Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Nl&rski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina : znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
i, LETO
Mu?sl;a Sobota, novembra 1939,
36.
Usodnim dogodkom naproti
Na nemškega kanclerja Hitlerja je bil pred dnevi, ko je govoril v Monakovem, izvršen atentat. Vodja Nemcev si je po naklučju rešil življenje. V dvorani, kjer je govoril svojim nekdanjim borcem, je eksplodiral v zidu skriti peklenski stroj. Proti običaju pa je Hitler tokrat prej zapustil svoje pristaše, s čimer si je rešil življenje. Peklenski stroj je eksplodiral še le takrat, ko se je Hitler že nahajal v vlaku. Pri eksploziji je bilo 9 mrtvih in 60 ranjenih.
Najstrožja preiskava je bila uvedena takoj po atentatu. Nemški listi poročajo, da je po vsej Nemčiji zavladalo veliko veselje, da je kancler Hitler tako srečno ušel atentatu, istočasno pa obtožujejo Anglijo, da je ona pripravila zločin. Angleški listi pa ogorčeno zavračajo nemške obdolžitve in trdijo, da je bil atentat ali delo stranke same ali pa nasprotnikov režima.
Belgijski kralj in nizozemska kraljica sta se ponudila, da posredujeta za mir med vojskujočima se taboroma. Njuna ponudba pa ni našla nobenega odmeva. Oba tabora sta odločena, da nadaljujeta vojno.
Ta odločna volja je prišla do popolnega izraza v govorih angleškega ministrskega predsednika ter zunanjega ministra, ki sta dejala, da se bo Anglija z vsemi silami borila do končne zmage. Na podobeti način se je izjavil tudi nemški kancler Hitler, ki je v svojem zadnjem govoru napovedal srdito vojno Anglij ter izpovedal svoje prepričanje, da bo končna zmaga na nemški strani.
Pri nevtralnih državah je
bilo v političnem oziru, v zadnjih dneh velika živahnost. Oba tabora, ki sta v vojnem stanju skušata na vse načine vabiti, da bi se pridružile enim ali drugim. V dosego tega pa si nasprotniki ne izbirajo sredstev ne načina ter izvajajo na nekatere nevtralne države tako hudi pritisk, da obstoja resna nevarnost za nekatere, da jih bo zajel tudi bojni metež.
Rusija se vedno bolj trudi, da bi dobila Bolgarijo na svojo stran. Silno rada se bi zasidrala v ozemlje naše sosede, od koder bi
lahko držaia v škripcih sosedno Romunijo in Turčijo.
Italija pa noče, da bi se na Balkanu širil komunizem, noče pa tudi, da bi se Sovjetska Rusija vtikala v Sredozemlje, ki ga Italija smatra za svoj življenski prostor, zato ostro nastopa proti vsem političnim nameram, ki prihajajo iz Moskve in se tičejo držav na Balkanu.
Prijateljstva z balkanskimi državami pa si išče tudi Nemčija in to predvsem iz gospodarskih ozirov. Nemčija želi, da bi se te države, odpovedali vsaki trgovinski zvezi z Anglijo in Francijo.
Anglija in Francija pa budno sledita vsem tem dogodkom a istočasno tudi one prigovarjajo balkanske države naj opuste vsakršne trgovske stike z Nemčijo.
Belgija in Nizozemska, ki ležita sredi med bojnima črtama vojskujočih se držav, ter sta na poti Nemčiji napram Franciji in Angliji ter obratno, jima bo težko, da bi ohranili nevtralnost. Slišijo se celo grožnje, da jih bo Nemčija enostavno zasedla. Spričo te nevarnosti sta obe državi mobilizirali in vse pripravili, da preprečita vpad na njuno ozemlje. Na Nizozemskem so celo poplavili velike obmejne pokrajine. Odločitev o usodi obeh držav bo kmalu padla.
Ogromna francoska in angleška naročila prihajajo v Ameriko, po ukinitvi že omenjenega nevtralnostnega zakona. Amerika se sicer ne bo udeležila vojne, pač pa bo na lahek način mnogo zaslužila s prodajo orožja in vojnega materijala Angliji in Franciji.
Na bojiščih ni bilo pomembnejših dogodkov. Mir je vladal tudi na morju, kjer ni prišlo do nobenih borb.
Angleži so izgubili v gospodarski vojni do sedaj za 250.000 ton ladij, Francozi za 50.000 ton, nevtralci za 100.000 ton. Zato so Angleži ujeli nemških ladij za 150.000 ton ter so ugrabili Nemčiji namenjenega tovora za nad 500.000 ton, med tem ko so ga Francozi zasegli za 200.000 ton. Poleg tega je Nemčija utrpela izgube na podmornicah in §icer tedensko po 2 do 4 podmornic. Dosedanji potek gospodarske
vojne je v prilog Anglije in Francije.
Nemški listi napadajo Belgijo in Nizozemsko, da se premalo odločno upirata Angliji in njeni blokadi.
Mejo proti Rusiji so začeli Nemci utrjevati z vso naglico.
Med Finsko in Rusijo še sedaj ni prišlo do sporazuma, ker se Finci trdovratno branijo sprejeti moskovske zahteve. Niti prvi, niti drugi nočejo popustiti. Rusi bodo skušali sedaj Finsko finančno tako izčrpati, da jo bodo končno brez vojne prisilili k predaji.
Prekmurska železnica predana zagrebški direkciji
nic Dol. Lendava—Čakovec, ki je deloma slovenska nas ponovno opozarja, da takih vprašanj nikakor ne smemn zanemarjati. Pri sedanjem stanju prometnih zvez je težko verjetno tudi, da bi ostal del proge od Dolnje Lendave do Mure še vnaprej pod ljubljansko direkcijo. Vendar pa se to vprašanje mora rešiti dokončno in edino naravno v zvezi z zgraditvijo železniške zveze med Soboto in Dolnjo Lendavo. To mora biti ena izmed prometnih nalog nove slovenske banovine, če hoče dokazati, da razume naloge, ki jih postavljajo današnje razmere ter da jim je tudi kos. S tem bo tudi najmočneje pripomogla, da bodo za vedno prenehali poizkusi — večinoma neodgovornih ljudi — ki so vzbujali narodna in politična trenja v dolnjem Prekmurju.
