LETO I

glas Notranjska

Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica

APRIL 1962 St. 4

S SEJE OBEH ZBOROV ObLO CERKNICA

S

°redi marca je bila v Cerknici
seja obeh zborov ObLO Cerknica.
Med gosti je bil republiški posla¬
nec Peter Zorko. Iz razprave po
poročilu o delu okrajnega sodišča
na Rakeku je bilo razvidno, da je
vrsta neurejenosti in slabosti pri
oddelku zemljiške knjige. Govorili
so o delu poravnalnih svetov in o
ustanovitvi pravne posvetovalnice
v Cerknici in ugotovili, da je na
našem območju premalo pravni¬
kov.

V poročilu sodnika za prekrške
je omenjeno, da je le-ta obravna¬
val v letu 1961 1052 prijav, torej
158 zadev več kot leta 1960. Od¬
borniki so poudarili, da je zelo
potrebna energičnejša inšpekcij¬
ska služba, ki lani nikakor ni za¬
dovoljila in opravičila svojega
dela. Največ prekrškov je bilo
storjenih v cestnem prometu in
gozdarstvu. Najmanj prijav je bi¬
lo s strani inšpekcijskih služb pri
ObLO. Tako je n. pr. vložila ve¬
terinarska 2, tržna in gradbena
inšpekcija pa vsaka le po 1 prija¬
vo, čeprav je bila vrsta nepravil¬
nosti in prekrškov storjenih prav
na tem področju.

Sprejeli so odlok o občinskem
prometnem davku od prodaje na
drobno in obrti. Po tem odloku se
prometni davek dvigne od 3 na 6
odstotkov za industrijske artikle.
Omenjeni procent ne zajema pre¬
hrambenih proizvodov in tistih
artiklov, za katere daje še vedno
družba regrese in so oproščeni te¬
ga davka. Zakon dopušča, da lah¬
ko občina predpiše do 8 %  pro¬
metnega davka, vendar so vsi
okraji in občine v LRS dogovorje¬
ne, da uvedejo enotno stopnjo 6 %.

Odlok o prometnem davku na
alkoholne pijače znaša 5 %  zvez¬
nega in 20 % občinskega promet¬
nega davka. Tega davka so opro¬
ščene brezalkoholne pijače. Oba
odloka sta stopila v veljavo 16.
marca.

Odlok o kategorizaciji šol dolo¬
ča razdelitev šol v občini v tri
kategorije. V prvi skupini so šole,
ki štejejo do 40 učencev: Babno
polje, Cajnarji, Gornje Jezero,
Gornje Otave, Krajič, Sivče in
Zilce; v drugo kategorijo spadajo
šole, ki imajo od 40 do 150 učen¬
cev: Begunje, Iga vas in Unec in
v tretjo skupino šole z nad 150
učenci; Cerknica, Grahovo, Nova
vas, Rakek in Stari trg. Tako je
na našem področju 15 šol s 1.990
učenci. V prvi kategoriji odpade
letno na učenca 70.000, v drugi
53.000 ter v tretji kategoriji 42.000
do 44.000 dinarjev stroškov. Od¬
borniki so soglašali s tem, da stoji
prosvetni kader in šolski odbori
prav v tem času pred pomembno
nalogo, kako pravilno postaviti te¬
melje novi delitvi osebnih dohod¬
kov po šolah.

Po združitvi občin sta upravna
odbora veterinarske postaje Stari
trg in Cerknica sklenila združiti

»k« postaji v ono. Odborniki so

sklep potrdili, s tem pa bo prav
gotovo boljše administrativno in
tehnično poslovanje nove veteri¬
narske postaje s sedežem v Cerk¬
nici. Po tej združitvi ne bodo ve¬
terinarski delavci vsi v Cerknici,
temveč bodo ostali na dosedanjih
delovnih mestih in opravljali svo¬
jo Službo na dosedanjem področ¬
ju.

Razpravljali so tudi o združitvi
zdravstvene postaje v Starem trgu
z zdravstvenim domom v Cerkni¬
ci. Naš cilj je, da postane Zdrav¬
stveni dom Cerknica zdravstveni
center, ki bo opravljal strokovne
posle splošnega značaja. Zdrav¬
stvena postaja v Starem trgu naj
bi ostala še nadalje samostojna
finančna enota zdravstvenega do¬
ma v Cerknici. Ustanovitev
zdravstvenega centra predvideva

litetna sprememba položaja jav¬
nih cest in povsem nova organi¬
zacija cestne službe, zahteva skrb¬
no pripravo novega poslovanja, da
bo nov način gospodarjenja čim
uspešnejše zaživel in pokazal svo¬
je ekonomske prednosti. Doseda¬
nja kategorizacija cest IV. reda, v
kolikor je bila sploh izvršena, je
bila deloma zastarela, deloma pa
neustrezna in pomanjkljiva. Za¬
radi sprememb področij okrajev
in občin dosedanja kategorizacija
cest ni bila povsem v skladu z do¬
ločili Zakona o javnih cestah.
Predno je ljudski odbor sprejel
omenjeni odlok, je bilo to treba
temeljito obravnavati in analizi¬
rati na posvetovanju krajevnih
odborov občine Cerknica. Sklenje¬
no je bilo, da se v skladu s pred¬
pisi o javnih cestah, z ozirom na

za km, medtem ko znaša cestni
sklad le 4 milijone dinarjev. Za¬
vod za vzdrževanje občinskih cest
bo začel z delom 1. aprila. Za
upravnika so imenovali Ladislava
Zabukovca.

Imenovali so komisijo za vpra¬
šanja borcev in invalidov NOB, z
nalogo vsklajevanja odnosov med
sveti in komisijami pri ObLO. Za
predsednika je bil izvoljen Franc
Mevcc z Dolenjega Jezera, za čla¬
ne pa Janez Zigmund z Vrhnike.
Anton Caserman iz Cerknice, Ja¬
nez Mihelčič z Babne Dolicc in
Ivana Vukičevič iz Reparjev.

Seja je bila zelo živahna in od¬
borniki so dobro posegali v raz¬
pravo. Kot zelo pozitivno pa je
bilo to, da so dobili odborniki ves
material za sejo že nekaj dni
pred sejo.

Člani obeh zborov na zadnji seji v Cerknici

Zakon o zdravstvenem varstvu in
organizaciji zdravstvene službe v
Sloveniji. Ker pa družbeni organi
obeh ustanov niso temeljito pro¬
učili teh vprašanj, so sklepe o
tem preložili in se domenili, da
organi družbenega upravljanja
obeh zavodov ponovno proučijo
pogoje za združitev, po kateri bo
organizirana zdravstvenaslužba na
področju občine tako, da bo v ko¬
rist vsem prebivalcem.

Potrdili so odlok o določitvi cest
IV. reda. Zakon o javnih cestah
in še posebej Zakon o cestnih
podjetjih uvajata povsem nov si¬
stem upravljanja cest. Ceste, ki so
jih doslej upravljali administra¬
tivni organi kot proračunske usta¬
nove, se vključujejo v gospodar¬
ski in komunalni šiitom. Ta kva¬

širlno vozišča in možnosti obre¬
menitve, zajamejo v IV. kategori¬
jo le ceste, ki ustrezajo tem pred¬
pisom. Po tem odloku je na pod¬
ročju občine 60 km cest IV. reda
in 102 km cest, ki ne ustrezajo po¬
gojem za uvrstitev med ceste IV.
reda. Zavod za vzdrževanje občin¬
skih cest, ki bo imel sedež v Gra¬
hovem, bo vzdrževal celotno cest¬
no omrežje, čeprav bi morale tiste
ceste, ki ne ustrezajo pogojem za
uvrstitev med ceste IV. reda, osta¬
ti v upravljanju in urejanju kra¬
jevnih odborov. Dobro bi bilo, da
bi se k temu zavodu priključila
tudi cestna služba, ki dela sedaj
v okviru kmetijskih zadrug pri
urejanju poti po gozdovih. Za
vzdrževanje cest je potrebnih 30
milijonov dinarjev ali 8M00 din

Ob koncu je predsednik ObLO
.Cerknica Jože Telič seznanil od¬
bornike z nalogami, ki stoje pred
vsemi organi upravljanja v ko¬
muni v zvezi z družbenim pla¬
nom in proračunom. Seznanil jih
je s konkretnimi zadevami, kate¬
re naj bi obravnaval in postavil
y ospredje družbeni plan. Pri iz¬
delavi družbenega plana nastajajo
težave pri zbiranju vseh potreb¬
nih podatkov iz gospodarskih or¬
ganizacij, ki dostavljajo plane
največkrat neredno. Ob tej priliki
je povedal predsednik občine ne¬
kaj tudi o proračunskih sredstvih
občine. Lanskoletna realizacija
proračunskih sredstev je bila do¬
sežena v znesku 200,861.000 din.
V ta znesek so všteta tudi sred-
(Nadaljevanje na 2. strani)

GLAS NOTRANJSKE

©

S SEJE OBEH ZBOROV ObLO CERKNICA

(Nadaljevanje s 1. strani)
stva, prenesena s pristojnostmi
sodišča z okraja na občino, ki je
imelo v letu 1961 8,021.000 dinar¬
jev izdatkov. Letos naj bi se pro¬
računska sredstva povečala za

vilni razdelitvi proračunskih sred¬
stev, zavedajoč se tega, da ni pro¬
računski znesek pokazatelj eko¬
nomske moči komune.

Reševanju mnogih problemov,
predvsem s področja komunalne

Med zasedanjem

20 %,  to je za 40,112.000 din tako,
da bi skupno dosegli 241,033.000
dinarjev. Prekoračenje in deblo-
kacija 10 %  lanskoletne obvezne
rezerve ni všteta v gornji znesek
in predstavlja 19 milijonov din.
Tako bi znašala skupna sredstva
260,033.000 din. Po sedanjih potre¬
bah bi bilo potrebnih 332 milijo¬
nov dinarjev. To se pravi, da bo¬
do morali ponovno organi družbe¬
nega in delavskega samoupravlja¬
nja analizirati vse potrebe in se
podrediti ekonomski moči ter pra-

izgradnje, bodo morali prisluhniti
predvsem delovni kolektivi s svo¬
jimi lastnimi sredstvi. Nikakor ne
moremo biti zadovoljni s tem, da
se kolektivi zapirajo le v svoje
probleme in ne vidijo okrog sebe
skupnih težav. Na področju obči¬
ne je treba obravnavati vsa sred¬
stva, tako gospodarskih organiza¬
cij in občine, kot enotna sredstva,
da bomo lahko s skupnimi močmi
premostili skupne težave.

Dim

- VPRAŠALI SMO —

Pred občnimi zbori sind. podružnic

Se nekaj dni nas loči od pola¬
ganja obračunov v sindikalnih po¬
družnicah na področju cerkniške
občine. Skoraj v vseh kolektivih
so v teku zadnji kritični pregledi
in analize za preteklo obdobje, ki
bodo prav gotovo dobra osnova
za kvalitetnejše delo naših sindi¬
kalnih vodstev in podružnic. Ob
tej priložnosti smo se oglasili v
tovarni lesnih izdelkov »TISA« na
Rakeku in se kratek čas zadržali
v razgovoru s predsednico sindi¬
kata Zlato Intiharjevo. Prosili
smo jo, da nam odgovori na nekaj
vprašanj. Tovarišica Zlata se je
odzvala našemu vabilu in iz raz¬
govora povzemamo nekaj vpra¬
šanj in odgovorov.

