni. Začetek obratovanja pričakujemo s 1. 4. 2011. Prijave pošljite do 24.2. 2011 na naslov: Rimske terme, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. n
MENJAM
PRoDAM
655
STANOVANJE
PRODAM
CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 80.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
wm
¿lyiillii'itrri'iiJii;
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CELJE, Ul. XIV. diviiije 14, 03/4257000
02/23410 OO
BOMAFIM PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 ljubljana
BS«
Mediafin d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
Hm
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko Melodija, C, F, B, stari model, lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 562-986. 653 DIATONIČNO harmoniko Melodija, C, F, B, staro 4 leta, odlično ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 523-268. Š 78
STANOVANJE v Celju, hipoteka ni ovira, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 309-555. 750
STANOVANJE, v Celju, na Lavi, 34 m2 novo opremljeno in stanovanje, v Novi vasi enoinpolsobno, 45 m2 oddam. Telefon 041 644-677.	p
SOBE za najem, nudimo. Kuhinja, kopalnica, TV, pralni stroj- ugodne cene najema. Lešer, Lopata 20 d Celje, telefon (03) 5471-244, 041-763-800.	p
STANOVANJE v Arclinu oddam. Telefon 031 321-586.	719
STANOVANJE v Vojniku oddam v najem paru ali samski osebi. Telefon 041 736-056. 722 ENOINPOLSOBNO stanovanje v Škapinovi ul. v Celju, delno opremljeno. 2 dvigala, oddam. Cena 270 EUR + stroški. Telefon 041 637-524.	758
PRODAM
PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, možne polovice in dostava na dom, domača hrana, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. 512 JARKICE, pred nesnostjo, rjave ameriške hajlajn, enoletne rjave, črne in grahaste kokoši, po naročilu tudi težke, očiščene kokoši, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in kilogramske bele piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 276 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. 562 PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090. š 56 PRAŠIČE, težke od 90 do 130 kg, po 1,30 EUR/kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528.	Š 68 TRI telice sivke, od 200 do 420 kg, ena cika 220 kg, prodam. Telefon 041 547-769.
Š 61
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
TELICO simentalko, staro 13 mesecev, težko 430 kg, prodam. Telefon 041 593-121. 709 BELE piščance, za nadaljnjo rejo, grahaste in rjave jarkice, prodam. Informacije po telefonu (03) 577-3744.	p
TELIČKO simentalko, 150 kg, prodam. Telefon (03) 573-9391.	727
TELICO simentalko, vajeno paše, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5733-240. 725
TRISOBNO stanovanje (last Nepremičnin) menjam za manjše. Telefon 041 600-016.539
J-mmiim.UJH:!
HLADILNIK s skrinjo, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 730-279.	745
NOVO peč Viadrus VHU26 prodam. Telefon 031 611-745.	761
ZAMRZOVALNO skrinjo, 310 l, steklo keramični štedilnik, kotno sedežno, mizo, stole, plinski štedilnik Kekec, zamrzovalno omaro, 3 predali, prodam. Telefon 040 869-481. 760
IZPLAČILO TAKOJI 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
TELICO simentalko, staro 14 mesecev, prodam.
Telefon 041 809-162.	724
TELICO simentalko, pašno, brejo v 9. mesecu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793-180, 031 261-300. 739 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam.
Telefon 5725-335.	738
ŠTIRI jagnjice, stare 4 mesece, tri ovce po izbiri, lahko tudi z jagenjčki, v okolici Vojnika, prodam. Telefon 041 932-160. 740 BURSKEGA kozla, starega 2 leti, zelo ugodno prodam. Telefon 031 753-595. 764 DVE telici, težki približno 250 kg, prodam. Telefon 031 709-823.	7 63
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 832 DEBELE in suhe krave in telice, za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 47
S
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
*
X&ÍK
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje
KOSTANJEVE kole za ograditev pašnikov ugodno prodam. Telefon 041 980-188.
L 64
DVE žrebici, stari eno in dve leti, barve fuks in brama, eko reja, shp, B-rodov-nik in nekaj domačega žganja, prodam ali menjam za bikca mesni tip. Telefon 031 506-277.	743
KUPim
KRAVO simentalko, brejo ali s teletom in teličko simentalko, težko od 150 do 250 kg, kupim. Telefon 041 869-965. 720
OSTALO
PRODAm
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p SILAŽNE bale, prve košnje, ugodno prodamo. Telefon 051 371-597. Š 52 SUHO koruzo prodam. Telefon 041 649414. Š 55 KOCKE, seno in otavo, prodam. Telefon 5771-899. 590 SENO, otavo, kocke, z dostavo in uležan gnoj, prodam. Telefon 041 297-961.
685
KAKOVOSTNO rdeče vino, sorta modra frankinja, ugodno prodam. Telefon 040 625-705.	708
VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon 070 818-005.	Š 73 SENO, kakovostno, prodam. Telefon 5778415. 713 LUŠČENO koruzo in seno v kockah prodam. Telefon 041 663-137. 741 CELE orehe ali orehova jedrca prodam.