Kakor nam je znano so bili načrti za železniško progo Sobota-Lendava malo pred svetovno vojno izgotovljeni in se nahajajo v izvirnem stanju pri nekem privatniku v Soboti. Dobro bi bilo ako bi se Direkcija drž. železnic v Ljubljani zanimala za to stvar.
Dobro bi bilo in je tudi naša dolžnost, da v vsakem oziru čimbolj navežemo lendavski srez k ostali Sloveniji.
Te dni se je izvršila predaja železniških prog Čakovec—Koto-riba, Čakovec—Dolnja Lendava, in Čakovec—Macinec, ki jih je ljubljanska železniška direkcija predala zagrebški. Navedene železniške proge so skoraj izključno zgrajene le na hrvatskem teritoriju. Hrvati mislijo sedaj preusmeriti popolnoma tudi vozni red tako, da bo gravitiral proti hrvatskemu središču t. j. Zagrebu. Ljubljanska direkcija je pri tem izrazila svoje pomisleke v zvezi z mednarodnim prometom preko Kotoribe, ki gravitira proti Pra-gerskemu in Ljubljani. Izgleda pa, da pri tem nihče ne misli na dejstvo, da bo priključena zagrebški direkciji tudi proga, ki se nahaja deloma na slovenskih tleh. To je proga Dolnja Lendava—Čakovec. S tem bo v prometnem pogledu Dolnje Prekmurje po sedanji reorganizaciji še huje pripojeno na hrvatsko stran, kar je važno tako iz gospodarskih kot tudi narodno-političnih razlogov. Znano je, da so se v teh krajih že večkrat vršili poizkusi, ki naj bi jih odtegnili Sloveniji, kamor edino spadajo. V ta namen se je izrabljala tudi tamkajšnja madžarska manjšina. Zato vpliva nove priključitve nikakor ni treba zanemariti, na to potrebo železniške zveze med Soboto in Lendavo, ki bi tudi lendavski okraj prometno tesno povezala s Soboto in po njej z ostalo Slovenijo. To nujno terjajo prometni razlogi, saj je potrebna danes med obema sedežema prekmurskih okrajev daljša vožnja, kot n. pr. med Soboto in Mariborom, ki je že itak nerodna in nenaravna. Nova proga pa je potrebna tudi iz narodno gospodarskih in političnih razlogov. Kakor Hrvati moramo tudi mi Slovenci poskrbeti, da bodo v prometnem pogledu tesno povezani vsi predeli slovenskega narodnega ozemlja in torej tudi tako važen del, kot je lendavski okraj. Predaja želez-
Volitve v senat
so bile preteklo nedeljo, 12. novembra v vseh banovinah. Povsod je bila vložena le vladna lista. Volitve so povsod potekle v popolnem redu in brez vsakega incidenta. Novi slovenski senatorji so bili izvoljeni s 407 glasovi od skupnega Števila 441. Izvoljeni so bili sledeči: Smodej Franc, Scbaubach Franc, Brodar Janez in Mihelčič Alojzij.
Ceni. naročnike
našega Usta, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Af. Sobota, 14. novembra 1939.
Na vojvodinskem žitnem trgu je prišlo zadnje tedne do popolnega preokreta. Takoj po končani žetvi se je na našem trgu pojavila ogromna ponudba pšenice, predvsem zaradi visoke intervencijske cene Prizada v višini 165 dinarjev za pšenico v vlačilcu na Tisi. Prizad je moral v kratkem času dobrih dveh mesecev odkupiti ogromno količino 35.000 vagonov pšenice. Ker ni imel na razpolago zadostnih skladišč, je bilo s posebno uredbo urejeno, da morajo prodajalci na račun Prizada držati prodano pšenico v svojih skladiščih. Ker so bila vsa skladišča polna, je prišlo ob koncu avgusta in pričetku septembra tudi do zastoja pri nakupu od strani trgovcev in so ponekod prodajali pšenico celo po 100—120 din za meterski stot.
Po izbruhu vojne v Evropi pa se je trg polagoma umiril. Dovozi so popustili in vse je kazalo, da je za daljšo dobo zajamčena mirna tendenca na pšeničnem trgu.
V	zadnjem času pa se je zaradi slabih dovozov pričela cena pšenici dvigati, kmalu je dosegla Pri-žadovo intervencijsko ceno in jo tudi že znatno prekoračila. V petek je bil zabeležen zaključek za pšenico v vlačilcu na Tisi po 185 din, kar pomeni, da je cena na trgu prekoračila Prizadovo intervencijsko ceno za 20 din pri metrskem stotu. Kakor zatrjujejo so bili v sredo sklenjeni tudi že ter-minski zaključki za dobavo v marcu, in sicer po ceni 200 din za metrski stot. Vzporedno s podražitvijo pšenice se je pričela naglo dvigati tudi cena moki. Se sredi oktobra je notirala moka „0" na novosadski borzi 2.30—2.40 din za kilogram, sedaj pa je narasla za 2.65—275 din. Od srede oktobra se je torej pšenična moka podražila za 15%.
Razlogi, ki so dovedli do takega razvoja cen na trgu niso docela jasni. Za razlago prihaja v poštev cela vrsta dogodkov in faktorjev. Mnogi pripisujejo podražitev dobrim izgledom za izvoz moke v inozemstvo. Nemčija bo od nas kupila 2500 vagonov bele moke, prav tako je Italija v načelu pripravljena uvoziti večje količine moke, vendar kontingent še ni določen. V Nemčijo bomo izvozili tudi 400 vagonov živinske moke in otrobov. Glede na dobre izglede za izvoz moke se mlini v večjem obsegu zalagajo s pšenico.
