FUteiM ptafoaavpmu. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK Df SOBOTO. 0m> |«iuuBal »Inllkl Dia 11L TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrlfo in ot)rt. ■aročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se t Ljubljani. Pre 60 let nazaj, kako je iz nič nastala ta država. V necelih 60 letih je vzdržala majhna Srbija šest velikih vojn. Bila je požigana, opustošena, parkrat deloma ali popolnoma zasedena in zato zagreši zločin, kdor podcenjuje silne napore Srbije. Lahko je sedaj pisati spomenice, punkta-cije in zahtevati federacijo, ali zakaj se to ni že zahtevalo pod tujcem? Za vse, kar je Srbija storila, ne zahteva od nikogar nič in tudi ne dela nikomur nobenih očitkov, toda z bolestjo v duši gleda, kako se nad njenimi neštevilnimi grobovi vrši nedostojna kampanja.. . V začetku ustanavljanja te države pa do leta 1876 so upravljali to državo komaj pismeni finančniki, ki pa so zato bili varčni gospodarji. Dokler so oni upravljali finance, so bile te odlične. Tako ni bil od leta 1815 do leta 1842, torej celih 27 let, nihče nič dolžan na davkih, v državni blagajni pa je bilo v današnjem denarju 80 milijonov. Pa tudi takrat so bile toče, suše in druge elementarne nesreče, a nihče ni zahteval od države, da ga prehrani. Do leta 1877 ni imela Srbija dolga. Šele vsled vojne s Turčijo je napravila doma za 12 milijonov dinarjev posojila. Odkar pa so se pojavili šolani finančniki, so postajala tudi posojila vedno bolj pogosta in smatral se je kot dober finančnik tisti, ki je sklenil kakšno posojilo. Izvozna trgovina in posojila Izvoz Srbije je znašal v letu 1910 po vrednosti 98,300.000 dinarjev, kar znaša po današnjem tečaju 1.700 milijonov Din ali na euega prebivalca približno 580 Din. Leta 1932 pa smo izvozili blaga za 3.055 milijonov, kar znaša na enega prebivalca 215 dinarjev. Državni in banovinski proračuni pa obremenjujejo enega prebivalca z 800 dinarji. Iz te primerjave se jasno vidi, da je treba spremeniti finančno-go-spodarsko politiko in da je treba bolj varčevati, da se dohodki povečajo, izdatki pa zmanjšajo. Za gospodarstvo se izdaja najmanj, niti toliko, kolikor se daje vsako leto pasivnim krajem za prehrano. Ali ni mar bolje, da se s tem denarjem ustvarja kakšna gospodarska kultura? če v nekaterih krajih ni koruze in pšenice, a so vsi pogoji za gojitev oliv, mandel-nov, zdravilnih zelišč, ribolova, ovčjereje, povrtnine itd. bi bil donos od hektarja prav gotovo večji ko od enega hektarja v Vojvodini. Pa kaj je v tej smeri narejeno? Nič in še enkrat nič. Poslanci teh krajev imajo politične shode, na katerih kazovati škodljivosti sedanjega načina dobav za državne interese. Vsled tega se nadejamo, da se bodo v bodoče vršile dobave z javnimi ustmenimi licitacijami, kakor to predpisuje zakon o državnem računovodstvu in se s tem preprečila škoda, ki jo ima od sedanjega načina dobav država, obenem pa bo tudi prišel trgovec do svoje zakonite pravice. obljubljajo ljudem, da jim bodo cd države dosegli kruha in drugih stvari. Zakaj se oni ne organizirajo in ne prično delati za reformiranje kmetijstva v pasivnih krajih? Tam je za južno sadje odlično podnebje in mogli bi z južnim sadjem in povrtnino zalagati Evropo. Na tem naj dela država. V teh krajih je neizmerno bogastvo delavne sile, moške in ženske, toda vsi so večinoma odvajeni delu. Ali ne bi bilo nad vse koristno, če bi se v mestih in trgih ustanovile obrtne šole za pletarstvo, lesne izdelke, za kamnoseštvo, izdelovanje ribiških mrež itd. Nadalje bi bilo treba ustanoviti šole za strojnike, za fazno domačo podrobno industrijo, da bi mogli biti zaposleni moški in ženske. Tem krajem bi bilo