VPRAŠANJE: Prav gotovo so
vaše priprave za občni zbor v pol¬
nem teku in bo dala pripravljena
razprava na letnem občnem zboru
pregled celotnega uspelega ali ne¬
uspelega delovanja organizacije in
nove smernice za kvalitetnejše
delo v dobi, ki ji dajejo delitve
dohodka po ekonomskih enotah
pestrejšo in elastičnejšo obliko.
Kaj je po vašem mnenju napra¬
vila sindikalna podružnica, da je
delavec čutil delovanje tega po¬
membnega organizma in kakšne
težave ste naleteli pri vašem
delu?

ODGOVOR: Delo sindikalne po¬
družnice, v katero so včlanjeni
vsi člani kolektiva, ocenimo lahko
le kot zadovoljivo, ker v novih
pogojih gospodarjenja upravni od¬
bor podružnice ni takoj odigral
vloge, ki bi jo moral spričo usta¬

navljanja ekonomskih enot in
drugih sprememb, ki so močneje
odjeknile predvsem v lesni indu¬
striji. Delo organizacije je bilo
osredotočeno na reševanje drob¬
nih tekočih problemov kolektiva.
Aktivno smo se zavzemali za pre¬
skrbo ozimnice in ostalih potroš-
nih artiklov. Občasno smo skrbeli
tudi za razvedrilo delavcev v
okviru razpoložljivih finančnih
sredstev. Ob sodelovanju z Zavo¬
dom za socialno zavarovanje smo
poslali na zdravstveno okrevanje
4 člane podružnice. Delovanje na¬
šega organa je v precejšnji meri
oviralo neurejeno stanovanjsko
vprašanje; družbena prehrana in
premajhno sodelovanje z organi
upravljanja.

VPRAŠANJE: Sodelovanje med
občinskim vodstvom in posamez¬
nimi sindikalnimi podružnicami
je v marsikaterem podjetju rodilo
dobre sadove. Kako je bilo s so¬
delovanjem pri vas in kakšnih
oblik sodelovanja naj bi se po va¬
šem mnenju v prihodnje najpogo¬
steje posluževal Občinski sindi¬
kalni svet v Cerknici.

ODGOVOR: Lahko rečem, da se
je naše delo odvijalo v tesni po¬
vezavi z občinskim vodstvom. Pri
večkratnih obiskih predsednika
sindikata Toneta Bavdka smo do¬
bili dobre predloge za plodnejše
delo, vendar so bile izpolnjene le
nekatere naloge. Glavni vzrok, da
delo ni bilo boljše, je slab kad¬
rovski sestav upravnega odbora.
Mislim, da nosi del krivde za ta¬
ko stanje tudi sam občinski sin¬

dikalni svet, ki ni pripravil semi¬
narja za novoizvoljena vodstva,
ki bi nudil vsaj osnovno znanje
udelžencem. To se mi zdi, da je
ena najvažnejših oblik sodelova¬
nja, ki naj bi se je v tem letu
poslužil Občinski sindikalni svet.

VPRAŠANJE: Letos delate kot
samostojna gospodarska organiza¬
cija v sodelovanju s tovarno po¬
hištva »BREST« Cerknica. Ste S
tem ukrepom razširili tudi svojo
osnovno galanterijsko in žagarsko
proizvodnjo?

ODGOVOR: Z večletno prakso pri
izdelovanju galanterijskih proiz¬
vodov smo izpopolnili proizvodni
proces, dosegli kvalitetnejše izdel¬
ke ter se s tem dobro utrdili na
zunanjem trgu. Tako dobimo od
naših kupcev velika naročila, ki
jih ne moremo v celoti izvršiti.
V drugem polletju lanskega leta
smo začeli tudi z manjšo proiz¬
vodnjo kosovnega pohištva, ki jo
polagoma povečujemo. Z žagarsko
proizvodnjo krijemo v glavnem
potrebe naše finalne proizvodnje.

VPRAŠANJE: Lani je 1'luktu-
aeija delovne sile dosegla precej¬
šen porast in prav gotovo nega¬
tivno vplivala na proizvodnjo in
sam finančni uspeh podjetja. Kaj
mislite, kateri je glavni vzrok za
tako naglo prelivanje delovne si¬
le?

ODGOVOR: Res je, lani in tudi
letos je preseljevanje delovne sile
močno vplivalo na ustalitev pro¬
izvodnje. Na to vplivajo v manj¬
šem obsegu osebni prejemki, v
dobršni meri pa pomanjkanje sta¬
novanj in družbene prehrane, s
čimer bi odtegnili delavce od pol-
proletarskih teženj. Že lani smo
se lotili gradnje objekta, s kate¬
rim bi odpravili oba glavna pro¬
blema. Žal nam je nov gospo¬
darski sistem to preprečil. Naj¬
verjetneje bomo letos z gradnjo
nadaljevali z lastnimi sredstvi.

VPRAŠANJE: Povpreči osebni
dohodki zaposlenih tičijo na dnu
progresivne lestvice gospodarskih
organizacij občine. Kaj menite o
tem vprašanju in kako bo po
predloženem zaključnem računu v
prihodnje?

ODGOVOR: Zaključni račun je

pokazal, da so rezultati poslova¬
nja v preteklem letu dobri in smo
z uspehom premostili prve težave,
ki so nastopile z novimi predpisi.
Stanje se je proti koncu leta pre¬
cej izboljšalo. Na podlagi tega so
se osebni prejemki letos povečali
v povprečju za 20 %  delavcem in
okrog 15 %  uslužbencem. Lahko
pa pričakujemo še nadaljne iz¬
boljšave.

VPRAŠANJE: Ste že sestavili
predlog za nov upravni odbor sin¬
dikalne podružnice in, ali lahko
naštejete nekaj osnovnih nalog, ki
bodo postavljene pred novi od¬
bor?

ODGOVOR: Predlog ^a novi

upravni odbor je že sestav'';n.
Med nalogarhi, ki bodo najaktual¬
nejše pri delu novega upravnega
odbora, omenjam predvsem dve.
Nadaljevati moramo pričeto grad¬
njo enonadstropnega objekta in s
tem hitreje dvigati standard zapo¬
slenih. več moramo delati s pro¬
izvajalci po posameznih ekonom¬
skih enotah in jih seznanjati z
nalogami in problemi, ki so po¬
stavljeni pred slehernega našega
proizvajalca.

Dim

Naloge, ki jih ne smemo prezreti

Zopet je tu čas, ko volimo nove
samoupravne organe v podjetjih.
Nedvomno je to velika naloga
sindikata — slehernega člana ko¬
lektiva, saj moramo v te organe
izvoliti res najboljše, najbolj iz¬
kušene ljudi, če hočemo, da bomo
uspešno izvrševali naloge, ki sto¬
jijo pred našim gospodarstvom.

Da bomo pa kos tako zahtev¬
nim nalogam, je nujno, da teme¬
ljito analiziramo gospodarske
uspehe. Analizirati moramo uspe¬
he preteklega leta ter rezultate
gospodarjenja v letošnjem prvem
tromesečju. Po temeljiti analizi
bodo lahko delali novoizvoljeni
organi. Prav tako je potrebno, da
novim delavskim svetom in uprav¬
nim odborom posredujemo vse
pozitivne izkušnje, ki so jih do¬
segli organi samoupravljanja že
do sedaj, saj so te izkušnje vseka¬
kor bogate.

Sindikat mora skrbno spremlja¬
ti delo organov samoupravljanja,
posebno sedaj, ki dobivajo ti or¬
gani vse večje pristojnosti. V ne¬
katerih gospodarskih organizaci¬
jah ~a vodilni ljudje hote ali ne¬
hote izkoriščajo in prenašajo na
te organe tudi svoje dolžnosti.

V nekaterih gospodarskih orga¬

nizacijah v naši komuni delavski
sveti ali upravni odbori razprav¬
ljajo o problemih v podjetju, spre¬
jemajo pozitivne sklepe, za izvr¬
ševanje teh sklepov pa zadolžijo
prizadete službe v podjetju. Za¬
dolžiti bi pa morali direktorja, ki
je edini odgovoren, da službe iz¬
vršujejo svoje dolžnosti in da or¬
ganizira te službe tako, da pro¬
izvodnja nemoteno teče.

Take in podobne napake mora¬
mo čimprej izkoreniniti, kajti to
hromi delavsko samoupravljanje,
če direktor misli, da ni odgovoren
za izvajanje sklepov, katere sprej¬
mejo organi samoupravljanja.

Letošnji občni zbori sindikalnih
podružnic bodo morali o marsi¬
čem spregovoriti. Predvsem pa bo
potrebno, da spregovorijo o rezul¬
tatih novega gospodarskega siste¬
ma, delitvi dohodka, produktivno¬
sti dela, notranjih odnosih in o
problemih, ki ovirajo doseganje
še boljših rezultatov v gospodar¬
stvu.

Prav ti občni zbori naj dajo
smernice za gospodarjenje in
upravljanje vse od proizvajalca
v ekonomski enoti do centralnega
delavskega sveta.

T. B.

GLAS NOTRANJSKE

©

0 nekaterih aktualnih nalogah LMS po VII. kongresu LMS v Kranju

Pred kratkim smo izvedli v na¬
ši občini s člani okrajnega komi¬
teja LMS analizo po aktivih, o
delu in nalogah LMS po VIL kon¬
gresu LMS, ki je bil v Kranju 26.
in 27. I. 1962.

Predno bi šla na samo analizo
dela aktiva LMS v naši občini,
bi povzela nekatere besede tova¬
rišice Francke Strmoletove, pred¬
sednice Centralnega komiteja
LMS, iz referata o aktualnih na¬
logah LMS na VII. kongresu.

Naloga mladine je. da se bo od¬
ločno in dosledno borila za uve¬
ljavljanje načel delitve dohodka
po delu, za dvig proizvodnosti, za
resnično delavsko samoupravlja¬
nje, ki naj zajame slehernega čla¬
na delovnega kolektiva. Predno¬
sti, ki jih ima vsaka mlada gene¬
racija. ker jih podpirajo vzgojna
prizadevanja družbe, nas obvezu¬
jejo, da smo borci za še hitrejše
oblikovanje socialističnih odnosov
in socialistične morale. Mladina v
gospodarskih organizacijah, zbra¬
na v aktivu LM in dejavna v
ostalih oblikah dela naše organi¬
zacije, naj bo jedro vsega napred¬
nega. pomeni naj vsem proizva-
ja'cem oporo* pri uveljavljanju
njihovih pravic, želja in strem¬
ljenj. V svojih prizadevanjih za
uveljavljanje tega, kar si sami
postavljamo kot naloge in kar
družba od nas pričakuje, moramo
biti bolj vztrajni, bolj prizadevni
in nas birokratske teh mnogokrat
zlonamerne konsekvence, ki smo
jih tudi marsikdaj v preteklosti
doživeli, ne smejo ustaviti na za¬
črtani poti.