V	krogih žitne trgovine nadalje poudarjajo, da je Prizad odkupil vso letošnjo pšenico, ki presega redne domače potrebe, zato na trgu skoro nimamo več presežkov. Podobna je bila situacija v predlanskem letu, ko je spomladi cena pšenici narasla na 250 din. Tre-notno kupujejo na trgu pšenico predvsem mlini, ki so bili v septembru pri svojih nakupih zelo
Sfiiiie za mm mmm šolo 11. Soboti določeno
Dne 10. t. m. je bila na podlagi razpisa Kr. banske uprave v Ljubljani komisija zs izbiro zemljišča in določitve stavbnega programa za novo šolsko poslopje v Murski Soboti. V komisiji $o bili poleg domačih zastopnikov še zastopniki banske uprave: banovi.iski šolski nadzornik prof. Jeglič Milko, zast. banovioskega šolskega odbora Petelin Albin, zast. tehničnega oddelka banske uprave tng. Na-vinšek Emil., zastopnik higSjeaskega zavoda Dr. Šimec Amalija.
Komisija se je sestala na mestu ob določenem času. Po ugotovitvi, da je bila komisija pravilno razpisana in razglašena, so predstavniki upravne odnosno šolske občine pokazali komisiji zemljišča, ki bi bila primerna, da se na njih zgradi novo šolsko poslopje in sicer: pare. št. 302 in 400 k. o. Murska Sobota, ki je last državnega zaklada. Pare. št. 1768/2 k. o. Murska Sobota, ki je last občine M. Sobota. Pare. št. 1755/38 k. o. Murska Sobota, ki je last občine M. Sobota. Komisija si je ogledala naštete parcele v gornjem vrstnem redu ter je določila kot najprimernejše stavbišče pare it. 1768/2, to je travnik t?b Radgonski cesti. Sedanja občiaska uprava namerava to parcelo razparcelirati na manjše parcele, tri od njih pa rezervirati za javna poslopja. Ponudeai del parcele iraa obliko pravokotnika
rezervirani, čeprav bi takrat imeli priliko, da se po nizki ceni založijo. Kupujejo pa tudi trgovci, ki računajo, da bo cena še narasla, kar dokazujejo terminske kupčije po višjih cenah. Drugi pa so zopet mnenja, da se cena ne bo več dvigala in da lahko nastopi reakcija. Vsekakor pa se cena pšenici na novosadski borzi ni več dvignila.
Mnogi trgovci, ki so prodali Prizadu pšenico po intervencijskih cenah se skušajo sedaj izogniti dobavi po tej ceni, kar pa izključuje uredba, ki je bila izdana v septembru in določa, da morajo trgovci, ki so Prizadu prodali pšenico in jo za Prizad držijo na skladišču, to pšenico na zahtevo takoj izročiti, sicer se izvajajo kazenske sankcije v obliki denarne kazni do 1 milijona din in celo zapora.
Tudi ostalo žito se je znatno podražilo.
Poleg pšenice se je znatno podražila tudi koruza, ki je sredi oktobra notirala okrog 110 din za metrski stot, sedaj pa se je cena v Novem Sadu povzpela že na 134-136 din. Podražitev koruze je posledica slabe letine. Vendar zatrjujejo v krogih žitne trgovine, da je bil pridelek v du-navski banovini večji, kakor je izkazan v uradni cenitvi. Vojaški erar kupuje znatne količine koruze in ovsa. Cena ovsu je od srede oktobra narasla od 140 na 150 din, cena ječmenu pa se je dvignila od 145 na 155 din.
s stranicama 70x150 m. Po svoji o-bliki in velikosti ter po kvaliteti' tal zemljišče kot stavbišče ustreza. V od-daijecosti 700 m je predvidena gradnja nove vojašnice. Parcela je sicer trenotno na periferiji mesta, vendar je upati, da se bo mesto predvidoma širilo v tej smeri.
Komisija si je ogladala tudi seda nje šolske prostore in ugotovila, da ne ustrezajo niti po številu niti po prostorih samih šolskim namenom. Ljudska šola iraa namreč blizu 700 otrok in je potrebnih 16 učilnic, do-čim ima sedanje šolsko poslopje le 4 učilnice in 4 učilnice v leseni baraki. V primeru, da se bo v Murski Soboti zgradilo novo gimnazijsko po slopje, kar jeiprav sedaj aktualno, se bo lahko uporabilo sedanje gimnazijsko poslopje za ljudsko šolo. Seveda bo v tem primeru deliti sedanjo ljudsko šolo v deško in dekliško. Potemtakem bo treba zgraditi novo ljudsko šolsko poslopje le za dobro polovico zgoraj omenjenega števila otrok, to je 8 normalnih učilnic in eno učilnico za pomožni oddelek. V stavbi bo urejeno tudi upraviteljevo in slugino družinsko stanovanje in potrebni upravni prostori.
eiPisHi urno mam sobota
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 16. XI. ob 20 30 uri v soboto, dne 18. XI. ob 17 30 uri ob 20 30 uri
Velelilm
„zmmi gangster"
James Stewart £dward G. Robinson
Rose Stradner Ganljiva drama, ki nas vodi za rešetke ameriških zaporov. — Najboljši karakterni igralec Amerike v svoji najsijajnejši vlogi.