treba dovoliti olajšave za prevoz sirovin in iz njih narejenih izdelkov. Končno pa je treba v vsej državi izvesti reformo našega kmetijstva in gospodarstva. Počasi smo se dokopali do milijard dinarjev državnega dolga, pa čeprav sem nasprotnik posojil, bi tildi sam glasoval za novo milijardno posojilo, če bi se to uporabilo za čisto gospodarske svrhe. Gospodarsko posojilo S tem posojilom bi se moglo veliko doseči, če bi se iz tega posojila dala narodu seme, živina, sadna drevesa in podobno. Če bi se nadalje za napredek obrta uporabilo nekaj sto milijonov, bi bilo tudi to dobro, ker bi se usposobil obrtnik za konkurenco s tujim blagom. Obrtniki so nad vse koristen stan, ker so majhni posestniki in vseskozi državotvoren element. Skupno izvozimo blaga za 3.055 milijonov. Če se pa od tega odbijejo rude v višini 400 in les v višini 700 milijonov, ne ostaneta niti dve milijardi za vse ostale predmete. Uvoz pa je leta 1932 znašal 2.860 milijonov. Ker je uvoz tako majhen, ne moremo državam, ki pri nas kupujejo, dati potrebnih kompenzacij in ugodnih tarifnih postavk. S sodelovanjem vlade^ parlamenta in strokovnih gospodarskih organizacij je treba izdelati gospodarski program, pravo gospodarsko ustavo. ki bo veljala za več let in po katerem' bi se morala ravnati vsaka vlada. Če bi imela takšen program dela, se ne bi dogajalo, da se nekatere proizvodnje preveč favorizirajo, bolj potrebne pa premalo. Tako dobimo pri primerjavi sadje-reje z vinogradništvom te rezultate. Lansko leto, ki je bilo itak slabo za izvoz, nam je dalo od izvoza sadja 224 milijonov, od izvoženega vina pa smo dobili celih 17 milijonov. Kljub temu pa se vinogradništvo mnogo bolj podpira ko sadjereja. Po državnih drevesnicah je na stotisoče cepljenih sadik, ki se ne razdajo narodu, ker ta nima denarja, da bi jih plačal. Opozoril sem kmetijskega ministra, da bi bilo treba te sadike razdeliti med narod, čeprav brezplačno. Vinogradništvo pa se nasprotno od nekdaj favorizira. Na eni strani se ustanavljajo zasebne organizacije za pobijanje alkoholizma, na drugi strani pa se oproščajo vinogradniki od davkov, dajejo se premije za vino, razdajajo brezplačno cepljene trte itd. Na 180.000 hektarjih je zasajenih 120 milijonov trt, ki dajo nad 40.000 vagonov vina. Od tega izvozimo samo 931 vagonov, vse drugo se izpije doma. Gojitev trt bi se smela do voliti samo v krajih, kjer druge rastline ne uspevajo. Kmetijskemu ministrstvu je dovoljen kredit 6 milijonov za pogozdovanje in za brezplačno razdajanje sadik narodu. Ali ne bi bilo bolje, če bi se razdajale mesto dreves, ki nimajo ploda, sadike oreha, češnje in sadnega drevja, ki ima poleg tega tudi odličen les. O zaščiti industrije in kartelih Dvomim, da bi bil v naši državi kdo, ki ne bi bil naklonjen naši domači industriji. Naša dolžnost pa je, da ne ščitimo domače industrije v tej meri, da bi bil preobremenjen konzument. Zlasti pa ni to pravilno, kadar gre za industrijo, ki je le po imenu naša. Ni treba, da je naša domača industrija zaščitena z več ko 25 odstotki. To tudi ne vsled tega, ker se s preveliko zaščito industrije otežkoča sklenitev ugodnih trgovinskih pogodb. Potrebno je posvetiti vso pozornost tudi kartelom v državi, ki s svojimi dogovori podražujejo že itak drago življenje. V ilustracijo navaja govornik delo bencinskih kartelov, ki so pri licitaciji za dobavo poldrugega milijona kg bencina državi zahtevali 3,274.000 Din več, kakor bi smeli. Mesta so v obupnem položaju Volilni zakoni, stari in novi, so izključili mesta, da volijo svoje poslance neposredno sama, vsled česar so mesta v skupščini brez zastopnikov. Zato je naštel v narodni skupščini ob priliki debate