Pri nas je analiza pokazala, da
mnogi aktivi, na primer: aktiv Jel¬
ka Begunje, aktiv Mizarstvo, aktiv
Marof, aktiv Martinjak in aktiv
Bresta, niso resno jemali nalog, ki
jim jih je naložila družba. V akti¬
vu Jelka Begunje in aktivu Gra¬
dišče niso imeli v organih uprav¬
ljanja nobenega mladinca, kar ka¬
že, da so se vodstva aktiva pre¬
malo zavzela ustvariti povezavo
med organi upravljanja in mla¬
dinci. Za vzgled pa dajem mla¬
dinski aktiv Kovinoplastike, ki je
smelo začel reševati naloge in si
ustvaril tesno povezavo z organi
upravljanja.

V mesecu marcu so bile volitve
v nove organe upravljanja v pod¬
jetjih, vendar se mnogi aktivi ni¬
so pripravili na to, da bi v te or¬
gane predlagali najboljše mladin¬
ce in s tem ustvarili boljšo pove¬
zavo z organi samoupravljanja.
Od mladincev, ki so v DS, UO,
SIND itd., bomo v bodoče zahte¬
vali, da prenašajo želje, mnenja
in predloge mladincev tem orga¬
nom, istočasno pa morajo prenesti
sklepe organizacij mladincem v
aktivu.

Ena ostalih oblik dela mladih
proizvajalcev — upravljavcev naj
bi bile proizvodne konference, na
katerih naj bi obravnavali pro¬
bleme proizvodnje, ekonomskih
enot. kakor tudi probleme posa¬
meznika na delovnem mestu. Po¬
leg tega pa aktivi ne smejo videti
le probleme, ki nastajajo v po¬
djetju, marveč morajo biti sezna¬
njeni tudi s problemi komune.

Tov. Francka Strmoletova je na
kongresu poudarila, da bo treba
organizacijo LM v komuni posta¬
viti v drugačen položaj, v skladu
z razvojem komunalnega sistema,
ki gre v smeri utrjevanja in raz¬
vijanja komune kot osnovne druž¬
beno politične skupnosti prebi¬
valcev določenega teritorija, kjer
se rešujejo vsa njihova vpraša¬
nja.

Tako mesto in položaj Ljudske
mladine v komuni zahteva že da¬
našnja stopnja razvoja, zato bo
moral tudi novi statut LMJ to
odražati. Ljudska mladina se bo
morala v komuni vse bolj pove¬
zovati z ostalimi družbenimi in
političnimi organizacijami in so¬
delovati v komunalni samoupravi,
ker bo le tako lahko reševala pro¬
bleme mladih občanov ...

Po zadnjih ugotovitvah se mo¬
rajo mladinski aktivi na vasi v
bodoče bolj posvetiti problemom,
ki so na vasi, v komuni in in¬
tenzivneje sodelovati na zborih
občanov in tam izražati svoje pro¬
bleme, mišljenja in predloge. Pri
vaških aktivih je potrebno, da or¬
ganizirajo tribune mladih obča¬
nov, kjer se bo mladina sestajala
in reševala razne probleme, ki jih
bodo potem enotno predložili zbo¬

rom občanov. Istočasno pa bodo
morali smeleje reševati kulturno
in športno življenje ” v «muni z
ostalo mladino in družbeno poli¬
tičnimi organizacijami.

Posebna oblika dela je bila ne¬
dvomno revija dramskih del, ki
jo je organiziral Občinski komite
LMS. Vedno moramo upoštevati
interese mladine in po interesih
ustanavljati oblike dela, kot so
klubi, študijske grupe, sekcije in
podobno. V nekaterih mladinskih
aktivih je mladina popolnoma pa¬
sivna, ne sodeluje niti pri šport¬
nem, niti pri kulturnem življenju
v kraju. Potrebno je poživeti obo¬
je na ta način, da bomo organi¬
zirali razna tekmovanja, obiske in
posvetovanja med aktivi. Tako bi
izmenjali izkušnje, prikazali svoje
probleme in jih skušali skupno
rešiti.

V nekaterih primerih je vzrok
za nedelavnost mladine tudi vod¬
stvo mladinskega aktiva. Tak pri¬
mer je v mladinskem aktivu Jel¬
ka Begunje. Ko smo obiskali ak¬
tiv, da bi še s predsednikom pogo¬
vorili o težavah in problemih
mladinske organizacije,, predsed¬
nik ni prišel na dogovorjeni raz¬
govor.

Mislim, da mladinska organiza¬
cija s takim vodstvom, ne more
uspešno delati, zato bi morali v
takih primerih vodstvo zamenjati.
Ce hočemo uspešnejše delati, mo¬
ramo najprej utrditi vodstva mla¬
dinskih aktivov, ki naj bi se po¬
vezala z ostalimi družbeno-politič-
nimi organizacijami, ker bomo le
s skupnimi močmi dosegli uspehe.

M. H.

LESNA INDUSTRIJA IN IZVOZ

V času, ko v dnevnem časopisju
dan za dnem čitamo o problemih
izvoza, o nujnosti izvajanja zako¬
na o gozdovih, o nujnosti ukinitve
žaganja lesa na žagah venician-
kah in o preprečevanju špekula¬
cij v trgovanju z žaganim lesom
privatnih proizvajalcev, je prav,
da pogledamo, kako lesna indu¬
strija naše komune sodeluje v iz¬
vozu in kaj mislimo napraviti v
letošnjem letu, da bi bil uspeh
večji.

Če pogledamo lanskoletni izvoz,
ugotovimo, da je Brest izvozil za
1.400.000 dolarjev, Tisa za 220.000
dolarjev in ostali za 50.000 dolar¬
jev, skupaj kar čedna vsota. Mar¬
sikatera komuna bi na široko
propagirala ta uspeh. Izvoz je ob¬
segal pohištvo, zaboje, žagan les
in lesno galanterijo. Medtem ko
je pred tremi leti žagarska in
zabojarska proizvodnja prednjači¬
la pred pohištvom, je že v letu
1961 pohištvo daleč nad ostalimi
proizvodi. Kam smo izvažali?
Predvsem v USA, Kanado, Angli¬
jo, Švico, Italijo, Egipt in Izrael,
v zadnje tri države v glavnem
žagan les in zaboje.

In kaj letos? Nova proizvodnja
ivernih plošč bo prav gotovo po¬
sredno močno vplivala na pove¬
čan izvoz žaganega lesa, saj bomo
les, ki smo ga sedaj uporabljali
za mizarske plošče, lahko izvozili.
Ukrepi, ki morajo slediti v trgo¬
vini žaganega lesa z žag veneci-
ank, morajo nadalje usmeriti pro¬
izvodnjo tega lesa in prodajo v
izvoz. Večji napori naših žag, kva¬
litetnejša režija in dobava dopol-

IVERKA — NOVO TVORIVO

Tovarna ivernih plošč je zgra¬
jena z namenom, da omili po¬
manjkanje plošč za izdelavo pohi¬
štva, saj je znano, da je bila in¬
dustrija mizarskih plošč vse do
nedavnega premajhna in da ni
omogočala razširjanja proizvodnje
ploskovnega pohištva.

Sedaj imamo tako tovarno v
Cerknici z letno zmogljivostjo
10.000 m 3 . Tovarna pohištva v
Cerknici je vso proizvodnjo zače¬
la v iverni konstrukciji. Sedaj ka¬
že, da bodo tudi v ostalih podjet¬
jih naše komune začeli z uporabo
tega tvoriva. Plošče uporabljajo
za pohištvo, pri gradbeništvu za
obloge. Vsled izrednih izolacijskih
lastnosti je njihova uporabnost
silno velika. Misliti moramo na
proizvodnjo s- furnirji in drugimi
tvofivi oplemenitenih plošč.

T. T.

nilnih količin hlodovine, bo Bre¬
stu omogočila povečanje žaganega
lesa za 3000 m 3 , seveda pa bodo
morali tudi gozdarji iz gozdnega
gospodarstva, gozdnih obratov
KZ vedeti to, ker brez hlodov ni
žaganega lesa-za izvoz. Ker je tr¬
žišče z zaboji v zadnjih letih
usmerjeno zgolj na področje Sred¬
njega vzhoda, bo potrebe lahko
zadovoljila edina zabojarna na
Marofu v Loški dolini.

Poseben napredek (nad četrt
milijona dolarjev) je pričakovati
v povečanem izvozu pohištva. Do¬
sežki v januarju (po navadi je to
najslabši mesec) so bili letos za
100 %  boljši, kot lansko leto v ja¬
nuarju.

Tako povečanje pa zahteva od
naših pohištvenih delavcev znat¬
no večjih naporov, tako v pripra¬
vi, preskrbovanju in v sami pro¬
izvodnji, kajti povečati izvoz po¬
meni povečati skrb za količino,
kvaliteto — od besede do dejanj
je često zelo daleč in težka pot.
Skrbeti moramo tudi, da delo
opravimo do dogovorjenih rokov
potem pride še transport, ki mno¬
gokrat uniči kvaliteto.

Prepričani smo, da bo lesna in¬
dustrija Notranjske častno izvr¬
šila naloge izvoza, potrebno pa je,
da pri tem sodelujejo »tudi goz¬
darji in tisti, ki jim je poverjena
trgovina z lesom v naši komuni.

T. T.

CESTE V UPRAVLJANJE PODJETJU

S seje sveta za gradbene in ko¬
munalne zadeve.

Na seji sveta za gradbene in
komunalne zadeve so razpravljali
o predlogu odloka o kategorizaci¬
ji cest IV. reda na območju ObLO
Cerknica in o reorganizaciji v
cestni službi. Ceste, ki so jih do¬
slej upravljali administrativni or¬
gani, bodo sedaj vključili v naš
gospodarski in komunaln; sistem.
S cestami bi v bodoče gospodarila
cestna podjetja. Sedanja katego¬
rizacija cest IV. reda je bila za¬
starela in pomanjkljiva, zato so
o tem veliko razpravljali na sve¬

tu za gradbene in komunalne za¬
deve in na krajevnih odborih.
Mnenja so, da so ceste IV. reda
vse tiste ceste, ki so pomembnejše
za komuno in ki ustrezajo širini
3 m za enosmerni in 5 m za dvo¬
smerni promet. Cest IV. reda bo
po novi kategorizaciji 61 km jav¬
nih in 100 km vaških cest ter
ulic. Te ceste bi bile osnovna
sredstva cestnega podjetja, katero
bi jih vzdrževalo in rekonstruira¬
lo. Sedež podjetja bi bil v Gra¬
hovem, ker je tu center cestnega
omrežja.

MaD

o

GLAS NOTRANJSKE

1/2 ~K€WIIH®I>I.ASTII1A» 1 ®Ž

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiib iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,||||||||||||||||||||||miiii,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| 1 || M ,||||,|, | | |

Pri izdelovanju plastičnih izdelkov

Sodelovanje članov kolektiva

Člani kolektiva »Kovinoplasti¬
ka« Lož ne skrbijo samo za raz¬
voj lastnega podjetja, ampak skr¬
bijo tudi za razvoj družbenega
življenja v Loški dolini. To se
odraža v pomoči in sodelovanju
pri raznih družbenih organizaci¬
jah in društvih ter pri gradnji
športnih objektov.