V nedetjo, dne 19. XI, 1939
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»ZADNJI GANGSTER"
Znižane cene: 2-—, 3'—, 5— din
Dodatek: Najnovejii „Metrojournal" in kulturni lilm.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 19. XI. ob 15-30 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 20. XI. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
Romantični velefilm
GUSARJI"
GARY COOPER George Raft
9»
Francis Dee Henry W!lcoxon
NemSki dialog! Borba med dolžnostjo in ljubeznijo! — Film o britanski in ameri-kanski trg. mornarici in o trgovcih s suž« nji. — Dejanje se vrši na sredozemskem morju, Atlantskem oceanu in v lukah Angleške in Amerike. Dodatek: Najnovejii „Foxovjournal"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Za naše sezonske delavce
Kakor smo poročali so se začeli že v drugi polovici septembra v manjših skupinah vračati naši sezonski delavci iz Nemčije. Vprašanje nakazovanja denarja iz Nemčije v Jugoslavijo je naša država za sezonske delavce ugodno rešila; vsak delavec je imel možnost od svojega težkega zaslužka pošiljati domov mesečno do 40 mark, in sicer v kliringu po tečaju približno 14 dinarjev. Ob priliki povratka v domovino dovoli Nemčija našim sezonskim delavcem izvoz do največ 10 srebrnih mark po osebi. Ta denar potrebujejo delavci že na meji za prve najnujnejše potrebe, za hrano in okrep-čila in za nabavo vozne karte od meje do doma; sezonski delavci imajo namreč pravico do polovične vožnje in le v izjemnih slučajih pravico do četrtinske vožnje. Ker je uvoz srebrnih mark v Nemčijo silno omejen, dovoljen je samo uvoz do 10 mark po osebi v potniškem prometu, je povpraševanje minimalno in zato danes v Jugoslaviji ni banke niti tujsko-prometne ustanove, ki bi bila v stanju kupovati večje količine srebrnih mark. Na črni borzi kupujejo marke po smešno nizkih cenah. Da bi naše sezonske delavce obvarovala od škode, ki bi jo utrpeli z menjanjem mark na meji, je Narodna banka preko poslovalnic naših tujskoprometnih zvez, zastopstev „Putnika", v Mariboru na glavnem kolodvoru in na Jesenicah začela kupovati od vsakega sezonskega delavca do 10 srebrnih mark po tečaju din 9. Na ta način je bilo delavcem omogočeno, da ugodno menjajo marke in da pridejo do denarja za prve najnujnejše potrebe in za vozne karte. V soboto 3. t. m. pa je bil nenadoma brez navedbe vzroka razveljavljen odlok o odkupu mark od vračajočih se sezonskih delavcev, kar predstavlja za naie siromašne delavce hud udarec. To pa tem bolj ravno sedaj* ko se pričakuje povratek naših sezonskih delavcev v večjih skupinah ozifoma s posebnimi vlaki. S tem bodo prizadeti tisoči naših delavcev, ker
bodo prirnorani prodajati svoje tako-krvavo zaslužene, marke za vsako ceno privatnim ljudem na kolodvorih, saj je kijub kontroli naših finančnih organov vedno dovolj izkoriščevalcev. Naš denar pa si morajo delavci brezpogojno nabaviti vsaj za stroške potovanja do njihovih domov. Delavske organizacije so opozorile merodajne činttelje na težki položaj naših sezonskih delavcev in upati je, da bodo na pristojnem mestu pravočasno podvzeli potrebne korake, da se ugodno reši to nele v socialnem, ampak tudi v nacionalnem pogledu važno vprašanje. Apeliramo na merodajne faktorje, da se zavzemajo za naše sezonske delavce in da odpomerejo sedanjemu nevzdržnemu stanju, pa tudi v primeru, če bi morali trenutno prevzeti kakšno materialno žrtev, saj bo to v korist našim siromašnim delavcem. To smo iz nacionalnih in iz človeških ozirov dolžni tem ljudem naše krvi in naše grude, ki so si morali vse leto v potu svojega obraza služiti svoj vsakdanji kruh v tujini.
OGROMNA IZBIRA RAD IO APARATOV
MINERVA
ORION
MENDE
K0RTING
BRAUN
SACHSENWERK
N
Z dvoletnim jamstvom strokovne radiodelavnice
EIHEC ]9NEZ
MURSKA SOBOTA.
Kompl. baterijski superji že od 2.800 — Dinarjev.
Domači pregled:
Udeležb« na posameznih voliščih za volitve v senat v državi, je bila precej visoka, razen v Zagrebu, ker Hrvatje za te volitve ne kažejo prav posebnega navdušenja ter se tudi dosti ne ogrevajo za ustanovo senata. Hrvaški listi pišejo, da Hrvate vse bolj zanimajo volitve v hrvatski sabor zs katere so že izdelali volilni zakon.
Poprej je treba izvesti preureditev države, potem pa še le iti na volitve. Preureditev države je stopila zdaj bolj v ospredje. To mnenje zagovarjajo hrvaški listi.
Med Nemci v Vojvodini so neznanci začeli širiti letake s katerimi bi radi zbegali nemško prebivalstvo. Gni jih pozivajo naj bodo poslušni besedi svojega Ffihrerja Hitlerja ter naj se brž izselijo v Nemčijo, drugi pa jih zopet odvračajo od tega.
Italijanski listi napovedujejo, da se bo osnovala Jadranska zveza v kateri bi bili Jugoslavija, Italija in Grčija.
Predlog, da se ustanovi Bosna in Hercegovina kot četrta samostojna banovina, je zadela v vsth srbskih vrstah na silen odpor. Tudi Hrvati odklanjajo ustanovitev četrte banovine in istočasno zahtevajo, da se morajo meje sedanje hrvatske banovine razširiti za primer, da bi bila v državi le ena srbska banovina.
Cene za tobak in za petrolej se bodo baje znižale, kot je to povedal na nekem shodu, glavni tajnik HSS dr. Krnjevič.
Pri direkciji za prehrano se bo ustanovil poseben odsek za elektnfi kacijo vasi, ki bo dajal tudi nasvete o uporabi električnega toka na deželi.
Iz bolnišnice
—	Vukan Štefan, dninar iz Rakiča-na se je pred dnevi vračal iz Beltinec. Na cesti gaje neznani moški (bajesoboča-nec) napadel z nožem in ga ranil v nogo.
—	Železen Irena, šivilja, je na svojem domu v Sebeborcih padla po stopnicah in si zlomila desno roko.
—	44 letnega pos. Kovačič Jakoba iz Polic )e krava med delom sunila v trebuh in mu s tem prizadejala hujše poškodbe.
—	8 letno pos. hčer Smodiš Gizi-ko iz Mote je pes podrl, pri čemer si je zlomila levo nogo.