Telefon 041 943-816. 752 KAKOVOSTNO seno in otavo prodam. Kupim teličko brez številke. Telefon 041 871-144.	721
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko naža-gana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana - mešana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške, lipe, javorja, hrasta, češnje, kostanja ter deske za ostrešje, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p BUKOVA ali gabrova metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 60
TRAJNO gorečo peč na drva in manjšo prikolico za traktor Tomo Vinkovič ali kosilnico Muta, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 5774-066. 663 SENO v kockah in tridelno traktorsko brano prodam. Telefon 031 806-191. 680 VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683.	n VRATA, kovinska, dolžina 240 + 100 cm, višina 80 cm, prodam za simbolično ceno. Telefon 5772-359. 711 SILAŽNE bale, 1. košnja, stropni bojler, rabljen 3 mesece in hrastove deske, 3 cm, prodam. Telefon 031 826-288. 715 DVA šivalna stroja Bagat, dobro ohranjena, za 150 EUR in zamrzovalno omaro Gorenje, prodam za 100 EUR. Telefon 031 430-752. 759
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Iščete ljubezen, prijateljstvo?
Zaupajte iskanje pravega partnerja naši posredovalnici! Telefon: 070 306 624
www.vedezevanjemaruska.com
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK
051 649 780
www.primozic.si
RABLJENE betonske stebre za vinograd kupim. Telefon 041 470-871.	712
OSAMLJEN, skromen, 67-letni moški, z dobrim srcem, stanovanje, trenutno brez avtomobila, bi rad spoznal žensko, ki ji ni vse bogastvo, ampak ji več pomenita prijateljstvo in toplina. Spoznajva se! Pokličite 041 265-982.	742
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Alkoholičarke in kadilke izključene. Telefon (03) 5824-611.	747
IŠČEMO delavca za delovno mesto krovec. Plo-hl, d. o. o., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela, telefon 040 682-838.	605
FRIZERKI oddamo delovno mesto v Frizerskem salonu Primož, Ljubljanska 14, Celje. Telefon 041 790-590.	660
www.novttednik.com
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
VINSKA klet Furlan v Šempetru (cesta za Aero): vrhunska kraška vina: refošk - 2 EUR/l, cabernet sauvignon - 1,5 EUR/l, chardonnay - 1,3 EUR/l (tudi stekleničena po 1 l). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 17., ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure.
464
NUDIMO fasaderstvo, slikopleskarstvo in suhomontažne sisteme Knauf. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Ma-rot, s. p., Mar zaključna dela v gradbeništvu, Reka 27 a, Laško. l 39
MASAŽO v Celju izvaja terapevtski in športni maser z 22-letnimi izkušnjami. Barbara Zupančič, s. p., Dunajska cesta 47, Ljubljana, naročila 040 774-411; www.masaza.net.	n
OBNAVLJATE hišo, stanovanje, sobo? Polagamo, brusimo parket, laminat, keramiko in opravljamo vsa soboslikarska dela. Parketarstvo in soboslikarstvo Bojan Ribar, s. p., Migojnice 73 a, telefon 041 522-035. 645
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.	733
www.radiocelje.com
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej;
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^^^^ tudi letnik 2011 ^^^^ ^^^^ s prilogo TV-OKNO! ^^^^
Vsak petek 48 barvnih strani televiiijskega sporeda in lanimhrosti ii sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Laško
Poročili so se: Sonja KUN-STEK iz Radeč in Ivan TRŽAN iz Celja, Zlatka ŠANTEJ in Drago PUŠNIK, oba iz Polane.
Velenje
Poročila sta se: Aleksandra VERTAČNIK iz Velenja in Rado BRANKOVIČ iz Celja.
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
V SPOMIN
Danes mineva leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, ate, stari ate, ded in brat
JOŽE ČMAJE
iz Vin, Nova Cerkev
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre in tete
JUSTINE TURNŠEK
upokojenke (30. 3. 1929 - 10. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od drage pokojnice. Hvala za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. opatu Jezer-niku za lepo opravljen cerkveni obred in srčne besede o pokojnici. Hvala pevcem in pogrebni službi Veking.
Žalujoči svojci
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo. A ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
V SPOMIN
Mineva leto, kar je odšel k večnemu počitku dragi mož
STANISLAV TOVORNIK
iz Dobja pri Planini, Suho 1 b
Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žena Ida
Celje
Umrli so: Angela MOTOH iz Vrbnega, 83 let, Marija POČKAJ iz Celja, 80 let, Ljudmila VODEB iz Dol, 80 let, Justina TURNŠEK iz Celja, 81 let, Antonija MUHIČ iz Podloga v Savinjski dolini, 83 let, Karolina KAPEL iz Šentjurja, 78 let, Friderik TOČAJ iz Šmartnega v Rožni dolini, 83 let, Ivanka BRINOVEC iz Bra-slovč, 87 let, Viljem BELINA iz Vrbnega, 80 let.
Laško
Umrli so: Alojz TOVORNIK iz Globokega, 76 let, Angela SODNIK iz Rimskih Toplic,
78 let, Marija GRAČNAR iz Blatnega Vrha, 59 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Alojz KORAŽI-JA iz Rogaške Slatine, 78 let, Emilija ŽUPANC iz Rifnika, 85 let, Marija HRŽINA iz Rogatca, 62 let, Stanislav ORAČ iz Zadrž, 71 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Avguštin OMER-ZA iz Brezja pri Dobjem, 65 let, Angela ZDOLŠEK iz Slatine pri Ponikvi, 91 let.
Žalec
Umrli so: Miran GROBEL-NIK iz Galicije, 34 let, Renata DEDUŠ iz Nemčije, 45 let, Franc STANOVŠEK iz Kranja, 72 let, Barbara REMIC iz Le-tuša, 64 let, Rajko KRIŽNIK iz Miklavža pri Taboru, 62
let, Veronika RAK iz Podvr-ha, 89 let, Boris PERTINAČ z Vranskega, 61 let.
