SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
13 ŽElt3i3 * Hilli.

b2917
Službeni predpis
tiCoč se
ravnanja z iztikali za elektrovodne proge in napajalne kablje in postopanja, kadar se odtrga telefonična, brzojavna ali žica za razsvetljavo, katera križa delovodno žico.
Potrjeno z ozirom na odlok c. kr. železniškega ministrstva št. 38.471 z dne 2. septembra 1901.'
(Đ6)
Ljubljana, 1910.
Založba obratnega vodstva. J'isk „Katoliške tiskarne“.
Iztikala za napajalne točke se
1.	v Stritarjevi ulici,
2.	na Mestnem trgu,
3.	Pred škofijo.
Po ena delitev elektrovodne proge
1.	pri kavarni Evropa,
2.	,/ sv. Florijana cerkvi,
3.	„ vili Kosler,
4.	na Poljanski cesti (h. št. 25),
5.	pri mitnici na Zaloški cesti,
6.	pred obratnim kolodvorom.
nahajajo:
se nahaja:

Dodatek k obratnim predpisom za osobje, zaposleno pri prometu.
I.	Kakovost delovodne žice.
Delovodna žica, katera se nahaja nad tirom in je pritrjena na nosečo izolirano žico, obstoji iz 8 mm močne, gole, trde bakrene žice, ki je na več mestih pokrita z lesenimi varnostnimi paličicami.
Celo omrežje je s šestimi delilci proge ter tremi iztikali za napajalne točke razdeljeno v deset delov (prog), in sicer so te proge sledeče:
1.	Južni kolodvor — kavarna Evropa,
2.	kavarna Evropa — Stritarjeva ulica,
3.	Stritarjeva ulica — Mestni trg in Pred škofijo,
4.	Mestni trg — sv. Florijana cerkev,
5.	sv. Florijana cerkev — vila Kosler,
6.	vila Kosler — dolenjski kolodvor,
7.	Pred škofijo — Poljanska cesta, (št. 25),
8.	Poljanska cesta (št. 25) — Sv. Petra mitnica,
9.	Sv. Petra mitnica — Garnizijska bolnica in
10.	obratni kolodvor.
Namen delilcev proge in iztikal za napajalne proge.
Iztikala za delilce elektrovodne proge in napajalne točke imajo namen, v slučaju sile posamezne dele delovodne žice iztakniti, t. j. napraviti jo brez toka.
Slučaji, v katerih je treba poedine dele delovodne žice iztakniti, so sledeči:
1.	kadar se delovodna žica pretrga;
2.	ako pretrgana telefonična žica pade na delovodno žico tako, da se je napravil kovinski stik;
3.	pri požaru na progi, in sicer v tem slučaju samo takrat, ako požarna bramba smatra to za potrebno.
II.	Ravnanje z iztikali đelilcev elektro-vodne proge in napajalnih točk.
Mikala se nahajajo v skrinjicah, katere so pritrjene na drogovih za nadzemeljsko elektrovodno žico.
Mikalo se iztakne s tem, da se pokrov s ključem odpre. Ako ni ključa pri rokah, tedaj se pokrov tudi lahko odpre s silo, in sicer tako, da se za ročaj pokrova močno potegne.
Skrinjica se mora potem toliko časa pustiti odprta, dokler o tem telefonično obveščeno obratno vodstvo ne pošlje na lice mesta uslužbencev, ki smatrajo staknjenje za možno.
Teh deset prog nadzemske elektrovodne žice se napravi brez toka, ako se odpre na dotični progi ono skrinjico, ki je Mestnemu trgu najbližja; proga Stritarjeva ulica do Mestnega trga in Pred škofijo pa tako, da se odpre skrinjico na Mestnem trgu.
Ako se delovodna žica na progi pretrga, mora voznik, kateri pride prvi do tega mesta, potem ko je iztaknil dotično progo, kjer se je žica pretrgala, oba konca delovodne žice potegniti na stran, da ni oviran promet drugih vozov.
III.	Ravnanje, ako se pretrga telefo-nična, brzojavna ali žica za razsvetljavo, katero križa delovođno žico.
Ako se odtrga telefonična, brzojavna ali žica za razsvetljavo, ki križa delovodno žico in pade pri tem na delovodno žico, visi lahko s svojim koncem do tal, ali pa se tudi lahko ovije okoli delovodne žice.
V obeh slučajih je naloga prvega na lice mesta došlega voznika, da odtrgano te-lefonično, brzojavno ali žico za razsvetljavo odstrani od delovodne žice in tira, in sicer šele potem, ko se je dotična skrinjica za iztikala odprla in proga napravila brez toka.
-H§)K-