—	Buaderia Anton, brezposelni trg. pomočnik iz M. Sobote je šel iz Ra-kičana proii Beltincem. Na cesti sta ga napadla dva neznanca in mu zlomila levo roko.
Vsi ponesrečeni se zdravijo v soboški bolnišnici.
Moderne okvirje za sline Post. vložke — Holesa
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Izpred sodiSia
Tatvina. Makovec Alojz iz Kri-ževcev je v noči od 15—16 2. 1939 ukradel v Lokavcih Jesenu Francu 20 kg koruze z njegovega podstrešja. Ker je bil radi tatvine že večkrat obsojen, ga je tročlanski senat okrožnega sodišča v Murski Soboti obsodil na 2 meseca zapora. Obsojenec je bil s kaznijo zadovoljen.
Prevara. V Sdu zidajo evange-ličanci novo cerkev. Verniki nove župnije imajo od pristojnih oblasti dovoljenje za nabiranje prostovoljnih prispevkov. To je zvedel tudi Janut Aleksander iz Sela, ki je napravil nabiralno polo, ponaredil na njej podpise funkcijonarjev bodoče župnije in je pobiral prostovoljne prispevke, katere je oddajal v lasten žep. Svojega dejanja se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 1 mesec in 15 dni strogega zapora in 120 Din denarne kazni,
Prijateljstvo
Kdo je iskren prijatelj? Nikdar ni oni, ki išče prijateljske vezi povsod, samo da doseže svoj namen, pa čeprav bi bil v veliko škodo drugemu. Takšnih oseb se je pa potrebno ogibati, nikdar jih pa ne sovražiti, ker sovraštvu sledijo navadno zle posledice.
Iskrene prijatelje najdeš povsod, o tem se pa prepričaš šeie v dejanjih. Zgodijo se slučaji, da Ti nekdo prav nesebično pomaga iz zadrege, čeravno ga osebno malo ali prav nič ne poznaš, dočim se dozdevni prijatelje tvoje zadrege veselijo in jo hinavsko še bolj poostrujejo.
Iskrenega prijatelja spoznaš tedaj ko si v stiski, tega spoštuj, bodi mu hvaležen in trudi se, da mu boš nudil zadoščenje.
Lepo je to
Pri nas v Prekmurju so naselja prav na gosto. Prebivalci {raznih vasi so pa različne veroizpovedi in v nekaterih krajih tudi narodnosti. Toda v skupnem vaškem življenju in gospodarjenju ne dela to noenih ovir. Versko prepričanje in narodnost spoštujejo v taki meri, da ni nikdar nobenih pritožb.
Predolgo ie trajalo
V soboto dne 11. t. m. je bilo v neki gostilni v M. Soboti prav veselo. V posebni sobi so se zbrali vaščani neke vasi, potem ko so prodali svojo živino za katero so prejeli prav lepe zneske. Med njimi sta bila dva, ki sta se sovražila že 10 let. V veselem razpoloženju in na prigovarjanje sosedov sta se ta dan pomirila in opustila sovraštvo kar je dalo duška veselemu razpoloženju med vsemi sosedu, ki so bili v krčmi navzoči.
Škoda, da se slučaj pomirjenja ni pripetil že poprej. Proč s sovraštvo, ker je škodljivo, iskreno prijateljstvo in sosedstvo naj bo povsod.
DOMAČE VESTI
SOBOTA
—	Osebna vest. Bivši dolgoletni sreski načelnik za soboški srez g. Lipovšek Gašper je bil te dni imenovan za inšpektorja na banski upravi in premeščen iz Kranja v Ljubljano.
—	Na okrožno sodišče v M. Soboti je bil premeščen pristav okrožnega sodišča v Mariboru gk dr. Lippai Viljem. Dr. Lippai je prvi Prekmurec mlajše generacije, ki se je posvetil sodnemu poklicu, zato nas zelo veseli, da bo lahko svoj poklic izvrševal v domačem kraju.
Odvetniška pisarna
drja Antona Brumen-a
se preseli z dnem
1. decembra 1939.
v hišo g. Hahn [Izidorja — poleg pisarne g. notarja Jezovšeka.
—	Občni zbor Prosvetnega društva se je vršil 13. t. m. zvečer v Prosvetni dvorani. Ob pol-noštevilni udeležbi članstva je stari odbor podal obračun dela. V novoizvoljeni odbor je prišel za predsednika Brunec Jožef, za tajnika dr. Pečan in še več naših delavnih ljudi. Pri slučajnostih se je razvila debata o bodočem delu in so bili sprejeti marsikateri lepi sklepi in načrti. Tako stopa Prosvetno društvo v novo poslovno leto z podvojenim delom za slovenski narod in krščansko omiko med svojim ljudstvom.
—	Premeščena je na lastno prošnjo uradnica davčne uprave v Murski Soboti gdč. Gregorc Herta na davčno upravo v Ptuju. Na njenem novem službenem mestu ji želimo mnogo uspeha!
—	Občina Murska Sobota je oddala napravo načrtov za novo šolo tuk. arhitektu g. Novak Francu. Razpoložljiva sredstva znašajo Din 2,400.000. Z gradnjo se bo pričelo na spomlad, verjetno že v mesecu aprilu.
KINO
Zadnji gangster
Ameriški gangster Joe Krozac se z ženo vrača iz Evrope. Poročil se je z edino željo, da mu rodi sina. Vrnivši se pa izve, da mu je protivna banda upropastila posel. Njih vodje da pobiti. Oblast je za to izvedela in jol Krozac je obsojen na dolgoletno ječo. Med tem mu je žena rodila sina. Odnese ga v jetnišnico in ga pokaže očetu. Ko pride drugič je brez otroka, ker je po časopisju zvedela, kdo je njen mož. Leta minejo in v tem Času se Joe-ova žena Talya spozna z nekim novinarjem, ki jo vzame v zaščito in adoptira Krozacovo dete. Po desetih letih pride Krozac iz ječe. Njegova prva želja je bila, da se mašču-
je ženi in novinarju Northu in da ugrabi svojega otroka. Sestane se s svojimi bivšimi pomagačl, ki mu obljub Ijajo, da mu privedejo sina, če pove kam je skril pred leti ugrabljeni denar. Krozac je trdovraten. Slednjič pripeljejo otroka in ga mučijo spričo očeta, da bi izsilili njegovo priznanje. Krozac začne pripovedovati, ali ; . .