Mozirje
Umrli so: Marija SLEMEN-ŠEK iz Šmihela nad Mozirjem, 94 let, Silva GLASENČ-NIK iz Dobrovelj pri Mozirju, 60 let, Jože PODRIŽNIK iz Lačje vasi, 68 let, Janez KAKER iz Brezja, 71 let.
Velenje
Umrli so: Elvedin ARNA-UT iz Velenja, 29 let, Štefan TELEŽAR iz Brezovice, 71 let, Anton PREINFALK iz Ljubljane, 100 let, Anton LAURA iz Laškega, 71 let, Ivanka MLADIČ iz Celja, 75 let, Matilda SKORNŠEK iz Šoštanja, 96 let, Danijel BREGAR iz Radeč, 65 let, Jožef ŠERGAN iz Laškega, 75 let.
735
s
736
S 75
Neizogibno zdaj prišel je čas,
ko tiho si odšla od nas. Ostajajo spomini lepi, bolečine in ljubezen tvoja, ki nikdar ne mine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANGELCE KRUMPAČNIK
iz Košnice pri Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sv. maše, sveče, izražena sožalja in ostale darove. Iskrena hvala bratom kapucinom za opravljen obred, pevcem in govorniku Janiju. Zahvaljujemo se družini Verdel s sodelavci, kolektivu Vrtnarstva Celje, Merkurja Celje in gostinstva Lipnik ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Sin Ivan z ženo Zdenko in vnuk Žan ter hčerki Jožica in Tilčka z družinama
Prazen dom je in dvorišče, naše oko pa zaman vas išče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete
ANGELE ZDOLSEK
iz Slatine pri Ponikvi (26. 5. 1919 - 15. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darove, cvetje, sveče, sv. maše in izražena sožalja. Zahvala g. župniku Alojzu Kačičniku za lepo opravljen cerkveni obred, Marjeti Planko za ganljive besede slovesa,
trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Gekott. Hvala vsem, ki jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: nečak Tone z družino ter nečakinje Micika, Tinka in Marjeta z družinami
Prazen dom je dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in pradedija
JOŽETA ŽERJAVA
iz Zvodnega 17, Celje (4. 3. 1938 - 12. 2. 2011)
iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje, sveče in sv. maše ter izrazili besede sožalja. Iskrena hvala gostišču Storman, Avtu Celje, Mercatorju Dečkovo naselje in Engrotušu. Posebna hvala g. župniku Vicmanu za opravljen cerkveni obred, ge. Katici Pešak za besede slovesa, pevcem iz Nove Cerkve in pogrebni službi Raj. Hvala tudi dr. Kajba-Veninšek, patronažni službi in bolnišnici Celje.
Žalujoči vsi njegovi
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
Prižgana je luč spomina, v srcih pa ostala skrita, tiha bolečina.
V SPOMIN
28. januarja minevajo štiri leta žalosti in bolečine, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in stric
IVAN PUKMAJSTER
(9. 6. 1958 - 28. 2. 2007)
Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Mojca, sinova Darko in Uroš, mama, brata in sestri
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
Zahvala
V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedi, brat in stric
MIRKO TOČAJ
iz Šmartnega v Rožni dolini 40 (9. 2. 1928 - 12. 2. 2011)
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Spesovega doma Voj-nik in osebju pljučnega oddelka SB Celje. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar, pevcem, govornici in gospodu župniku.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, brata, tasta in svaka
MARIJANA PODGORSKA
iz Vojnika, Pot na Dobrotin 3 a (20. 7. 1940 - 11. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše. Zahvaljujemo se tudi dr. Rudiju Čajevcu, dr. Renati Šibli, mag. asis. piim. dr. Igorju Bizjaku in urološkemu oddelku SB Celje, upravi in kolektivu Etola, d. d. ter govorniku g. Iztoku Koširju, predsedniku zbora KMZ g. Marku Jagriču, pevcem in Seniorjem KMZ za odpeto Mozartovo mašo v cerkvi, za petje pri vežici in ob grobu ter govorniku Petru Hrastelju, društvu Prijatelji, g. župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, 1. osnovni šoli Celje, Zdravstveni šoli Celje in IBM Slovenija ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi
Primožič za opravljene storitve. Žalujoči: soproga Tončka, hčerka Barbara, sin Dejan in brat Andrej z družinami
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, prababice, sestre in tete
KAROLINE KAPEL
roj. Salobir iz Krajnčice pri Šentjurju
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepe besede ob slovesu, govorniku, pevcem za odpete pesmi in trobentaču. Zahvala kolektivu Mercator iz Šmarja pri Jelšah, Dečkovo naselje in Klasju Celje. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek in patronažnim sestram ZD Sentjur. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni domači
...so zvezde, ki jih ne vidiš, a veš da so. In ena je zate, za vekomaj ...
ZAHVALA
Tiho in mnogo prezgodaj se je od nas poslovila naša draga mama, babi in tašča
IVANA DEČMAN
roj. Šket iz Šentjurja
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo imeli radi, ki ste ji kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izražena
sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. S spoštovanjem se zahvaljujemo govorniku gospodu Čandru za ganljivo izrečene besede slovesa, gospodu župniku Marku, pevcem in trobentaču Mihi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tete, tašče in svakinje
ROZALIJE FERME
roj. Senica iz Ogorevca 21 (18. 8. 1932 - 16. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Društvu upokojencev Store, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena soža-lja. Posebna zahvala za pomoč sorodnikom, še posebej sorodnikom na domačiji Artišek, govorniku g. Marjanu Tržanu, ga. Jožici Buser za opravljene molitve, trobentaču za odigrano tišino, pevcem za odpete žalostinke in župniku g. Andreju Urbanclu za opravljen obred in žalno sveto mašo.