o razdolžitvi kmeta brezprimeren cinizem, da so se vsi mestni prebivalci označevali kot oderuhi, pljačkaši itd. Nekdo je pač moral biti kriv za vse gospodarske tež-koče in za kmečke dolgove. In sedaj, ko je obrestna mera znižana na 10%, se zopet najdejo demagogi, ki svetujejo kmetu, da ne plača niti teh znižanih obresti. Vlada pa ni ničesar storila, da plača kmet vsaj te svoje obveznosti. Zaradi tega so mesta v obupnem položaju. Zaključek Moja presoja proračuna sloni na našem izvozu, ker skoraj nimamo drugih dohodkov, kakor od izvoza. Turizem je še premalo razvit, dohodki od morskih ladij in od izseljencev pa so neznatni. Naš izvoz nam je dal v letu 1932, kakor sem že omenil, 3.055 milijonov, od česar je treba plačati 1.255 milijonov anuitet za naše dolgove. Za vse druge naše potrebe ne preostaneta niti ne celi dve milijardi, kar znaša po današnjem tečaju 125 milijonov zlatih dinarjev. Pri takšni bilanci je resna dolžnost vlade, da okrepi proizvodnjo, da prihrani, kjer je le more vsak dinar in da zniža število državnih nameščencev, ka-. terih je skupno z banovinskimi nad 500 tisoč. Nameščencev je tako veliko, ker jih je postavljala vsaka stranka in vsaka pokrajina. . ... ♦ Čeprav se je oziral Stanojevič predvsem na razmere v Srbiji, je vendar osnovni ton njegovih izvajanj tako pravilen in tako utemeljen, da jih gotovo podpišejo tudi naši gospodarski^ ljudje v- celoti. Več besede gospodarskim vprašanjem! To treba ponavljati venomer! SKUPNI DAVEK NA BLAGO, KI SE PREDELUJE PO NAROČILU Na vprašanje, kako plačuje skupni davek fabrika, ki po naročilu predeluje material za tretjo osebo, ki je tudi lastnik materijala, pojasnjujemo, da je finančno ministrstvo na stališču, da je predelovalec dolžan plačati skupni davek za naročnike po tarifi in sicer od prf-dajne cene dotičnega blaga na debelo, ni pa dolžan, da bi plačal v tem primeru skupni davek od svojega zaslužka, n. pr. za tkanje, oplemenitev itd. To stališče finančne uprave je sicer v skladu z razpisom finančnega ministrstva z dne 17. oktobra 1932, St. 81.522. Itakina todi tta$a g&spodctcska politika Velik govor predsednika beograjske trgovske zbornice in poslanca Milutina Stanojeviča v proračunski debati Stran 2. TRGOVSKI LIST, 18, marca 1933. —............ štev. - • • ■ ■ [#*U*-catU* t-aštfik Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse interesente, da je na pred stavko, ki jo je uprava predložila ljubljanski glavni carinarnici v zadevi ocarinjenja poštno-ca-rinskih pošiljk, dobila pojasifilo, da velja glede tega razpis ministrstva financ z dne 1 J. januarja t. I, Št. 939, ki določa, da mora bjtj vsaka faktura, ki se predloži radi oca-rifrienja blaga, opremljena s potrdilom lastnika blaga in da je blago tako, kakor je predpisano z razpisom C. br. 11.780 od 18. marca 1926. -.V primerih, da dospejo fakture po pošti obenem s pošiljko kot priloga spremnemu listu neoverovljene in brez potrdila lastnika, se take fakture ne jemljejo kot dokaz vrednosti blaga in se smatra v pogledu zaračunavanja skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka, kakor da faktura ni bila priložena. , To se pravi, da mora vsak, ki je naročil blago v inozemstvu, zahtevati od dobavitelja, da mu izstavi pravilno fakturo in mu jo dopošlje tako, da jo bo prejel preje nego poštno pošiljko. Na ta način namreč bo mogel prejemnik blaga zadostiti zgorajšnjejnu razpisu finančnega ministrstva. Opozarjamo torej, da fakture, ki so priložene pošiljki, ne veljajo kot listina za predpis davka na poslovni promet in luksuznega davka :in je treba torej predložiti originalne fakture, ki pa jih mora seveda prejemnik blaga imeti v rokah že pred dospelostjo