Gusarji
Angleška vlada se bojuje proti trgovcem s sužnji. Med temi trgovci je tudi Taylor, kar mu pa ne morejo dokazati, kljub temu, da niti ena ladja na kateri se nihaja Taylor, ne prispe v redu na cilj. Slednjič ujamejo Taylora v družbi z njegovim prijateljem Pow-dahom na ladji, ki je prevažala sužnje. Predstavnik angleške vlade Noo-
dley pa ga kljub temu izpusti. Še več: Noodley poveri Tayloru važno misijo v Ameriki, ki ima namen uničiti gu-sarstvo. Z istim brodom potuje tudi Tarriton, ki ima namen, da stopi v Ameriki v vrste trgovcev s sužnji. S seboj ima tudi svojo sestro Margareto. Med njo in Taylorom vsplamti ljubezen, ki ji pa brat nasprotuje. Ko Taritton izve zakaj potuje Taylor v Ameriko, pride med njima do odkritega sovraštva in do pretepa, v katerem zmaga Taylor, dočim Tarritom izgine v morskih valovih. Na ladji iz* bruhne požar, ki zahteva številne žrtve. Na iirnem morju bega samoten čoln z brodolome!. Med njimi je tudi Tay-ior, ki srečno doseže cilj in izvrši nalogo, ki je bila smrtni udarec trgovini s sužnji.
— Na gimnaziji v Murski
Soboti bo dne 19. novembra — v nedeljo — ob enajstih dopoldne roditeljski sestanek. Direkor Zobec bo govoril o vzgoji in vzgojiteljih, gg. profesorji, ki bodo vsi navzočni, pa bodo dajali staršem informacije o uspehu učencev. Gg. starši ali njihovi namestniki se vijudno vabijo.
— Smrt vzornega posestnika. Dae 12' novembra t. I. je bil pokopan na pokopališču v Satahovcih Lapoša Ignac, ki je po kratki in hudi notranji bolezni umrl v bolnišnici v Murski Soboti. Pokojni je bil vzoren posestnik, poštenjak in prav dober sosed. Pokopan je poleg pokojnega Sereca, s katerim sta si bila ves čas najboljša prijatelja. Preminuli Lapoša je bil dolgo let župan občine Satabovci in je tudi županske posle vršil pošteno in v splošno zadovoljstvo. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko število ljudi iz Satahovec in sosednjih krajev. Med številnimi venci smo opazili tudi venec, ki ga je daroval g. Benko Josip, bivši narodni poslanec iz Murske Sobote. Neizprosna smt je odtegnila družini skrbnega gospodarja, sosedom pa prav dobrega svetovalca. Zapušča vdovo, svakinjo, nevesto in 4 nepreskrbljene otroke svojega sinu, ki je pred petimi leti na posledicah v vojni dobljenih* umrl. Vzornemu kmetovalcu in poštenjaku pok. Lapošu bo ohranjen časten spomin. Užaloščeni družini pa izrekamo naše iskreno sožalje. Naj počiva v miru!
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Delokrog obrtnih upravičencev trgovine z živino.
Na vprašanje, ali smejo trgovci z živino, ki imajo pooblastilo za izvrševanje trgovine z živino na stalnem poslovnem kraju obiskovati živinske sejme, ki se vršijo izven sedeža njihove obrti in ali smejo na teh sejmih živino ne samo kupovati, marveč tudi prodajati, je ministrstvo trgovine in industrije na osnovi § 406 zakona o obrtlh predpisalo navodila, da morajo trgovci z živino na osnovi svojega pooblastila opravljati celokupno svoje poslovanje v glavnem iz sedeža svoje obrti in ne smejo na osnovi pooblastila, katero jim je izdala določena upravna oblast opravljati celokupno poslovanje v kraju, ki se nahaja izven področja one oblasti, katera jim je izdala pooblastilo, ker bi to pomenilo opustitev poslovanja iz glavne poslovnice v mestu sedeža njihove obrti in brezpravno izvrševanje obrti v drugem kraju. Prav tako je treba v zvezi z določbami čl. 3. odst. 2. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije naglasitl tudi to, da nimajo trgovci z živino pravico, da obiščejo nek določen sejem, da tu kupujejo živino in da na istem mestu in za čas trajanja istega sejma odnos-no tržnega dne preprodajajo.
Nabiralna akcija daril za revno Šoloobvezno deco obmejnih Sol.
Z ozirom na poslano okrožnico s katero se je članstvo povabilo, da za revno deco naših obmejnih šol prispeva praktična darila kakor obleke, perilo, obuvala itd. od-nosno denarne prispevke, apelira združenje na članstvo, da pošlje darila čimprej v pisarno združenja. Združenje bo objavljalo imena darovalcev kakor tudi skupno vrednost blaga, katerega bodo v ta namen prispevali.
Poučni tečaji
Poučne tečaje o katerih se je večkrat v MK poročalo, prireja poseben odbor pod okriljem združbe trgovcev v Murski Soboti, ki je.dalo v ta namen šolske prostore in druge pripomočke na razpolaga.
V	pondeljek dne 13 t. m, se pričelo s poučevanjem in sicer se je urnik za enkrat razdelil takole:
Knjigovodstvo ob pondeijklh od 8. do 10. ure zvečer;
Trgovsko dopisje ob četrtkih od 8 do 9 ure zvečer;
Trgovsko računstvo ob četrtkih od 9. do 10. ure zvečer;
Stenografija ob torkih od 8, do 10, ure zvečer;
Nemščina ob sredah od 8, do 10. ure zvečer.