Žalujoči vsi njeni
723
P
755
n
Razprl bi roke in trepetaje zavpil v daljavo... (I. Minatti)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
BRANKA SOSTERJA
s Prekorja 1, Škofja vas (22. 10. 1956 - 13. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, tete, babice, prababice in praprababice
MARIJE MAJERIC
iz Košnice pri Celju (8. 9. 1922 - 9. 2. 2011)
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala patru Angelu in bratu Mateju Nastranu za lepo opravljen cerkveni pogreb. Zahvala tudi osebju gastro oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki so ji lajšali zadnje dneve v času bolezni. Lepa hvala tudi govorniku g. Primožiču za besede slovesa, trobilnemu kvartetu za odigrane žalostinke, pogrebcem in pogrebni službi Primožič iz Celja.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
Mineva deset let, kar nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in dedi
JOŽE BOBNIČ
iz Pečovnika (25. 2. 1934 - 26. 2. 2001)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu.
Hčerke Milena z družino, Jožica in Tatjana
734
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
VILJEMA BELINE
iz Vrbnega pri Šentjurju (17. 4. 1930 - 7. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše, patru Ernestu in pogrebni službi za opravljen obred ter pevcem in glasbenikom za izvedene melodije. Posebna zahvala tudi osebju Doma za ostarele v Šmarju pri Jelšah za vso nego in oskrbo v času njegovega bivanja pri njih.
Žalujoči: žena Jožica ter sinova Bernard in Vladimir
Vse, kar upaš, naj se izpolni.
Kar iščeš, naj se odkrije. Kar si želiš, naj se uresniči, in kar v srcu čutiš, naj se v srečo in ljubezen zlije.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
GELCE MOTOH
roj. Ojsteršek iz Vrbnega 34, Šentjur
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku Čonču za opravljen obred, hvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba in govorcem za tolažilne besede slovesa. Hvala osebni zdravnici dr. Hildi Prebil in zdravniškemu osebju bolnišnice Celje. Hvala PGD Prožinska vas za spremstvo s praporjem in darovanim vencem. Hvala Zvezi borcev Šentjur za prapor. Iskrena hvala gospodu za odigrano Tišino.
Žalujoči: Milan in vsi, ki smo jo imeli radi.
Pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, trpljenja, bolečin več ne trpiš.
ZAHVALA
Ob neizmerno boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija, dedija, tasta, brata, svaka
ANTONA LAURE
iz Šercerjeve ulice 12, Laško
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili ustno in pisno sožalje, podarili cvetje in sveče ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala pevcem Moškega pevskega zbora Telekoma Slovenije, d. d., iz Celja za odpete pesmi, g. Tomažu Piklu in ge. Zdenki Fijavž za poslovilne besede ter ostalim za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Ohranite ga v lepem spominu.
Žalujoča žena Marija, hči Diana in sin Boštjan z družinama
Kaj zapišem naj ti? Kaj v prijazen spomin rečem naj? Kaj usoda mi je vzela? Kaj, zakaj? (O. Župančič)
V SPOMIN
SEBASTJANU BREŠKEMU
(9. 11. 1982 - 27. 2. 2006)
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate z lepo mislijo.
Ati, mami, sestra Barbara
Zdaj nič več se pesmica ne sliši,
za vasjo nihče več ne igra. V zapuščeni, tam samotni hiši, je utihnila harmonika. (L. Slak)
ZAHVALA
Zamrl je vesel nasmeh našega ljubega očeta, dedija, brata in svaka
ALOJZA TOVORNIKA
z Globokega v Rimskih Toplicah. (10. 7. 1934 - 14. 2. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo ga. Tilčki Krivec za vso skrb in oporo, družini Cvek in širši družini Tovornik za vsestransko pomoč. Hvala g. Franciju Gostinčarju za napisane in ga. Lili za prebrane besede slovesa. Iskreno se zahvaljujemo pevcem iz Šmiklavža v Rimskih Toplicah za zapeti pesmi in Aljažu Pepelnjaku za zaigrano pesmico slovesa. Hvala vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter čas, ki ste ga posvetili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, v srcu ostala tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
26. februarja bo minilo pet let, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
JOŽE ŽOLGER
iz Loke pri Žusmu 67
Hvala vsem, ki ga nosite v srcu in obiščete njegov grob.