Pred leti v Loški dolini skoro ni
bilo razvedrila, razen kina in
gostiln. To pa se je v zadnjem
času nekoliko spremenilo s pri¬
zadevnostjo in razumevanjem od¬
govornih činiteljev ter s sodelova¬
njem članov raznih kolektivov,
predvsem našega podjetja. Zgra¬
dili so letne veselične vrtove, ba¬
linišče, kegljišče in druge športne
naprave. Povsod so prispevali čla¬
ni kolektiva svoj delež. Ce pogle¬
damo na sodelovanje članov ko¬
lektiva pri gradnji kopališča v
Pudobu, bomo ugotovili, da je
vsak član kolektiva prispeval za
gradnjo enodnevni zaslužek, pri¬
spevek vseh delavcev znese 305.180
dinarjev. Člani kolektiva orodjar¬
ne v Pudobu so poleg finančnega
prispevka napravili še 936 prosto¬
voljni delovnih ur s prepričanjem,
da z dograditvijo kopališča ne bo¬

do zadovoljili le prebivalcev Lo¬
ške doline, temveč bo objekt do¬
bro služil tudi razvoju turizma.
Člani kolektiva sodelujejo tudi pri
DPD »Svoboda«, pod njenim okri¬
ljem prirejajo razne prireditve.

Prav gotovo bodo tudi v letoš¬
njem letu pokazali vsestransko
razumevanje pri nadaljnji grad¬
nji še nedokončanih športnih ob¬
jektov, predvsem kopališča kakor
tudi še večje sodelovanje in udej¬
stvovanje pri naših družbenih or¬
ganizacijah in društvih kot so:
DPD »Svoboda«, TVD »Partizan«,
v organizaciji SZDL in drugod.

Vse premalo pa je razgibana
sindikalna organizacija podjetja
in bo v bodoče potrebno, da delo
bolj poživimo. Smo pred volitva¬
mi v nov sindikalni odbor. Pre¬
misliti bomo morali, kakšne ljudi
bomo volili v sindikalni odbor, da
bodo le-ti kos vsem nalogam, ki
so postavljene pred našo sindikal¬
no organizacijo.

Predvideno je. da bo občni
zbor sindikalne podružnice 22.
aprila. Na tem občnem zboru bo¬
mo pregledali dosedanje delo sin¬
dikalne organizacije ter nakazali
smernice za bodoče delo.

Nova pridobitev

Ni še dolgo od tega, ko je bil
na zasedanju delavskega sveta
podjetja sprejet sklep, da naj
podjetje začne predelovati pla¬
stične mase. Popolnoma določe¬
nega proizvodnega programa, kaj
naj bi proizvajali, pa ni bilo. Ime¬
li smo samo voljo do dela, inicia¬
tivo kolektiva in vodilnih ljudi.
Sklenili smo podjetje čimbolj po¬
pularizirati in prikazati družbi,
da lahko uspe tudi kolektiv, ki je
brez industrijske tradicije, a ima
voljo, nadarjenost in zmožnost
premagati tudi razne tehnične
ovire, ki so postavljene predenj.

Analiza tržišča nam je poka¬
zala predvsem potrebe po farma¬
cevtski embalaži in po proizvodih
za široko potrošnjo.

Podjetje se je oslonilo na far¬
macevtsko industrijo, ki polagoma
prehaja iz steklene na plastično
embalažo. Farmacevtska embalaža
iz plastike ima to prednost, da
se svetlobni žarki pri plastiki po¬
polnoma drugače lomijo kot pri

V brigado

Bliža se mesec april. Ta mesec
imajo mladinske delovne brigade
svoj praznik. Vsako leto v mesecu
aprilu odhajajo prve mladinske
brigade. Tudi letos odhaja 8. apri¬
la prva brigada. Ta brigada je
delavsko-kmečka. Njena naloga
je, da pripravi teren in naselja
za študentske brigade.

Tudi iz Kovinoplastike bosta šla
dva mladinca in sicer: Markolčič

stekleni in žarki, ki prodirajo sko¬
zi plastično embalažo, ne vplivajo
na trajnost polnjenja, medtem ko
se pri stekleni embalaži prične
vsebina predčasno razkrajati in
izgubljati na svoji kvaliteti in
postane v kratkem času nerabna,
ali pa celo škodljiva.

Ker pa so izdelki farmacevtske
embalaže potrebovali razne napise
in etikete, je podjetje pred ne¬
davnim nabavilo specialni tiskar¬
ski stroj za tiskanje na plastično
embalažo. S tem strojem bomo po
želji naročnikov opremili s tiskom,
znaki in naslovom vsebine, far¬
macevtsko embalažo.

Specialne barve je podjetje na¬
bavilo iz uvoza, ker jih zaenkrat
domača industrija še ne izdeluje.
Njihova uporaba pa je minimal¬
na.

Vse to so nove pridobitve ko¬
lektiva »Kovinoplastike« Lož, z
njimi bomo izboljšali in izpopol¬
nili svoje delo.

bodo šli

Rudi in Turk Karel. Kolektiv bo
tem mladincem izplačal za čas
odsotnosti celotne mesečne pre¬
jemke, kakor če bi bili normalno
zaposleni. Mladincev se je sicer
prijavilo mnogo več, toda zaradi
razporeditve dela ne morejo iti
vsi, zato bodo šli ostali mladinci,
ki so se prijavili, z naslednjo iz¬
meno.

Preventivno okrevanje
zavarovancev

V letošnjem letu bo iz našega
podjetja odšlo na tritedensko pre¬
ventivno okrevanje 20—25 članov
kolektiva. Prednost imajo delavci,
ki delajo na zdravju škodljivih
delovnih mestih ali pa so zdrav¬
stveno ali socialno šibki. Vse stro¬
ške tritedenskega okrevanja bo
plačal Okrajni zavod za socialno
zavarovanje Ljubljana, medtem
ko bo 10. delavcem podjetje pla¬

čalo izredni plačani dopust.

Ostali člani kolektiva pa bodo
morali v ta namen izkoristiti svoj
redni dopust, oskrbo pa bodo
imeli plačano. Preventivno okre
vanje je predvideno skozi vse le¬
to od 15. III. dalje in sicer z
ozirom na bolezen v okrevališču
Poreč, oziroma Soči v dolini Tren¬
te.

V JESENI 1954. LETA

(NADALJEVANJE)

Začetna in najtežja pot je bila
opravljena. Določena je nadaljna
smer razvoja podjetja in sedaj
poglejmo, kakšno je bilo leto 1959,
ki je pomenilo prelomnico na po¬
ti razvoja.

Na redni seji je DS podjetja
koncem leta 1958 sklenil: izdelati
je treba ročni stroj za predelavo
plastičnih mas — podjetje je kre¬
nilo na novo pot. Z novo proiz¬
vodnjo še nismo imeli nobenih
izkušenj, še manj pa strokovnja¬
kov.

Ljudje so se »zagrizli« v delo,
risali načrte, brusili, kalili in se
pošteno potili. In prvi strojček na
ročni pogon je stekel v prvi po¬
lovici leta. Ni deloval kot bi pri¬
čakovali, toda delček izkušenj je
bil tu. Kmalu je biP kupljen še en
ročni strojček in ta je bil osnova
za izdelavo novih 10 strojev. Le
malo časa je preteklo in pokaza¬

lo se je, da taka proizvodnja ni
rentabilna. V najkrajšem času je
bil po lastni konstrukciji urejen
hidravlični pogon, imel pa je še
vedno nekatere pomanjkljivosti.

V načrtu smo imeli povečanje
obrata, kar je bilo storjeno v na¬
slednjih letih z dodatno adaptaci¬
jo zgradbe, kjer je proizvodnja že
tekla. Izdelovali smo predvsem
embalažo za farmacevtsko indust¬
rijo: razne fiole, zamaške, stekle¬
ničke itd. Proizvajali smo nekaj
artiklov za široko potrošnjo: na¬
prstnike, podstavke za posodo in
ščipalke za perilo. Število izdel¬
kov ni bilo veliko, proizvodnja pa
je le stekla. Promet izdelkov pla¬
stičnih mas je do konca leta zna¬
šal ca. 4 milijone, kar ni bilo ve¬
liko glede na vložena sredstva,
toda kasnejši razvoj bo pokazal,
da je bila pot pravilno začrtana.
Težave so nastale s tem, ker ni¬
smo poznali plastičnih mas. Brez
izkušenj smo pričeli izdelovati

stroje in potrebne kalupe. Kakor
pred leti v kovinski stroki, tak za¬
četek je bil tu. Za tedanje naše
življenje so značilne besede: »Obi¬
lo dela, precej porazov, izkušnje
pa so rasle in znanje ljudi je bilo
vedno bogatejše.«

Poudariti je treba, da je kljub
dokaj slabemu strojnemu parku v
orodjarni, kolektiv realiziral za¬
stavljeno nalogo ter je usmeril
proizvodnjo tudi na predelavo
plastičnih mas. V obratu orodjar¬
ne je bilo tedaj samo sedem
strojev, pa še ti so bili stari in
delo predelani za potrebe podjetja.
Sele v naslednjih letih se je
strojni park v tem obratu izpo¬
polnil.

Število artiklov kovinske stroke
je v tem letu precej popaslo.
Omenimo naj, da je bila v tem
letu popolnoma osvojena proiz¬
vodnja karnis tipa »Loždol«. Vsi
stroji in naprave so izdelani do¬
ma in čeprav je izvaljanih že na
deset tisoče metrov karnis, stroji
še vedno delujejo brez napak. Da
bi zaposlili delovno silo v Babnem
polju, je kolektiv sklenil povečati

obrat v tem kraju. V tem obratu
je predvsem montažni oddelek
kovinske stroke in proizvodnja ne¬
katerih elektro proizvodov.

Razširjena proizvodnja je zahte¬
vala tudi lite sestavne dele za vr¬
sto artiklov. Kolektiv je bil pri¬
moran postaviti lastno livarno za
barvne kovine. Predvsem pa je
bila livarna urejena zato, da se
izpopolni asortiman proizvodov
gradbenega okovja. Livarna je po¬
stavljena v stavbi, ki sploh ni bi¬
la grajena v ta namen in preure¬
ditev je bila precej draga. Ko¬
lektiv pa je trdno prepričan, da
so denarna sredstva dobro nalo¬
žena.

Poglejmo še, kakšen je bil
uspeh podjetja v tem letu! Bruto
proizvodnja je porasla za ca. 160
milijonov v primerjavi z letom
1958, kar je ca. 500 milijonov din.
Kolektiv pa je štel povprečno ca-
450 članov. Bruto proizvodnja na
posameznika je bila še vedno
mahjna, vendar večja kot v pre¬
teklem letu, kar jasno kaže, da se
je kolektiv stalno izpopolnjeval.

(Nadaljevanje prihodnjič)

O LAS NOTRANJSKE

•©

Za naše kmetovalce

Vprašanje: V. S., kmet z Rake¬
ka, vprašuje, kakšen obseg bo za¬
jela arondacija na rakovškem
polju v prihodnjih letih in kakšne

pravice ima kot arondacijski
oškodovanec?

Odgovor: Letos bomo arondirali
površine, ki jih domačini poznajo

IZ KOLEKTIVA KOVINOPLASTIKA LOŽ

Mladi umetniki na  odru

Na reviji dramskih del, ki jo je
organiziral občinski komite LMS
v Cerknici, so se pomerili mladi
umetniki z Unca, Rakeka in iz
kolektiva »Kovinoplastike« Lož.
Prvi se nam je predstavil mladin¬
ski aktiv z Unca s komedijo v
treh dejanjih »Ad acta«, drugi
mladinski aktiv z Rakeka s kome-

predstave naše mladine.