V	načrtu so še tečaji za francoš čina, angleščino in ruščino in to za začetnike. Ko se bo priglasilo dovolj udeležencev za tečaje omenjenih jezikov, se bo pričel pouk tudi iz teh predmetov. Zglasili so se pri zdru
žeaju interesenti, ki bi želeii imeti konverzacijske tečaje iz nemščine in francoščine. Vabimo, da se interesenti za konverzacljske tečaje javijo, da priredimo tudi predlagane konverza-cSjske tečaje.
Poučni tečaji za angleščino in francoščino. Ker se je za predmetne tečaje priglasile že nekaj interesentov, vendar ne v tolikšnem številu, da bi otvorili pouk (za začetnike) vabimo vse tiste, ki bi imeli veselje z učenjem francoskega in angleškega jezika, da pošljejo prijave v pisarno združbe trgovcev v Murski Soboti. Učnina za vsak predmet Din 20 mesečno.
Poučni tečaj za ruščino, Za poučevanje ruskega jezika v okvirju poučnih tečajev1 združbe trgovcev v M Soboti, moramo loicti garancijo, da se tega tečaja udeleži vsaj 35 udeležencev. Doslej se je prijavilo za ts tečaj 10 interesentov, zsto vabimo še ostale interesente, ki bi imeli veselje za ta predmet, da pošljejo združbi tr govcev čimprej svcje prijave. Učnina Din 20 mesečno.
Seznam luksuznih predmetov
v smislu protidraginjske uredbe
Žamet, pliš in njima podobne tkanine : svilene, polsvilene.
Tli, boblnet in njima podobne tkanine, gladke; tenčice (gaze), krep, flor in ostale redke tkanine, popolnoma ali deloma iz svile.
Pleteno (.štrikano") in prepleteno (na stanu delano — »virkovano") in mrežasto blago, svileno ali deloma svileno: 1. v kosih (metrsko blago), 2. nogavice in rokavice, 3. ne imenovano, razen obleke in perila.
Čipke, svilene aH deloma svilene.
Tkani trakovi: svileni in polsvileni.
Vezenine na tkaninah, popolnoma ali deloma iz svile.
Pozamentarlja, pezamentarijski (pa-sarski) in gumharski izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine: svileni in polsvileni.
Lasuljarskt In drugI izdelki iz človeških las ali imitacije človeških las, tudi v zvezi z drugo navadno ali fino tvarino, razen tkanin in cedil (sit) za precejanje v oljni in drugi industriji, popolnoma ali deloma iz človeških las.
Izdelki Iz konjske žime, ki niso nikjer imenovani: trakovi, umetno cvetje.
Konfekcija, kakor: obleka, perilo in drugo modno in šivano blago iz tkanin, tudi plišastih, pletenih snovi, čipk in vezenin, trakov in pozamentarij, kolikor ni v tarifi določeno drugače: 1. iz gostih tkanin, žameta, pliša in njima podobnih tkanin; svilenih in pol-svilenih, 2. iz trakov in pozamentarije: svilenih in polsvilenih.
, Predmetov Iz tlla in pletenih tvarin in tkanin, podobnih tilu; iz tančice (gaze), krepa, flora in ostalih redkih tkanin; svilenih in deloma svilenih.
Iz čipk in vezenin: svilenih in polsvilenih, iz vezenin in čipk: bamba-ževih, lanenih in volnenih.
Šivano blago iz predilne snovi, ki ni luksuzna, a je podložena s svileno ali polsvileno tkanino. — Šivano blago iz predilne tvacine, ki ni luksuzna, toda z dodatkom krzna finih kož ali njih imitacije, iz elastičnih tkanin kakor tudi iz tkanin in trakov, prepojenih s kavčukom, premazanih ali z vložkom iz kavčuka: iz svile in deloma iz svile.
Opomba: Če ni izdelano takšno blago popolnoma iz zgoraj izrečoo imenovanih za luksuzne označenih : gostih, redkih in prepletenih tkanin, čipk, vezenin, trakov in pozamentarije,
marveč samo deloma, ali če je popolnoma, ali deloma okrašeno s: tkaninami, svilenimi ali polsvilenimi; ti-lom in prepletenimi tkaninami podobnimi tilu, svilenimi ali deloma svilenimi : tančico (gazo), krepom, florom in ostalimi redkimi tkaninami, svilenimi ali deloma svilenimi; vezeninami, bombaževinami, lanenimi in volnenimi ; čipkami, vezeninami in poza-mentarijami iz zlatih, srebrnih, pozlačenih. posrebrenih žic, če presega vso ta teh okraskov 30 odstotkov površine lica, kakor tudi iz steklenih biserov, bleščic, biserov iz porcelana in temu pod., se smatra za luksuzno blago in se plačuje davek na luksus.
Peresa, tudi glave, deli in cele ptice, za okras prirejene pahljače (lepeze).
Moški In ženski klobuki: popolnoma ali deloma svileni, opremljeni ali neopremljeni. — Vsi ženski klobuki brez razlike okrašeni.
Umetne cvetice In venci, narejeni docela ali deloma iz tekstilnih tvarin, tudi v zvezi z drugo tvarino.
Dežniki in sončnikt: 1. z držali ali deli iz želvovine, slonove kosti, biserne matice, jantarja, gagata ali njih imitacij ali iz pozlačenih in posrebrenih navadnih kovin: a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino ali docela ali večinoma s čipkami ali vezeninami, b) prevlečeni z drugimi tkaninami; 2. z držali ali deli, okrasno rezljanimi ali iz tvarine za rezljanje, razen omenjene, ali okrašeni s čipkami aH vezeninami: a) prevlečeni s svileno aH deloma svileno tkanino ali docela aH večinoma s čipkami ali vezeninami ; 3. z dragimi kovinami; 4 ostali: a) prevlečeni samo ali večinoma s čipkami aH vezeninami, b) prevlečeni s svileno aH deloma svileno tkanino.