Žena Jožefa in hčerki z družinama
L 57
699
n
S 79
n
P
VODNIK
KINO
][
PRIREDITVE
17.00 Kulturni dom Mozirje
PLANET TUS
Spored od 25. 2. do 28. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Samova pustolovščina - animirana družinska komedija 3D 11.05, 16.00
Zeleni sršen - akcijski triler 3D 21.30, 23.59 Dilema - komedija 21.05, 23.25
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D
10.40, 13.00, 15.00, 17.10, 19.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija
12.00, 14.10, 16.30
Guliverjeva potovanja - pustolovska
komedija 3D
13.05, 18.00, 20.00, 22.00 Burleska - muzikal drama 18.40
Jutranje veselje - komedija 11.00, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30, 22.50 Moja neprava žena - romantična komedija
11.10, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 Jutri, ko se je začela vojna - akcija 11.50, 16.50
Debela mama 3 - komedija
11.30, 13.50, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10
Guliverjeva potovanja - pustolovska
komedija
12.15, 16.35
Pravi pogum - vestern/drama 14.15, 18.35, 21.00, 23.20
legenda:
vsak dan
sobota, nedelja, petek, sobota, nedelja
petek, sobota
PETEK in SOBOTA 18.00 Tovor 200 - drama
SOBOTA
16.00 Rumeni slon - 8 animiranih filmov za otroke (vstop prost) 20.00 Animateka po Animateki
-	izbrani animirani filmi
NEDELJA
18.00 Animateka po Animateki
-	izbrani animirani filmi 20.00 Tovor 200 - drama
PETEK
18.00 Lomilec src - romantična komedija
20.00 Čas lova na čarovnice - akcijska pustolovščina
21.00 Jutri, ko se je začela vojna
-	akcija
SOBOTA
18.00 Čas lova na čarovnice - akcijska pustolovščina
20.00 Jutri, ko se je začela vojna
-	akcija
20.30 Guliverjeva potovanja
-	komična pustolovščina
NEDELJA
16.00 Megaum - animirana
pustolovščina, sinh.
17.00 Jutri, ko se je začela vojna
-	akcija
18.00 Guliverjeva potovanja - komična pustolovščina
19.30 Lomilec src - romantična komedija
20.00 Čas lova na čarovnice - akcijska pustolovščina
Počitniški kino VELENJE
PETEK
17.00 Megaum - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Guliverjeva potovanja - komična pustolovščina
www.novitednik.com
PETEK, 25. 2.
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_
Počitniške ustvarjalnice
šivanje lutke Hmeljka, hmeljskega starešine in princese
10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice
družabne igre za otroke
10.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje
Zimske počitnice v Vili Mojca
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje
živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Ivana Krivca
16.00 do 17.30 Knjižnica Velenje_
Igralne urice
19.00 Savinova hiša Žalec
Večer komorne glasbe (Beethoven, Mendelssohn, Savin)
izvaja Klavirski trio Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana; Tanja Činč, klavir; Ana Vasic, violina, Katarina Leskovar, violončelo
19.00 Terasa hotela Golte_
Ansambel Spev
koncert
19.00 Rogla, Cerkev Jezusove spremenitve na gori Aljaž Cvirn & Natalie Horvat
koncert kitaristov
19.30 SLG Celje_
Feri Lainšček: Gajaš, arestant
Mestno gledališče Ptuj; abonma Dnevi komedije in izven
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 3-je dedi.smo
komedija, KUD Reporter Milan
21.00 Mestni kino Metropol This Fire plesni večer
indie/alternative
21.00 eMCe plac Velenje_
Ajs Nigrutin & Timbe ter Emkej
hip-hop koncert
SOBOTA, 26. 2.
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje_
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
12.00 Terasa hotela Golte Duo peti As
koncert
18.00 Skomarska hiša
Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
19.00 Kulturni dom Bočna
Vinko Moderndorfer: Oblast
komedija v izvedbi gledališča Kulturnega društva Gornji Grad
19.30 SLG Celje_
Molière: Skopuh
Mestno gledališče ljubljansko; abonma Dnevi komedije in izven
21.00 eMCe plac Velenje_
Dem sešn
klubski večer
NEDELJA, 27. 2.
10.45 Kulturni dom Solčava
Vinko Moderndorfer: Oblast
komedija v izvedbi gledališča Kulturnega društva Gornji Grad
16.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Nedeljski muzejski mozaik
17.00 SLG Celje_
Goran Vojnovic: Čefurji raus
izven abonmaja
Molière: Amfitron,
gledališlaka predstava v izvedbi gledališča KD Svoboda osvobaja Slovenske Konjice - Kripl teatra
20.00 Celjski dom
O. Wilde: Saloma
poetična drama v izvedbi Dramske skupine Scena
PONEDELJEK, 28. 2.
16.00 do 20.00 Mladinski center Velenje
Socialna delavnica z igrami za sprostitev in smeh
mladi v popoldanskem centru Inkubus
16.30 Osnovna šola Zreče
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Ovčka, ki je prišla na večerjo
ura pravljic
Kolumbova hči
predavanje s predstavitvijo knjige Barbare Trnovec v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
19.19. Knjižnica Velenje
Inkontinenca
predava Aleksandra Žuber, dr. med.
19.30 SLG Celje
Anton Pavlovič Čehov: Jaz vas ljubim
abonma po posebnem razporedu in izven
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno- in
umetnostnozgodovinska razstava, lapida-rij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipav-ca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovar-stvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita: Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo; do 28. 2.
Galerija erotike Račka: razstava Mateja Čepina: Veličastni temačni vrtovi in Tomaža Milača: V očesu opazovalca, do 28. 2.
Osrednja knjižnica Celje: razstava SLG Celje skozi čas, do 6. 3.; razstava fotografij Srednjeveški dan v Celju, avtorja Francija Horvata, do 28. 2.
Fotosalon Celje: razstava fotografij Hermana Čatra, do 17. 3.
Razstavni prostor Elektra Celje: razstava Amine Kolarič, do 28. 2.
železarski muzej Teharje: fotografska razstava Fotokluba Štore Steel: Gričkanje november 2010, do 30. 3.
Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del akademskega slikarja Andreja Jemca, do 28. 2.
Kulturni dom Svoboda Griže: razstava Aleša Hormana: Retro, do 27. 2.
Avla Osnovne šole Rečica ob Savinji:
razstava del na papirju akad. slikarja
Emerika Bernarda, do 27. 2.