pošiljke in jih v zmislu zgorajšnjega razpisa overoviti ter pravočasno predložiti car. pošti ter kolkovati s takso 2 Din. Kdor želi, da se mu faktura po ocarinjenju blaga vrne, mora predložiti car. pošti skupno s fakturo tudi še posebno izjavo, ki jo dobi pri car. pošt. uradu in jo kolkovati z 2 Din. Na podlagi takega postopanja se bodo trgovci obvarovali nepotrebnih stroškov in neprilik ter se bo blago pravilno ocarinilo s skupnim davkom na poslovni promet ter luksuznim davkom. Hcu/odifo (jUde> dwoUicv za izvcšt- • Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal navodila glede plačevanja taks za razne dovolitve za izvrševanje obrtov po obrtnem zakonu. Dovolitve za podjetja za prevoz blaga s tovornimi avtomobili podleži taksi po tar. post. 92. oddelek I. toč. 4, v kolikor ne gre za podjetje za reden prevoz potnikov in blaga. Ta taksa znaša 200 Din. Za dovolitve za obrti za prevoz blaga v tovornih vozovih (z živalsko silo z enim ali dvema konjema) se ima plačati taksa po taT. post. 91. točka 3. Ta taksa znaša 50 Din. Za dovolitve za izvrševanje gostilniških obrtov na obali, to je začasno izvrševanje gostilniškega obrta, se ima plačati taksa po tar. post. 92 taksne tarife z ozirom na vrsto obrta in sicer brez ozira na to, če obratujejo ti obrti le začasno in če se izda le omejena dovolitev. Ko takšna dovolitev ujgasne, treba za novo dovolitev plačati ponovno celo takso, ker je stara pravica s potekom časa ugasla. Te takse se gibljejo med 50 in 2000 Din. Ob priliki spremembe enega gostilniškega obrta v drugega, na primer buffeta v gostilno, se mora vedno plačati odgovarjajoča taksa za dovolitev izvrševanja tega obrta, ker je to druga vrsta obrta, za katero je potrebna druga dovolitev in za katero je določena posebna taksa. Dovolitev za obrt za prodajo mleka in mlečnih izdelkov na stojnici na trgu, podleže plačilu takse, ki velja za branjevce, (a ne po taksi po tar. post. 92. točke 3 pod k). Te takse znašajo od 100 do 500 dinarjev. Taksa po tar. post. 94, toč. 8 v višini 25 dinarjev se mora plačati vedno, kadar se izvrši namestitev ali sprememba poslovodje brez ozira na to, če se to izvrši ločeno s posebnim sklepom ali obenem- Če vrši tvrdka več vrst obrtov, potem je po zakonu dolžna, da plača za vsako vr3to obrta odgovarjajočo takso za dovolitev in to vselej, kadar se more po količini blaga ene vrste obrta, eliminiranega od blaga druge vrste v obrtu ustanoviti poseben obrt svoje vrste. Taksa po taksnem zakonu se torej plačuje po strokah, to je po številu strok tako, da se mora za vsako stroko plačati odgovarjajoča taksa. V dovolitvah za trgovske obrte, za katere se plačuje taksa po tar. post. 91 toč. 1. taksne tarife, mora biti na dovolitvi vedno napisano, če gre za obrt na veliko ali na drobno. Za vsako dovolitev za spremembo imena tvrdke, (ne pa tudi vrste obrata) treba plačati takso po tar. post. 5 taksne tarife na ta način, da je stranka dolžna pri so-* dišču plačati takso iz tar. post. 31. zakona o sodnih taksah. Za vsak prenos pravice izvrševanja obrta se mora plačati taksa ko za novo dovolitev. Pri izdajanju dovolitev in koncesij za obrte, ki so navedeni v tar. post. 91. in 92. taksne tarife, se mora strogo voditi račun o predpisih 1. opombe in določiti, če je protokolacija dotične tvrdke obvezna. Če protokolacija enega teh obrtov ni obvezna po odredbah posebnega zakona in se iz katerihkoli razlogov dejansko ne vrši,, se mora plačati ob priliki izdaje tozadevnih dovolitev ali konc.esij vedno tudi taksa po tar. post. 31 zakona o sodnih taksah. Ta konstatacija se mora vedno napisati na sami dovolitvi oziroma koncesiji. Zaupanje v Roosevelta I NOVA anketa