Pri izvajanju del so opazili, da
večina igralcev ni pokazala dovolj
dinamike, da ni tekel tekst. Po¬
manjkljiva je bila tudi izgovorja¬
va, maskiranje, scena ter razsvet¬
ljava. Ce upoštevamo pogoje, v
kakršnih delajo ti amaterji, mo¬
ramo vsem trem kolektivom izreči

Dramska skupina mladih Rakovčanov se je z uspehom predstavila
na reviji dramskih del v Cerknici

dijo »Dobrodošla miss Agata«.
Zadnji je nastopil mladinski aktiv
•Kovinoplastike'« Lož s komedijo
»Zakonci stavkajo«. Prebivalci iz
Cerknice in okolice so pri vsaki
predstavi napolnili dvorano in
mlade izvajalce nagradili z dol¬
gim aplavzom ter tako pokazali
veliko zanimanje za dramske

le pohvalo in priznanje. Zal, da
se nam aktiv iz Cerknice, ki ima
boljše pogoje in večjo možnost
pri izbiri igralcev, ni predstavil.

Revija dramskih del bo brez
dvoma pobuda še ostalim mladin¬
skim aktivom in je lahko vzor tu¬
di društvom »Svobod« v občini.

S. J.

ČLANI KOLEKTIVA

Da bi si uredniška komisija pri
podjetju pridobila čim širši krog
sodelavcev, razpisujemo nagrado
za najboljši članek. Dopis ali čla¬
nek naj bi vseboval temo iz druž¬
benega upravljanja, decentraliza¬
cije v podjetju, opis doživetja v
proizvodnji, kolektivu. Članki naj
bi vsebovali predloge za zboljša¬
nje deia ter naj bi govorili o
medsebojnih odnosih v podjetju.
Članek naj bo dolg največ eno in

pol pisane strani. Vse članke, ki
bodo do 10. aprila poslani kadrov¬
sko socialnemu oddelku v pod¬
jetju, bo redakcijska komisija pre¬
gledala in tri najboljše nagradila.
Prva nagrada 3000 din
Druga nagrada 2000 din
Tretja nagrada 1000 din
Najboljše prispevke bomo tudi
objavili. Zaželjeni so članki di¬
rektnih proizvajalcev v podjetju.

Letni dopust morajo izkoristiti

Na zadnjem zasedanju central¬
nega delavskega sveta podjetja so
člani veliko razpravljali o letnih
dopustih. Tako so ugotovili, da je
bilo v letu 1961 mnogo članov ko¬
lektiva, ki niso izkoristili svojega
rednega letnega dopusta, naj si bo
to zaradi preobremenjenosti, ali
pa niso mogli dobiti zamenjave
na svojem delovnem mestu in

podobno. Zato je centralni delav¬
ski svet sklenil, da morajo člani
kolektiva v letu 1962 izkoristiti
letni dopust, ker v bodoče ne bo
podjetje več plačevalo dopustov.
Posamezni obrati bodo sporazum¬
no z oddelki in člani kolektiva
planirali vsakemu posamezniku
letni dopust, tako da ne bo priza¬
deta proizvodnja.

AKTIV INVALIDOV

Te dni je bil v podjetju usta¬
novljen aktiv invalidov. Na se¬
stanku invalidov so izvolili 5-član-
ski odbor, ki ga bo vodil Kočevar
Anton. Odbor aktiva invalidov bo
predvsem skrbel za primerna de¬
lovna mesta invalidov v podjetju,

za pravilen odnos nadrejenih do
invalidov, kakor tudi za povezavo
s kadrovsko socialnim oddelkom v
podjetju. Odbor pa bo reševal tu¬
di vsa vprašanja, ki se tičejo in¬
validov in njihovih pravic.

pod imeni: »Ronca«, »Otave« in
»Luže«. Prihodnje leto bomo
arondacijski kompleks razširili še
na »Sračnik« in ravninski predel
k. o. Unec, vse do naselja Unec.
S tem bo živinorejski obrat prido¬
bil površino 40 ha njivskih povr¬
šin. Z ureditvijo tega kompleksa,
po 4 ali 5 letih pa bi z arondacijo
zasegli še površine na drugi stra¬
ni okrajne ceste, to je v »Gruben-
ci«. Površine med Škocjansko
potjo in železnico so namenjene v
perspektivi za privatne kmete,
tja se družbeni sektor ne bo širil.

Pravice, ki jih imajo arondacij¬
ski oškodovanci ureja Zakon o iz¬
koriščanju kmetijskega zemljišča
v V. poglavju, ki govori o aron¬
daciji (Ur. 1. FLRJ, št. 43/59). Po
tem zakonu dobi kmet praviloma
za pripojeno zemljišče povračilo v
zemljišču. Če med zadrugo in pri¬
zadetim kmetom ne bo dosežen
sporazum o zamenjavi zemljišč,
dobi kmet denarno odškodnino.
Prav tako dobi denarno odškodni¬
no lastnik pripojenega zemljišča,
ki ni kmet.

Vprašanje: M. F. iz Cerknice

vprašuje, kako bi zatrl voluharja,
ki mu vsako pomlad naredi veli¬
ko škode na vrtu?

Odgovor: V novejšem času se
vse bolj uveljavlja zatiranje volu¬
harja s kemičnim pripravkom
»Endrinom«, ki je zelo primeren
za plantažne nasade. Škropimo po
površini v 0,5 %  koncentraciji v
jeseni ali zgodnji pomladi. V dru¬
gih letnih časih ne škropimo, ker
je škropivo strupeno in nevarno
za čebele kot tudi za domače ži¬
vali.

Na kmečkih vrtovih lahko za¬
tiramo voluharja na več načinov.
Tako ga uničimo s Cymagom. ki
ga s prašilniki zaprašimo v rove.
V dotiku z zemeljsko vlago se
razvije strupen plin cianovodik,
ki voluharja uniči. Uspešen je tu¬
di lov s pastjo ali z zastrupljeno
vabo. V obeh primerih razgrnemo
rov in nastavimo past oziroma va¬
bo. Voluhar, ki ne prenaša prepi¬
ha v rovih, se ob zagrinjanju ro¬
vov ujame v past ali zastrupi z
vabo. Paziti moramo, da odstrani¬
mo vonj po človeku, ker ta volu¬
harja odganja. Vabe pripravljamo
navadno iz korenčnic, zastruplje¬
nih s forfin pasto. Ravnati mora¬
mo previdno, ker je fosfin pasta
strupena tudi za človeka in do¬
mače živali.

Pridelovanje semenskega krompirja

Področje naše občine je prizna¬
no v republiškem merilu za pri¬
delovanje semenskega krompirja.
Saj imamo v občini precej dobrih
pridelovalcev, ki se s tem ukvar¬
jajo že več kot 10 let. Vsakoletne
površine, posejane s pogodbenim
semenskim krompirjem, se giblje¬
jo od 25—40 ha. Prva leta so sa¬
dili predvsem sorto »Voran«, ki
ni izbirčna glede zemlje, je pa od¬
porna zoper bolezni in daje veli¬
ke pridelke. V desetletnem po¬
vprečju je dala ta sorta 311 q na
hektar.

Zadnja leta »Voran« vedno bolj
odrivajo zgodnejše kvalitetne je¬
dilne sorte, predvsem znana sred-
njerana sorta »Bintje«, ki se je
silno priljubila našim potrošni¬
kom. Posebno povprašujejo po tej
sorti letos, zaradi slabega pridel¬
ka v lanskem letu.

Kaj storiti, da preprečimo take
letine?

Ena najvažnejših nalog je vse¬
kakor priprava zemlje že v jeseni.
Izredno pomembno pa je tudi na-
kaljevanje ali siljenje krompirja.
S siljenjem povečamo pridelek za
10—25 %.  Poleg tega zboljšamo
semensko vrednost krompirja. Z
nakalitvijo pridobimo na času
najmanj 14 dni, zato zgodnji iz¬
kop priznanega semena ne bo tr¬
pel na pridelku in kvaliteti, ker
bo seme pravočasno dozorelo. Med
nakalitvijo ugotovimo tudi čistost
sorte (po barvi kalčkov) in izlo¬
čimo lahko vse bolne gomolje (ni-
tavost).

Za nakalitev krompirja mora¬
mo imeti primeren svetel prostor,
kjer naj bo stalna temperatura
najmanj 8° C. Najboljša toplota
pa je 12—15° C. Seme damo naka-
liti vsaj 3—4 tedne pred saditvijo
v holandske zabojčke, največ dva
sloja na debelo, tako da pride
svetloba do vsakega gomolja. Za¬
pomniti si moramo, da svetloba
priprečuje kaljenje, tema pa ka¬
ljenje pospešuje. Ce nimamo ho¬
landskih zabojčkov, lahko upora¬
bimo sadne zaboje ali gajbe. Pri¬
merne so tudi etažne police, na
katerih hranimo jabolka. V skraj¬
nem primeru pa seme nasujemo
po tleh (cementna tla niso pri¬
merna), ravno tako ne ve£ Kot

dve plasti na debelo. Siljen krom¬
pir ne smemo po nakalitvi pobi¬
rati v vreče, ker se nam bo polo¬
milo preveč kalčkov. Bolje je, da
ga zložimo v kakršnekoli zaboje,
ki jih odpeljemo na njivo ter di¬
rektno iz njih nametavamo.

Pri pravilni nakalitvi so kalčki
majhni in močni ter zelo elastični
tako da je mnogo manjša nevar¬
nost, da se odlomijo, kakor pa pri
nenakaljenemu semenu. Če je
temperatura pri nakalitvi preniz¬
ka, si pomagamo, z ogrevanjem.

Nadaljni ukrep je pravilno in
pravočasno gnojenje z umetnimi
gnojili. Ker vemo. da je krompir
kalijeva rastlina in da kalij in
fosfor delujeta na odpornost se¬
mena, bomo semenski krompir
gnojili predvsem s tema dvema
gnojiloma. Seveda je prvi pogoj,
da je njiva predhodno pognojena
s hlevskim gnojem 300—400 q na
hektar. Kalijevo sol bomo potro¬
sili okrog 250 kg na ha tri tedne
pred saditvijo, kar da okrog 100
kilogramov čistega kalija, kolikor
ga tudi krompir ob dobrem pri¬
delku odnese z njive. Obenem s
kalijevo soljo bomo trosili tudi
superfosfat in sicer 500 kg na ha.
Fosfor se v zemlji ne izpira, zato
z njim lahko gnojimo za zalogo.
Dušičnatih gnojil bomo dali na
semenske parcele največ do 150
kilogramov na ha. Če je njiva iz¬
redno dobro pognojena ali pa sa¬
dimo krompir za deteljo, bomo
obrok dušika znižali na 50 kg na
hektar. Ce bomo gnojili z nitro-
foskalom, ki ga imajo kmetijske
zadruge na zalogi, moramo gnojiti
v razmerju 4:12:9. Razmerje pa
moramo dopolniti in sicer pri do¬
zi 600 kg na ha nitrofoskala še
50—100 kg nitromonkala in 50—
100 kg na ha kalijeve soli. Z du¬
šikom lahko gnojimo tudi pod list
pred prvim okopavanjem.