Jakijeva hiša - galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Franca Goloba, do 31. 3.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava kiparskih del Ljubomira Melanška, do 31. 3.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Protempore, do 10. 5.
Galerija Šoštanj: razstava slik Zlatka Praha: Zlati prah, do preklica
Kulturni center Rogaška Slatina: razstava fotografij Jožeta Strniše: Brez photo-shopa, do 19. 3.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Nike Božič: Tkanja, do 28. 3.
Mestna knjižnica Velenje: razstava Otroške knjige in partnerskih mest, do 28. 2.
Galerija Velenje: razstava Prisotna odsotnost figure; razstavljali bojo: Črtomir Frelih, Zdenko Huzjan, Ivo Mršnik in Jožef Muhovič, do 12. 3.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
www.radiocelje.com
i		rvi LM.	f)
HWmimmmnmiHUmiHUIt			
Sobota, 26. februar, ob 14.30, Telovadnica šentjurskih olimpijcev: rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis Ponedeljek, 28. januar, ob 19. uri, prostori RA Kozjansko: Pilates
Torek, 1. marec, ob 18. uri v P2 (Športni park Šentjur): Letalska medicina; predavanje Društva jadralnih padalcev Lintvar

PLANINSKI KOTIČEK
ÜL
cc
celjski mladinski center
ptQSlOr ivDtiXJilih >ÜP in druiflnja
Sobota, 26. februar, ob 21.30: Cataract (Švica), The Southern Oracle (Madžarska), Ferocious Mind in Dead Dildo Drome (Slovenija); koncert, MCC dvorana, vstopnina 5 evrov
Torek, 1. marec, od 14. do 16. ure: Prijava razpisov za društva - Program Mladi v akciji; preglede prijavnic, nasveti za kakovostno prijavo projektov, učilnica MCC, vodi Sonja Majcen
Klub študentov občine Celje
Košarka: telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje, petek med 17. in 18.30, brezplačna rekreacija za člane KŠOC
Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 in sreda med 19.30 in 20.30; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene, do 19. januarja lahko kupijo mesečno karto za 15 evrov
Uradne ure:
ponedeljek in torek: med 11. - 14. uro
sreda: med 9.. - 16. uro
četrtek in petek: med 17. do 19. uro
sobota: med 10. od 12. uro
INFO TOČKA SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE vsako sredo med 11. in 15. uro.
Planinsko društvo Celje Matica vabi
v nedeljo, 27. februarja, na Vršič (1.737 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti odhod z naročenim avtobusom ob 5. uri. Prijave v društveni pisarni. Prispevek za prevoz 16 EUR.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA žENSKE IN OTROKE - žRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Suster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
AVSTRIJSKA ALPSKA SMUČARKA, LETOŠNJA SVETOVNA PRVAKINJA VSUPERKOMBINACin
VRHOVNI POVELJNIK MORNARICE
REKA 31 SLAPOV V SEVERNI AMERIKI
KAR NANESE VETER
AMERIŠKA BOKSARKA (LAILA)
ALPSKA SMUČARKA (MARUŠA)
KIRURŠKI RAZPIRAČ
NIKOLA TESLA
MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠUJU
HUMORISTKA PUTRIH
SLANO JEZERO V TIBETU
NORVEŠKI SKLADATELJ (EDVARD)
GOSPODAR-STVENICA
ZGODNJE BELO VINO
10
24
23
14
26
13
ŠKOT. POLITIK (JOHN BOYD) TOVOR-
MERAZA RITEM
NOČNO POPIVANJE
IZROČILO V ISLAMU
ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN
SMUČAR. TEKAČICA VIŠNAR ZRNO TROSOVK
AVTOR ILIADE IN ODISEJE INSTINKT, NAGON
ANGLEŠKA POVRŠINSKA MERA
AMERIŠKI LEGVAN, KI SPREMINJA BARVO
PESNICA ŠKERL
UROŠ HOČEVAR
19
NAŠ BALETNIK (MOJ MIR) MARY ASTOR
ANGLEŠKI GLEDA.
usia
IGRALEC (EDMUND)
VOJAŠKA ENOTA IZ VEČ ODDELKOV
KRAVJI MOLZNI ORGAN
AM. PEVKA (YOKO)
NEMŠKI ORGANIST (KASPAR)
MIKROBIOLOŠKA IGLA
ROKO-METAŠ VUGRINEC GL MESTO
AMERIŠKI PISATELJ (NORMAN) NEODLOČEN ČLOVEK
VRSTA SIER0ID0V
SEVERNO-IT. KNEŽJA RODOVINA
AFRIŠKA VIRUSNA BOLEZEN TATINSKA PTICA
SESTAVINA ZA KRUH ŠVIC.-FR. PISATELJ (CLAUDE)
IZVIRNI KRAK TAJSKE REKE MENAM
IVAN MINATn
BARVILO KANA KANADSKI IGRALEC CARREY
JAPONSKI PISATELJ (KOBO)
TOM CRU15E
JAPONSKA MISELNA TABELNA IGRA, JAPONSKI ŠAH BAKTERIJA OKROGLE OBLIKE
KIPARJEV IZDELEK
HRVAŠKA IGRALKA KODAR
VZHODNO-AFRIŠKO DRAŽILNO NASLADILO
ENTOMO-
LOGUA, ŽUŽKO-SLOVJE
16
17
12
27
21
15
32
22
21
18
PRISTAŠ ALOPATUE
20
POMOČ: DIALEKTIČARKA-privrženka dialektične filozofije, INSEKTOLOGIJA-entomologija, žužkoslovje, MATRAC-žimnica, VARIOLA-črne koze
Nagradni razpis
1.	nagrada: dve vstopnici za koncert Wernerja 11. marca ob 19.30 v Celju
2.	nagrada: dva bona za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju
3.-5.	nagrada: dve vstopnici za drsališče v Mestnem parku, ZPO Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 3. marca.