Obuvala iz tkanine in klobučevine s podplati in drugih tvarin: docela aH deloma iz svile. — Obuvala iz usnja jelenjega, antilopjega, krokodiljega, kačjega, lakiranega, bronsiranega, pozlačenega in posrebrenega docela ali pretežno kakor tudi iz imitacije spredaj navedenega usnja, tudi z obrobki iz fine kožuhovine. — Obuvala iz fine kožuhovine. Obuvala docela aH deloma iz svile in vezena obuvala.
Usnjene rokavice, vezene s kakršno koli tvarino, tudi z obrobki iz fine kožuhovine.
Palice, biči In podobni predmeti iz usnja in živalskih žil.
Najnovejši RADIO APARATI
Ha zalogi m naj-
model 1949 dospeli!
boljše znamfeehabor:
HORNYPHON, KORTING, RADIOME, BRAUN i. t. d.
Aparate predvajamo v trgovini, ali na domu brez vsake obveznosti za nakup.
Ugodni plačilni pogoji, nizke cene!
ŠTIVAN ERNEST, SS M. SOBOTA.
Cene vseh vrst koles in šivalnih strojev globoko znižane I
Sedlarski In jermenarskt izdelki iz usnja, tudi iz prepojenih aH prevlečenih tkanin: v z?ezi s srebrom oplo-ščenimi, posrebrenimš ali pozlačenimi deli.
Torbarskt Izdelki iz usnja aH tkanin, razen iz svilenih, tudi iz prepo jenih ali prevlečenih tkanin v zvezi z najfinejšo t%arino, težki nad 1 kg, v zvezi z najfincjSo tvarino. težki do vštetega 1 kg.
Usnjeni izdelki, kolikor niso imenovani drugje: v zvezi z najfinejšo tvarino; v zvezi z dragimi kovinami.
Krznarski Izdelki (krznarsko blago): iz f nih kož, neprevlečeni, brez podlo ge, prevlečeni s podlogo kakor tudi imitacije.
Tkanine In trakovi s kavčukom pre -pojenl, prevlečeni ali z vložkom iz kavčuka, svileni ali deioroa svileni.
izdelki Iz kavčuka v zvezi z najfinejšo tvarino, v zvezi z dragimi kovinami.
Elastične tkanine: pleteno blago, pozamentarija in pozamentarijski izdelki, če je uporabljena preja: svilena aH deloma svilena.
Košarski In pletarski Izdelki v zvezi z drugo ne imenovano tvarino: v zvezi z najf.nejšo tvarino, z dragimi kovinami, z zlatom aH s srebrom.
Izdelki iz sparterije (razen klobukov): v zvezi z najfinejšo tvarino.
Ščetke z najfinejšo tvarino, iz slonove kosti in biserne matice, s piišem.
Izdelki samo alt deloma iz slonove k osti in imitacije slonove kosti, iz želvovine in imitacije, iz biserne matice in imitacije, tudi z drugo tvarino, v zvezi z najfinejšo tvarino ali z drugimi kovinami.
Biseri in imitacije biserov.
Korale in imitacije koral.
Izdelki Iz ribje k osti v zvezi z najfinejšo tvarino.
Živalske snovi za rezbarstvo, drugje ne imenovane, in izdelki iz njih, izdelki v zvezi z najfinejšo tvarino in z dragimi kovinami.
Izdelki, docela ali deloma Iz celuloida in njemu podobnih snovi, razen imitacij slonove kosti in želvovine ter v vzezi z najfinejšo tvarino in v zvezi z dragimi kovinami.
Pohištvo: prevlečeno s svileno aH deloma svileno tkanino, čipkami, vezenino, žametom, piišem in njim podobnimi tkaninami in ostalo z vloženim delom, pobarvano z brončenimi barvami, popleskano.
Izdelki, drugje neimenovani: z vloženim delom, pleskani, pobarvani z brončenimi barvami, tudi v zvezi s fino tvarino; z najfinejšo tvarino; z dragimi kovinami.
Palice, držala za palice, brez zveze aH v zvezi z navadno aH fino tvarino, iz tJitja.
Izdelki iz plute v zvezi s fino in najfinejšo tvarino in dragimi tvarinami.
Tapete iz papirja: bronsirune, pozlačene aH posrebrene.
Kvarte za igranje, za zabavo in podobne, tudi pole s slikami za take kvarte.
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANJAM
cenjenemu občinstvu, da sem odprl
trgovino z mešanim blagom
J. m HM, M. Sobota
RADGONSKA CESTA (bivSa trgovina A. FUrst in Sin).
Na zalogi bom Imel stalno vse vrste Špecerijsko, kolonijalno, stekleno in galanterijsko blago.
Javljam cenj. odjemalcem, da bom pazljivo in solidno postregel vsakega ter zadovoljil v vsakem pogledu.
Dmria CA v Murski soboti na
0	36 prom etne m kraju hiSa z trgovino in 4 stanovanji ter pri-tiklinami. — Obenem se prodata dve parceli pri Sokolskem domu. Naslov se poizve v
1	knjigarni HAHN v M. Soboti.
Izda se veliki
trgovski lokal
sposoben tudi za pisarno na prometnem kraju MURSKE SOBOTE.
Izda se stanovanje
z eno sobo, kuhinjo in shrambo.	1
Naslov se poizve v knjigarni Hahn.
2 Šivilji za perilo
spretni, prvovrstni in samostojni delavki za moške srajce se proti dobremu plačilu in s stalno namestitvijo takoj sprejmete. Poizvedbe in navedba sposobnosti ter starosti na: J. DUTSCH, Pančevo. „
Naznanjam
c. občinstvu, da imam
AUTOTAKSO
Vozim vsaki čas in v vsako smer po najnižjih cenah. — Priporoča se
FLISAR KAROL
lastnik autotaksija
MURSKA SOBOTA - HOTEL SLON Telefon št. 40.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiini
KOMPAS • MEDIATOR
PADIOAPARAT
100% automatizirana serija MADE in HOLLAND 1940.
NISKE CENE!
Mali meseini obroki!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
niuininiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiuiiiaiHiiiiiiiimiuiiiuiuiiimiiHaiiitiift-