Franc Gornik

Glasilo »GLAS NOTRANJSKE«
izdaja Obč. odbor SDZL Cerknica
— Urejuje ga uredniški odbor —
Glavni urednik Mlinar Danilo —
Izhaja enkrat mesečno — Tisk
CZP »Kočevski tisk« Kočevje

Q . .—---  ■ -  «LAA NOTRANJSKE

Prosvetno delo in pevski zbori v Cerknici

in še kaj . . .

Pusti zimski dnevi bodo kmalu
za nami. Nad Cerknico pa še ved¬
no brije mrzel veter. Kot nalašč
so dolgi zimski dnevi za prosvet¬
no delo. O tem tolikokrat raz¬
pravljamo na sestankih in sejah.

Kakšno in kako uspešno je pro¬
svetno delo v Cerknici? Ali je do¬
volj razumevanja za omenjeno
dejavnost? Ali gospodarska pod¬
jetja in družbene organizacije
skrbijo, oziroma se zanimajo za
razvoj kulturnega dela? Veliko je
vprašanj, ki se vsa nanašajo na
kulturno in prosvetno dejavnost v
Cerknici in njenem okolišu. Za¬
kaj? Da, zakaj... ?

No, dragi bralec, morda boš iz
'ega skromnega članka izluščil
jedro resnice in našel odgovor na
svoja vprašanja.

Večer je. Delavci in delavke
tovarne »-Brest" so že na svojih
domovih, saj je bilo delo končano
že ob 14. uri — le popoldanska iz¬
mena še dela in ob večeru uzreš
razsvetljena okna tovarne, ki pri¬
čajo, da delo še vedno teče. Od to¬
varne kreneš proti sredini Cerk¬
nice — čez naš novi most. Pot te
zanese na desno po Gerbičevi
ulici, mimo »Štalice« gasilskega
doma. Cuj, kaj je to? Uho nehote
prisluhne. Petje — slišiš visoke
glasove tenorja in soprana in niz¬
ke glasove alta in basa. Postojiš
in spet prisluhneš. To so vaje
pevskih zborov v Cerknici. Zunaj
sneg, veter, mraz — pevci in pev¬
ke pa kljub temu prihajajo na
redne tedenske pevske vaje. Tu so
zbrani iz Dolenje vasi, Dolenjega
Jezera, Begunj itd. V mrzli zimski
večer drhte glasovi pevskega zbo¬
ra. Pripovedujejo nam o trdni vo¬
lji pevcev, ki hočejo doseči kar
najlepši uspeh.

Kako se udejstvujejo Cerkniča¬
ni in okoličani pri pevskih zbo¬
rih? Kdo sodeluje pri pevskih
zborih in kakšni so njihovi cilji?
Toliko vprašanj, da ni nanje mo¬
goče takoj odgovoriti. Dragi bra¬
lec, če te zanimajo ta vprašanja,
pa skupno poglejmo preteklost.

PeVski zbori imajo v Cerknici
že tradicijo. Imeli smo že različ¬
ne pevske zbore, ki so dosegli le¬
pe uspehe, a pevci so se kmalu
razšli Zakaj to? Je morda kdo
prepovedal širiti lepo petje v
Cerknici? Večina občanov je žele¬
la poslušati lepo petje, tako tudi
razne družbeno-politične organi¬
zacije. Čudno, kje je bil potem
vzrok, da so zbori razpadli. Ce
hočemo na to odgovoriti, moramo
bralce seznaniti, s kakšnimi teža¬
vami se bori naš pevski zbor. Čla¬
ni pevskega zbora prostovoljno
žrtvujejo svoj prosti čas za redne
pevske vaje. Učijo se na skupnih
vajah, le malokateri pevec pesem
lahko naštudira doma, saj to je
skoraj nemogoče, ker je za učenje
petja potreben tudi instrument, ki
ga ima le redek član zbora. Tako
vidimo, da vsaka zamujena pev¬
ska vaja škoduje kvaliteti pevske¬
ga zbora. Mnogokrat, ko je slabo
vreme, slaba pot, bi marsikdo ra¬
je ostal doma na toplem v krogu
svoje družine, bral lepo knjigo,
ali pa poslušal radio. Se teže si
vzamejo prosti čas za večerne
pevske vaje očetje in matere. Z
dobro voljo pa gre vse, pravi lep
slovenski pregovor.,

Kdor ne pozna dela s pevskimi
zbori, bi menil, da ne pomeni ve¬
liko, če kdo malo zamudi pevsko
vajo. Toda to ni tako! Ce manjka

pol urice le nekaj članov zbora,
vaja ne uspe ... Prejšnji zbori so
razpadli predvsem zato. ker so bi¬
li člani premalo požrtvovalni.
Mnogokrat pa so naleteli tudi na
nerazumevanje odgovornih ljudi v
cerkniški občini. Na sestankih so
veliko govorili o tem, da je treba
podpirati prosvetno dejavnost na
raznih področjih, ji dajati nove
smernice in skrbeti, da bo zažive¬
la. Prav tako govorili tudi o pev¬
skih zborih; pevci so sodelovali
na vseh proslavah, praznovanjih
itd. To je postala njihova dolž¬
nost. čeprav so bili obveščeni o
času in kraju nastopa čestokrat
samo kratke tri dni preje. Kako
pa po nastopu? Včasih se je res
kdo spomnil in se pevcem zahva¬
lil za sodelovanje, saj je bila to

le skromna nagrada za ves trud in
izgubljeni prosti čas.

Kdor bo do tu prebral članek,
ki ne bo več belil glave, zakaj je
bilo delo v dosedanjih pevskih
zborih neuspešno. Nehote se ti
vrine misel, da bi primerjal pev¬
ski zbor s klobukom ali obleko,
ki jo vzameš iz omare tedaj, ko jo
rabiš, celo leto pa se zanjo ne
zanimaš.

Tako je bilo pred leti — sedaj
pa je precej drugače. Naš pevski
zbor smo ustanovili v dveh eta¬
pah. Na pobudo starih pevcev, ki
so sodelovali v zboru že pred pe¬
timi leti, smo najprej ustanovili
moški pevski zbor 2. II. 1961. V
začetku smo imeli le malo članov.
Pričeli smo z rednimi pevskimi
vajami dvakrat tedensko po dve
uri. V začetku je šlo težko, ker
nekateri člani še nikdar niso so¬
delovali pri zborovskem petju.
Začetne težave pa so bile kmalu
premagane. Moški pevski zbor je
kmalu sodeloval na proslavi pri
odkritju spomenika padlim bor¬
cem NOV v Žilcah, ob 1. maju,
29. novembru, ob Dnevu mrtvih in
ob drugih prilikah. Zel je prizna¬
nje, kar mu je dalo moralno moč
in polet. Sklenili smo ustanoviti
tudi ženski pevski zbor; ta je pri¬
čel z delom 13. 11. 1961. V za¬
četku smo imeli 8 članic, danes
pa sodeluje v zboru 25 pevk.

Moški pevski zbor ima vaje v
torek in petek, ženski pa vadi v
ponedeljek in sredo.

Perspektive pevskih zborov so
zelo široke. Moški, ženski in rpe-
šani zbor bo pripravil v tem letu
zabavne programe po različnih

krajih in sicer: v Cerknici, na Ve¬
likih Blokah. Prezidu, Begunjah,
Grahovem, Planini, Borovnici itd.
V programu bodo sodelovali tudi
havajski trio, moški in ženski du¬
eti s spremljavo, skeči itd.

Marsikaterega ljubitelja petja
in glasbe bo zanimalo, kakšna je
notranja ureditev zbora. Pevski
zbor ima svoj upravni odbor, ki
sestoji iz 8 članov in članic —
ima še predsednika, tajnika in ar¬
hivarja. UO posreduje svoje skle¬
pe članstvu pevskega zbora in re¬
šuje naloge. Problemov ima UO
pevskega zbora veliko, saj mora
skrbeti, da je prostor, kjer so vaje
vedno zakurjen, nabavlja notni
material itd. Na seji so izrazili že¬
ljo, da bi člani zbora imeli enotna
oblačila. To je zvezano z izdatki,
ki jih pa zbor nikakor sam ne bi
mogel kriti. Upravni odbor je za¬
to sklenil poprositi gospodarske

in politične organizacije za fi¬
nančno pomoč. Kakšen je bil od¬
ziv.

Nekatera podjetja in organiza¬
cije so nam pripravljena pomagati,
druge pa zopet ne. V Cerknici me¬
nijo, da nobena prosvetna dejav¬
nost ne more biti trajna. Delo
pevske sekcije zahteva mnogo tru¬
da in požrtvovalnosti. Vendar pa
ni samo to vzrok, da kulturno
prosvetno delo ne zaživi.

Pevski zbori Cerknice se na tem
mestu zahvaljujemo za moralno
in materialno pomoč:

— Upravnemu odboru tovarne
pohištva »Brest« Cerknica.

— Zvezi Svobod in prosvetnih
društev Cerknica.

— SZDL Cerknica.

— Krajevni skupnosti Cerknica.

Predvsem pa se zahvaljujemo
delovnemu kolektivu tovarne
»Brest« in upravnemu odboru.

Prepričani smo, da ima pro¬
svetno delo v Cerknici ob takem
razumevanju najlepše / perspekti¬
ve in garancijo za svoj uspeh.

Upravni odbor
pevskega zbora Cerknica

Krajevne organizacije SZDL v
naši komuni so se začele posluže¬
vati novih oblik obveščanja/ svo¬
jega članstva o problematiki in
novostih. V mesecu marcu so bile
sklicane prve javne tribune po
vseh večjih krajih v občini. Tu so
razpravljali o družbenem planu
in proračunu občine za leto 1962.

Ravnokar so končane volitve v
organe delavskega upravljanja v
podjetju »Brest« Cerknica. Raz- t
vojna pot delavskega upravljanja
je v Brestu do danes prišla toliko
daleč, da z gotovostjo trdimo, da
je sleherni proizvajalec tudi ne¬
posredni upravljalec, saj ekonom- a
ske enote, ki iz dneva v dan do- %
bivajo širši pomen, omogočajo
neposredni vpliv proizvajalca na
odločitve centralnih organov to- I
varn ali podjetja kot celote.

Vlogo centralnega delavskega
sveta Bresta danes in nekdaj ni
mogoče primerjati, kajti z decen- S
tralizacijo je le-ta dobil povsem
novo vsebino delo. Delavski svet
sedaj res lahko kroji politiko pod¬
jetja v zunanjih in notranjih od :
nosih, organi upravljanja, poslov/
nih enot. DS, UO in EE so tako
najbolj približane proizvodnim 'i
problemom, rešujejo pa vsa spe- 9
cifična vprašanja proizvodnje, .'
prodaje, odnosov in ekonomike. V
vse večji konkurenci na tržišču, v
ceni in kvaliteti, v čim večji tež- 9
■nji po večjih osebnih dohodkih /L:
in skladih, iz dneva v dan raste II
odgovornost naših proizvajalcev, 9
ki pa bodo vse te stvari lahko |s
ugodno rešili, saj jim to omogoča- I
■jo oblike in vsebina dela organov 9
upravljanja in neposrednih pro- 9
izvajalcev.