Rešitev nagradne križanke iz št. 14
Vodoravno: ŠUKA, KORAN, OKAPI, FO, UK, ILICA, JAVA, BRADA, OS, MARIA, ANESTETIK, IMELDA, ATLETIKA, TOPLOTA, NOVI, AN, IN, GNEZDA, EKART, NAMA, KRI, AJAK, GLOTA, AMARO, ITA, ŠEME, ALABAMEC, PRESEK, ILSE, KE, RUJ, NIŽAJ, RAST, STAŠ, PADALO, ETI, TI, TIARA, OTO, UL, EN-VER, MIZERERE, KAFRA, SLAP, BAN.
Geslo: Računalniška guruja naše dobe
Izid žrebanja
1.	nagrado, dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri in dve brisači NT&RC, prejme: Anica Gradič, Gorica 8a, Gorica pri Slivnici.
2.	nagrado, dva bona za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Ivan Ojsteršek, Železno 30a, Žalec.
3.-5. nagrado, dve vstopnici za drsališče v Mestnem parku, ZPO Celje, prejmejo: Katja Aleksencev, Celjska c. 13, Laško, Roman Vrešak, Zdraviliška c. 16, Podčetrtek, in Silva Černoša, Smrekarjeva 2, Celje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
1	2		3		4		5		6		7
8	9		10		11		12		13		14
15	16		17		18		19		20		21
22	23		24		25		26		27		28
		29		30		31		32			
Ime in priimek: Naslov:
Ona: S partnerjem se boste podali na zanimivo čustveno raziskovanje, ki vam bo prineslo marsikatero prijetno spoznanje, ki vam je bilo do sedaj skrito. Prepustite se občutku in naredite nekaj samo zase.
On: Dobro premislite, če se vam splača spustiti v tvegan posel, kjer lahko izgubite vse, kar ste dalj časa gradili. Poskusite raje z malo manj tveganimi naložbami, ki bodo prav tako prinesle lep dobiček.
Ona: Nikar ne pogrevajte starih prepirov, ampak poskusite raje doseči kar najboljše možno soglasje. Potrebovali boste pomoč, a je ne bo od nikoder. Mogoče pa je le ne znate videti, kajti star prijatelj bi vam prav rad pomagal.
On: Resnično je bil samo majhen nesporazum, zato malo brzdajte svoje ljubosumje. Poskusite z majhnim presenečenjem, ki bo na vsak način našlo pravo mesto. Obeta se vam nora zabava, katere posledice bodo nadvse prijetne.
DVOJČKA ^
Ona: Neka oseba pričakuje pobudo z vaše strani, zato bo najbolje, da jo presenetite z darilom, preden bo za vse skupaj prepozno. Izkazala vam bo svojo hvaležnost in tako boste ubili dve muhi na en mah. Le tako naprej!
On: Nekoliko boste morali paziti na znance, saj vsi prijazni kolegi niso tudi resnični prijatelji. Nekateri iščejo samo koristi, kasneje pa vas bodo pustili, da boste vse nastale probleme reševali sami.
Ona: Spoznali boste, da niso vsi potencialni partnerji iz istega testa, kajti srečali boste njega, ki vas bo popolnoma očaral. Ne smete se preveč prenagliti, saj se vam lahko sicer ugodna priložnost sprevrne v katastrofo.
On: Poslovno se vam bo trenutno sicer izšlo, vendar pa se na obzorju že zbirajo črni oblaki. Poskrbite za morebitna presenečenja, ki niti niso tako nedolžna, kot pa se vam je to dozdevalo na prvi pogled.
Ona: Nekdo bo resno preizkušal vaše potrpljenje, vendar pa se ne boste pustili zmesti, temveč boste vztrajali pri svojem prepričanju, da lahko s poštenim delom dosežete več, kot pa s spletkarjenjem. Dolgoročno se vam bo to obrestovalo.
On: Nikar se ne zapirajte vase, ampak poglejte okoli sebe in kaj hitro boste opazili celo kopico ugodnih kombinacij tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se vam v bližnji prihodnosti obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega.
DEVICA ^
Ona: Na silo zagotovo ne bo šlo, zato je še najbolje, da se oprimete kakšne dobre zvijače in videli boste, da se prijeten neznanec ne bo več upiral vašemu osvajanju. Nekdo vam bo zaradi tega precej zavidal...
On: Ponudili boste oporo prijatelju, ki je pred kratkim doživel precejšnjo finančno izgubo in za to vam bo več kot hvaležen. Ob zaupnem pogovoru bosta oba spoznala, da imate kar nekaj skupnih idej in načrtov.
TEHTNICA fl
Ona: Denar se ne bo obrnil tako, kot ste si zamislili. Ukrepajte, dokler še ni prepozno. Spomnili se boste nekdanjega prijatelja, ki vam je nekoč že precej pomagal pri neki podobni zadevi. Pokličite ga - nič ne morete izgubiti .
On: S partnerko se bosta odločila za precejšnjo popestritev svojega ljubezenskega življenja, ki je bilo zadnje čase kar malce ogroženo. Spremembe bodo več kot prijetne, vprašanje pa je, kako jih bo sprejela vajina okolica.