' V »Brestu« so sedaj izvolili cen- Ig
tralni delavski svet, delavske sve- Ij
te imajo tudi v poslovnih enotah.
Računamo, da v vseh organih, to “j
je v delavskih svetih, upravnih
odborih, komisijah in ekonomskih >
enotah, aktivno sodeluje 110 čla-
nov kolektiva, poleg članov iz -
ekonomskih enot, ki tudi nepo- |
sredno odločajo.

Lahko trdimo, da je z novimi ■
pravili in pravilniki, sprejetimi >■
v lanskem letu, odprto široko pod- S
ročje dela za vse organe upravlja- 1
nja, ki jim želimo uspeha, zlasti S
v času, ko vsi želimo uspehov na- a
šega gospodarstva.

T. T.

Perišče bodo
dogradili

Letos se bodo nadaljevala dela ;I
dokončne izgradnje perišča v Pu- ;
dobu. Dela v vodi so v glavnem
končana. Letos bo potrebno žabe- 9
tonirati še ploščo s štirimi peril¬
niki, ki bodo segali vse do mostu,
napraviti je potrebno še streho ”
nad kanalom in speljati 1,5 m ši¬
roko pot iz glavne ceste do peri- k
šča. Sredstev, ki so še potrebna .
za omenjena dela trenutno ni in |
čaka sekcijo, ki rešuje ta vpra- ,
šanja še velika naloga, kako do¬
biti manjkajoča sredstva, vendar g
pa moramo poudariti, da so va- 1
ščani Pudoba v preteklem letu |
pri izgradnji perišča izpolnili vse s
sprejete obveznosti glede prosto¬
voljnega dela in prevozov. S taki- 9
mi akcijami bodo tudi letos va- jr!
ščani Pudoba prispevali vse, kar /■
je potrebno za dograditev tega ,,
potrebnega komunalnega objekta, jj
SK

Takega načina obveščanja se bo¬
do krajevne organizacije v bodoče
še bolj posluževale, ker bodo le
tako člani najbolje seznanjeni s
problematiko svojega kraja, ob¬
enem pa bodo lahko dajali tudi
predloge za reševanje perečih pro¬
blemov.

FT

Ženski pevski zbor v Cerknici

Prva javna tribuna


GLAS NOTRANJSKE

e

Nekaj misli o kulturem življenju

Z  bogatim in pestrim kulturnim
življenjem se ne moremo pohva¬
liti. Ce nisi izbirčen, greš lahko
dvakrat na teden v kino, tu in
tam gledaš in poslušaš razne
►►fante«, ki bi radi hitro zaslužili
na račun priljubljenosti Avseni¬
kovih viž, morda še kakšna dram¬
ska uprizoritev in pri kraju smo.

Domače amaterske ustvarjalno¬
sti je zelo malo. V primerjavi s
preteklostjo pa jo je vedno manj.
Tudi kvaliteta je ostala na isti
ravni, če ni celo padla. Vse zma-
govitejšemu pohodu filma, tele¬
vizije, radia itd., se amatersko
delo ne bo moglo upirati. Napori
redkih požrtvovalnih ljudi se bo¬
do vedno slabše obrestovali. Da
bi vsaj delno šli v korak s časom,
bi bilo nujno dvigniti kvaliteto
amaterske ustvarjalnosti. Potreb¬
no bi bilo sodobno urediti dvo¬
rane in vsaj včasih povabiti pro¬
fesionalne učitelje. To pa kajpak
zahteva denarna sredstva in tako
je začarani krog sklenjen. Čeprav
je pomanjkanje denarja povsod
boleče, bi večja podpora društvom
in glasbeni šoli ne smela biti
vprašanje. To je edina rešitev, ali
pa je naš že tako slabokrvni
amaterizem obstojen na propad.
Mačehovski odnos do kulture že

kaže (kmalu pa bo še bolj!) slabe
posledice.

Za letošnji mladinski festival
dramskih del smo rekli, da je
uspel. Ali bomo za prihodnjega
tudi lahko, če bo ostala kvaliteta
na isti višini? In to se bo prav
gotovo zgodilo, če ne bomo poskr¬
beli za hitrejši razvoj dramske
ustvarjalnosti. Potem tudi festi¬
valov ne bo treba prirejati, saj
smo že na prvem vse videli.

Danes še lahko popravimo na¬
pake; v prihodnje, ko bo treba
pričeti vse znova, bo mnogo teže,
kajti vsi vemo, da je kultura člo¬
veku vedno potrebnejša. MaD

DELO MLADINE V SGP
»GRADIŠČU«

V letošnjem letu si je mladinski
aktiv že napravil plan dela za
pomladanske dni. Mladinci skoraj
vsi stanujejo v Cerknici, zato si
žele razvedrila v prostem času.
Uredili si bodo svoj klub in naro¬
čili razne revije, radio aparat pa
so že dobili. Denarna sredstva za
revije in ostalo mislijo sami zbra¬
ti s prodajo starega železa. Ure¬
diti nameravajo tudi prostore
okrog svojega stanovanja in okrog
upravnih prostorov podjetja.

MaD

Slika za nagradni podpis

Pomlad prihaja v deželo in Cerkniško jezero je privabilo na mirno
jezersko gladino prve obiskovalec. Le koga ne bi prevzel lep sončni
dan. Učenci so hitro pometali šolske stvari in si zahoteli vožnje po
jezeru. Brž so zlezli na splav, ki je razen doma izdelanih čolnov
posebnost Cerkniškega jezera. Morda se bodo zadnjič peljali z za¬
starelim prometnim sredstvom na Cerkniškem jezeru. Kdo ve!?

K sliki, ki jo objavljamo namesto križanke, želimo čimveč do¬
miselnih in duhovitih podpisov. Uredniški odbor bo dva najboljša
nagradil s 1000 in 500 dinarji. Prispevek pošljite do 13. aprila
1962 na naslov: »Glas Notranjske«, Cerknica.

Avtobusno zvezo bi radi

Loški dolini se res ni treba pri¬
toževati zaradi avtobusnih zvez
z različnimi kraji in z Ljubljano,
saj odhaja dnevno kar sedem av¬
tobusov, šest avtobusov pa pride
v Loško dolino. Vendar je kljub
temu del Loške doline prizadet.
Tako imajo ugodnosti predvsem
vasi ob glavni cesti, medtem ko
odmaknjene vasi: Viševek, Vrhni¬
ka, Markovec in Knežja njiva ni¬
majo nobene zveze in morajo ho¬
diti ljudje tudi po 3 km do avto¬
busne postaje. Prizadeti ljudje pa
ne bi žahtevali boljših zvez, če to
ne bi bilo mogoče, vendar pa ve¬

mo, da bi se z dobro voljo vse to
lahko uredilo. Vsaj nekateri avto¬
busi bi lahko obšli te vasi. Tako
bi bila prizadeta samo vas Pudob.
Prebivalci pa ne zahtevajo, da bi
prav vsi avtobusi vozili skozi
omenjene vasi. Vozila naj bi vsaj
avtobusa podjetja »Sap Turist«, ki
odhajata iz Snežnika ob 6. uri in
iz Babnega polja ob 7. uri. Vračal
pa naj bi se avtobus »Sap Turi¬
sti«, ki prihaja v Stari trg ob
17.30 uri. O teh problemih so
razpravljali tudi na zadnji seji
krajevnega odbora SZDL Stari
trg. S. B.

RAZPIS

UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA »ŠKOCJAN«
RAKEK RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA:

1. mesto RAČUNOVODJE s pogojem: dovršena srednja eko¬

nomska šola z najmanj petletno prakso:

2. mesto POSLOVODJE za novoustanovljeno blagovnico z

industrijskim blagom v Cerknici, pogoj: visokokvalifi¬
ciran delavec v trgovini, z daljšo prakso na vodilnih
mestih v prodajalnah;

3. mesta POSLOVODIJ ODDELKOV v blagovnici Cerknica

in sicer za oddelke: galanterije in papirja, tekstila in
metraže, pohištva, plastičnih mas,, železnine, elektro-
materiala. Pogoj: ustrezna daljša praksa v posamezni
stroki.

Osebni prejemki za vsa delovna mesta so določeni po Pra¬
vilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov Trgovskega
podjetja »ŠKOCJAN« Rakek.

Ponudbe pošljite do 5. aprila 1962 s kratkim življenjepisom
in dosedanjo zaposlitvijo na Upravni odbor, Komisija za
sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
»Škocjan« Rakek, Partizanska cesta 1.

|OBC3BOflCZ>BC}BC3BOBC3BC3BOBC3BC3BC3BC3BC=>BC3BC3B<=)BC. ■ O  B CD  ■ C3B OB CD« OB OB OB OB O ■ OB OB C

Ne vem kje je mama dobila
konzervi, vem, da sta bili v oma¬
ri. Kadar koli sem segla vanjo, se
mi je zdelo, da me vabita:

»Daj, vzemi!«

Ker sem vedela, da se ju ne
smem prilastiti brez maminega
dovoljenja, sem jo zaprosila: »Ma¬
ma, daj mi konzervo!« Zdelo se
mi je, da je zelo grdo pogledala in
mi rekla: »Ne — to je za Jožeta
in' Toneta, ko se vrneta!« Molče
sem odšla na vrt. Mame nisem
mogla razumeti, temveč sem bila
nekoliko zagrenjena, ljubosumna
nanju, prepričana, da ju ima ma¬
ma rajši kot mene,

V začetku decembra 1943. leta
smo bili obveščeni, da bo šla sko¬
zi Loško dolino Bračičeva brigada
— tudi Jože in Tone. Večer za ve¬
čerom smo željno pričakovali bra¬
ta ... Nekega večera je prišel Jo¬
že sam! Vsi smo ga bili veseli in
ponosni smo bili nanj. Najbolj ve¬
sela ga je bila mama! Vendar je
preko njenih veselih oči zdrsnila
senca zaskrbljenosti, ko je vpra¬
šala sina: »Jože, kje pa je Tone?«

Zbral je vse moči, da ne bi za¬
čutila nemira v njenem glasu,
vendar mu je kljub temu zatre¬
petal — ko je rekel: »Ne vem, kje
je ostal. Na Primorskem so nas

Nemci napadli, razcepili smo se
— od takrat se nisva več videla.«

Ob slovesu mu je mama napol¬
nila torbo s hrano; stopila je k
omari po konzervo. Dala mu jo
je, rekoč: »Na, Jože, dolga pot je
pred teboj.«

Vzel jo je, a je opazil, da je v
omari ostala še ena. Zaprosil je:
»Mama, daj mi še tisto!«

»Ne Jože, ta naj počaka Tone¬
ta,« je hitro odgovorila. »Pa vse¬
eno mi jo daj, mama,« je še en¬
krat zaprosil. Tedaj ga je začudo-
no in preplašeno pogledala. Zbe¬
žal je iz kuhinje.

Na dvorišču je postal. Saj ni
mogel razodeti mami — Tone se
ne bo vrnil! Stisnil je pesti in pri¬
segel, da bo brata maščeval.

Takrat je bil v naši vasi No¬
tranjski odred. Partizani so bili
veliko pri nas. Mama je bila ene¬

mu posebno naklonjena. Bilo mu
je komaj 15 let. Vedno mu je da¬
jala mleka in deležen je bil vsa¬
kega priboljška. Ni ga ločila od
nas. Mnogokrat nisem mogla ra¬
zumeti, kako more ljubiti in biti
tako nežna do tujega otroka.

Ko je prišel Ivan po slovo, je
tudi njemu napolnila torbico in
stopila k omari.

Počasi, čisto počasi jo je odpi¬
rala, kakor bi premišljevala ne¬
kaj težkega ... Vzela je konzer¬
vo in mu jo dala, rekoč: »Vzemi
Ivan!«

Potem je molče stopila k štedil¬
niku. Naslonila je glavo na roke
in presunljivo zajokala. Zbežala
sem.

Pozneje so nam sporočili, da je
v hudih bojih na Štajerskem tudi
drugi brat padel. Hiša se je odela
v črnino. Marija Mlakar

o

GLAS NOTRANJSKE

Nesreča na Cerkniškem jezeru

Tik pred izidom lista je zabeležila kamera našega letečega fotoreporterja izredno zanimiv in edinstven
dogodek na Cerkniškem jezeru. Le spretnim sodelavcem glasila in tovarišem, ki tiskajo list v Kočevju,
se moramo zahvaliti, da objavljamo novico pred vsemi drugimi slovenskimi časniki. 31. marca 1962 ob
8.15 je tista znamenita ura, ki bo ostala v analih zgodovine svetovno znanega presihajočega Cerkni¬
škega jezera kot neuspel poizkus poživitve turizma v tem lepem kotičku Notranjske. V noči med 30. in
31. marcem je prav gotovo nespeče Cerkničane in okoličane presenetilo močno brnenje težkih motor¬
jev. Le maloštevilne glave so se nagibale skozi mračna okna. Nihče ni slutil, da vlečejo skozi Rakek in
Cerknico na Dolenje Jezero manjši luksuzni parnik iz ladjedelnice 3. maj Reka, namenjen našemu tu¬
rističnemu centru. Prevoz je otežkočala predvsem slaba cesta od Rakeka do Cerknice in Dolenjega Je¬
zera. Morda je prav zaradi tega nastala velika razpoka v parnikovem trupu. Takoj po splovitvi ob
8. uri se je v neposredni bližini nasipa ob 8.15 pričel parnik potapljati. Plitvini na tem koncu jezera se
moramo zahvaliti, da je ladja obtičala s prednjim koncem na površini. Le manjše praske so odnesli
nekateri člani posadke, ki se zadržujejo v restavraciji »Jezero« v Cerknici. In kdo je poskrbel za ne¬
uspelo presenečenje? Turistično društvo z najetim kreditom ob pomoči Občinskega ljudskega odbora
Cerknica in tovarna pohištva »BREST« Cerknica. Več o tem velikem dogodku pa v prihodnji številki.

KINO CERKNICA: 1. aprila ob
10. uri matineja franc, barvnega
filma Rdeči balonček, ob 15. uri
nemški film Prfoks, ob 18. in
20. uri ameriški barvni film Ne¬
kateri so pritekli; 5. aprila ob
19.30 uri bolgarsko-nemški film
Zvezde; 7. aprila ob 19.30 uri
italijanski barvni CS film Zele¬
na magija; 8. aprila ob 10. uri
matineja ital. filma Zelena ma¬
gija, ob 15. in 18. uri nemški
barvni film Preprosto dekle; 12.
aprila ob 19.30 uri francoski
film Prevaranti; 14. aprila ob
19.30 uri sovj. film Lastovka;
15. aprila ob 10. uri matineja
ter ob 18. uri sovj. film Lastov¬
ka, ob 15. in 20. uri ameriški
CS barvni film Ana iz Brooklj-
na; 19. aprila ob 19.30 uri an-
gleški film Nemima leta; 21.
aprila ob 19.30 uri ameriški
barvni CS film Bratje Karama-
zovi; 22. aprila ob 10. in 18. uri
ameriški barvni CS film Bratje
Karamazovi, ob 15. in 20. uri
ameriški barvni film Mestece
Peyton; 26. aprila ob 19. 30 uri
sovjetski film Neposlano pismo;
28 . aprila ob 19.30 uri italijanski
film Neznani storilci; 29. aprila
ob 10. uri matineja italijanskega
filma Neznani storilci, ob 15. in
18. ter 20. uri španski barvni
film Prodajalka vijolic.

KINO STARI TRG: 1. aprila ame¬
riški barvni film Obračun pri

O. K. Koralu; 4. aprila nemški

film Polikuška, 7. in 8. aprila
slovenski film Dobri stari pia¬
nino, 11. aprila jugoslovanski
CS film Vlak brez voznega reda,
14. in 15. aprila ameriški barvni
CS film Poslednji lov, 18. aprila
ameriški film Po nedolžnem ob¬
tožen, 21. in 22. aprila ameri¬
ški barvni CS film Trapez, 25.
aprila italijanski film Odmor in

Športni

V drugi tekmi na čast krajev¬
nemu prazniku Rakeka je nogo¬
metno moštvo Rakeka na svojem
igrišču premagalo moštvo Cerk¬
nice z rezultatom 4:1 (1:1). Rakov-
ško moštvo je nastopilo v nasled¬
nji postavi:

Urbas, Frank, Benčina, Korošec,
Otrin E., Arko, Lampič, Baraga,
Mlakar. Otrin J., Jenko.

Tekma je bila težka na zasne¬
ženem igrišču. Prvi gol so dosegli
gostje po zaslugi Kebeta, zaradi
nepazljivosti domačega vratarja.
V prvem polčasu je bila igra
enakovredna, v drugem pa je pri¬
šla do izraza fizična in tehnična
pripravljenost domačinov, ki so v
tem delu igre dosegli tri gole.
Gostje so se požrtvovalno borili,
kar pa ni bilo dovolj za boljši re¬
zultat. Rakek je boljši kljub po¬
vsem nsvemu meštvu, saj s« v

ljubezen« in 28. ter 29. aprila
francoski barvni film »Kockar«.
Predstave ob sredah in sobotah
ob 19. uri ter nedeljah ob 15. in
19. uri.

KINO DOM JLA VELIKE BLO¬
KE: 1. aprila jugoslovanski film
»Veter je vstal ob zori«, 8. apri¬
la norveški film Devet življenj,
15. aprila ruski film Oprostite,
napačna zveza, 22. aprila angle¬
ški film Doktor brez dela, 29.
aprila jugoslovanski film Ko¬
šček modrega neba.

Predstave ob 17. uri.

dogodki

njem večinoma sami novi mladi
igralci.

V počasitev krajevnega prazni¬
ka na Rakeku je bila odigrana
nogometna tekma Rakek :\JLA
Velike Bloke. Tekma se je konča¬
la neodločeno 4:4, vse štiri! gole
za Rakek je dosegel Mlakar Ja¬
nez. Za mlade nogometaše/Rake-
ga je doseženi rezultat uspeh.

Med tednom je bil tudi keglja¬
ški turnir. Sodelovalo je 5 mo¬
štev. V vsakem moštvu je na¬
stopilo 6 kegljačev. Doseženi re¬
zultati: KK Rakek II 257 podrtih
kegljev, sledijo KK Rakek I 227,
KK »Brest« Cerknica 195, KK Ti¬
sa Rakek 185 in KK Gradišče
Cerknica 177 podrtih kegijev.
Tekmovalci so izrazili željo, da bi
za poživitev tega športa organi¬
zirali še več takih tekmovanj.

Reševalci

križank

Zadnja uganka vam je delala
malce več težav kot druga, zato
smo prejeli verjetno manjše šte¬
vilo rešitev. Skupaj jih je bilo 86,
skoraj polovico manj kot prvič.
Od tega je bilo 15 rešitev nepra¬
vilnih. Srečna (za mnoge nesreč¬
na) roka člana uredništva Franca
Tavžlja je zopet segla na Rakek
in Unec. Nikakor se ne moremo
izmuzniti iz teh krajev, ki imajo
seveda tudi največ glasov v vreč¬
ki sreče. Več reševalcev nam piše,
naj pogledamo malo tudi po nji¬
hovih krajih. Kdor se hoče pre¬
pričati, kako poteka žrebanje,
nam lahko piše in z veseljem ga
bomo povabili na žrebanje v naše
uredništvo.

In komu se je nasmehnila sreča?

1. 1500 din prejme Jožica Jer¬
nejčič, Unec 43;

2. 1000 din dobi Marija Kle¬
menc, »Tisa«, Rakek;

3. in 4. nagrado pa prejmeta
Cvetka Trošt, Rakek, Ljubljanska
cesta 9 in Nada Mišič, Unec 38.

Nagrade bomo poslali po pošti.
Izžrebancem čistitamo, ostalim rc-
šivalcem pa priporočamo potrp¬
ljenje do nove nagradne uganke.

Rešitev nagradne križanke iz
tretje številke:

Vodoravno: 1. Macbeth, 7. arze¬
nal, 13. hadum, 14. ruda, 15. to,
16. tu, 18. serenada, 20. peš, 21.
ata, 23. li, 24. tisk, 25. mama, 27.
Ajas, 29. ranta, 30. protagonist. 33.
rjuha, 35. rasa, 36. tako, 38. Fala,
40. re, 42. ril, 43. oka, 44. strasten,
48. mi, 49. za, 50. klet, 51. komik,
53. acetati, 54. agonija.

Navpično: 1. metamorfoza, 4.
Ch, 8. Rudo. 12. Loška dolina, 39.
otet in 41. jemo.

USPELA KRVODAJALSKA
AKCIJA

V mesecu marcu je bila na pod¬
ročju občine izvedena krvodajalska
akcija. Pozivu RK se je odzvalo
preko 1300 občanov. Ker je bilo
večje število ljudi cepljenih pro¬
ti črnim kozam, so odvzeli kri le
861 prostovoljcem. S tem so pre¬
segli plan za več kot 5 %.  Akcijo
je organiziral Občinski odbor
Rdečega križa Cerknica, pri pri¬
pravah je sodelovalo 45 aktivi¬
stov RK in 10 podmladkarjev.
Pred začetkom krvodajalske akci¬
je so bila na celotnem področju
občine predavanja o pomenu kr¬
vodajalstva, ki so bila zelo dobro
obiskana. Pohvale vredno je tudi
to. da se je tej človekoljubni ak¬
ciji odzvalo veliko število mladi¬
ne, kakor tudi ljudi iz oddalje¬
nejših krajev občine. FT

IZ SGP »GRADIŠČA«

Ob koncu lanskega leta so v
SGP »Gradišču« prešli na gospo¬
darjenje po poslovnih enotah za¬
radi hitrega razvoja podjetja. Na
nedavni širši seji odbora sindikata
so člani kolektiva razpravljali o
volitvah v nove samoupravne or¬
gane. Vsaka poslovna enota bo
imela svoj delavski svet. Prevla¬
duje mišljenje, da mora priti v
svete čim več mladih upravljav¬
cev, ki imajo dober vpogled v
gospodarjenje podjetja. Kolektiv
želi, da se mladi upravljavci po-
globe v problematiko podjetja in
jo skušajo pravilno reševati.

Delavci slabo opravljajo izpite
za polkvalifikacijo. Njihovo teore¬
tično znanje je dobro, manjka pa
jim praksa. V bodočem programu
bodo tudi praktični izpiti. Tudi
vajenci se bodo morali bolj zani¬
mati za svoje strokovno usposab¬
ljanje.