EESEI
Ona: Slabše zdravstveno počutje boste kompenzirali z ljubezensko avanturo. To bo zelo prijetno doživetje, ki pa bo prišlo kmalu na dan. Je že tako, da ni nič tako skrito, da bi tega ne mogli izkopati.
On: Zagrešili ste napako, vendar ste rojeni pod srečno zvezdo, tako da se vam ta spodrsljaj ne bo preveč poznal. Nasprotno, na nek način vam bo celo koristil. Izkoristite to ugodno obdobje, ki vam ponuja toliko lepega .
STRELEC ^
Ona: Partner bo v veliki meri vplival na vaše poslovno življenje, vendar pa vam bo s tem hotel le pomagati. Na koncu se boste hoteli o celotni zadevi odkrito pogovoriti in razčistiti vajini vlogi.
On: Prišlo bo do navzkrižja interesov, vendar pa se bo na koncu izkazalo, da ste imeli prav vi, ne pa nasprotna stran. To vam bo precej dvignilo samozavest, poleg tega pa si boste pridobili tudi nekaj novih prijateljev.
KOZOROG ^
Ona: Prijetno potepanje v prepovedanih vodah se vam bo na nek način celo splačalo, po drugi strani pa vam bo ustvarilo celo kopico neprijetnosti. Je že tako, da so dobre in slabe reči nerazdružljive.
On: Poskusite biti strpnejši do tistih, s katerimi živite in popu-stljivejši do lastnim napak, pa vam bo veliko laže. Sreča pride ponavadi sama in povsem nepričakovano. In to se bo zgodilo tudi tokrat!
VODNAR
Ona: Ne počivajte iz dneva v dan, saj se svet vrti naprej ne glede na to, ali ste vi prisotni ali pa ponovno počivate. Sedaj ste sicer v še kar dobrem položaju, toda prav nič vam ne zagotavlja, da bo tako tudi ostalo .
On: Saj ni tako hudo, kot se pritožujete. Vse skupaj je potrebno pogledati z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se vam precej »vroča« avantura, ki vas bo dodobra izčrpala.
Ona: Ne smete biti tako optimistični. Če sta vi pripravljeni deliti srečo z drugimi, še ne pomeni, da so tudi drugi pripravljeni deliti srečo z vami. Raje poskrbite zase, kajti vsak je sam svoje sreče kovač!
On: Prijateljica se bo sicer trudila, da vas razvedri in čeprav ji to ne bo uspelo, tega nikar ne pokažite. Ves konec tedna se boste dolgočasili, vendar bodite nekoliko taktni, sicer se vam bo maščevalo!
KUA^IKA. jtKiLK_RUMENA STRAN_ytx<tK
Menda so klobase domač proizvod ene šentjurske slavljenke, potica pa druge. Župan Marko Diaci se je na enak način lotil obeh in pri tem ni skrival navdušenja. Če mu bo rezanje kolača šlo tako izvrstno od rok tudi ko bo šlo za vprašanje proračuna, mu v naslednjih letih ne bo hudega. Vprašanje je le, če bodo prejemniki tako hvaležno sprejeli občinske evre, kot so tokrat gostje klobaso s potico ...
Abraham v gosteh pri prvih damah šentjurske kulture
Prav posebno naključje je združilo prvi šentjurski kul-turnici, da sta rojeni zgolj z dnevom razlike. In tako sta pomemben življenjski jubilej proslavili kar skupaj.
Foto: GAŠPER GOBEC
Tatjana Oset je direktorica knjižnice, Anita Koleša pa vodja občinske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Obe sta znani predvsem po tem, da praviloma mačistično lokalno politiko vztrajno opominjata, kako je med postranskimi stvarmi tega sveta pomembno poleg nogometa še kaj. Družno sta ugotovili, da prelomni rojstni dan človek preživi brez hujših bolečin, sicer pa jima tako nihče ne bo verjel, da sta ga že imeli.
Kuha razstave -in golaž
Obisk otvoritev novih razstav v osrednjih celjskih razstaviščih se bo zanesljivo dvignil, kajti zavod Celeia je v otvoritvene dogodke vključil še kulinariko. Vsak od gostujočih umetnikov naj bi tako predstavil tudi vsaj delček tistega, kar sam najbolje in dejansko skuha. In se tako pred občinstvom še dodatno razgalil. Led je prebil ugledni hrvaški umetnostni zgodovinar in kurator razstave Občinstvo šteje Branko Franceschi, ki je za obiskovalce ob imenitni razstavi skuhal še golaž.
Foto: GrupA
Smeh in jeza pred 50. rojstnim dnevom
Pred prvo letošnjo uradno tekmo je trenerja nogometašev CM Celja Staneta Bevca zamikalo razvedrilo in na Dneve komedije je v SLG Celje popeljal izbranko Erno (za njima stojita bivši upravnik celjskega teatra Borut Aluje-vič in soproga Mika).
Ogledala sta si predstavo Ponudba in povpraševanje v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Naslednji dan pa je v Areni Petrol jeza zamenjala smeh. Obračun se je sicer zaključil z 0:0 in Celjani so v tretjem poskusu v tej sezoni osvojili prvo točko proti Domžalam, toda Bevcu so njegovi varovanci »požrli živce«, o čemer priča fotografija, ko je za trenerjem Domžal Birjukovom (levo) in četrtim sodnikom Vinčičem vrgel rokavico na tla. 3. marca bo dopolnil 50 let, njegovi igralci pa lahko poskrbijo za najlepše darilo, če zmagajo v nedeljo v Kranju ...
Foto: SHERPA, GrupA