tarifnega odbora Efektne borze v Newyorku zopet poslujejo, ravno tako tudi trgi za sirovo svilo, kavčuk k&kao, sladkor in bombaž. Pričele pa so tudi že poslovati borze za bombaž in žito. Položaj na borzah je čyrstf ker so napravili dober vtis ukrepi Roosevelta proti bančni krizi. Zaupanje v Rposevelta še vidi tudi iz velikega ’ uspeha novega notranjega posojila. Tudi velik del bank je začel zopet poslovati in vsak dan se odpirajo nore banke. ' ' ■! Vse normalne devizne transakcije se . Dp. Luther je odstopil kot predsednik Državne banke, ker se ni mogel sporazumeti s Hitlerjem. Kot njegov naslednik se imenuje dr. Schacht. Zaradi aretacije belgijskega književnika Roberta Rabelaisa je interveniral belgijski poslanik, nakar je nemška vlada odredila izgon književnika. Vsled posredovanja Francije so se zopet 'pričela pogajanja ža sklenitev rusko-rumunskega paktai o nenapadanju. ŽV.ezna država v Illinoish je koj prva odpravila prohibicijo. V litijski predilnici Mautper je nastal požar, ki je napravil za približno pol milijona Din škode. Pri gašenju se je vsled nastalih plinov zastrupilo več delavcev in so jih 8 morali prepeljati v ljubljansko bolnico, kjer so jih rešili. Jugoslovanski parnik »Gundulič« je rešil posadko italijanskega parnika »Vir-giliac, ki se je vnel v Karajbskem morju. >BUDDHA< J&V »* niiVAiin čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Večna pot 15 T RADE MARK Telefon 26-26 Telefon 36-26 Št^v. 33. TgGOVSm UST,-48. m*«* 1938, mi*..........- -......j Stran 8. Novi državni proračun Dne 13. marca se je pričela debata v skupščini o novem državnem proračunu. Finančni odbor je poračun že sprejel in tudi skupščina je že odobrila v načelu predloženi proračun. Novi proračun izkazuje potrebščin za splošno upravo 6.989-8 milijonov Din, za državna podjetja pa 3.448-4 milijonov Din, skupno torej 10.438-3 milijona dinarjev. V primeri s proračunom v letu 1931/32 /e novi proračun manjši za 3.800 milijonov. Finančni minister je v svojem ekspo-zeju naglasil, da ni primera v naši finančni zgodovini, da bi se proračun v enem letu zmanjšal v tako veliki meri. Finančni minister je nato navedel načela, ki so vodila vlado pri sestavi proračuna, ki je bil reduciran do skrajne mere možnosti. Nadaljnja redukcija proračuna je nemogoča, ne da bi se izvedla obsežna reforma državne uprave. V sedanjih prilikah ni mogoče prerokovati glede izvedbe proračuna, ker je to zlasti za agrarne države tudi v normalnih časih težko. Na vsak način pa bo vlada gledala na to, da zaščiti državni kredit doma in v tujini, da zagotovi proračunsko ravnovesje in da ohrani tečaj dinarja. Fiskalna obremenitev znaša po proračunu okoli 6.200 milijonov Din, kar znaša 445-98 Din na vsakega prebivalca. V vseh drugih državah, razen na Bolgarskem, je obremenitev prebivalstva večja. Skupna davčna obremenitev po držav, in samoupravnih proračunih pa znaša okoli 8 milijard Din ali 582-35 Din na prebivalca. Ce se računa, da znaša sedanji narodni dohodek okoli 35 milijard Din, potem gre °d tega dohodka V.a državne in samoupravne davščine le 22-8%. mmnm■nam«hmmmm—mmmmmmmmmmmmm—m Obiitiie aufomatični bule* D A J - D A M špansko-jugoslovanski gospodarski ODBOR . Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je sprožil misel, da bi se ustanovil v svrho poglobljenja gospodarskih stikov s Španijo poseben špansko-jugoslovanski gospodarski odbor. Ta odbor bi vrl,‘L propagandistično jn informacijsko službo. Odbor bi tvorili naši in španski interesenti, gospodarske organizacije ko tudi posamezniki. Da bi novi odbor lažje vršil svojo nalogo, bi imel svoj sedež tako v naši državi, ko v Španiji. Želeti bi bilo, da bi bil tajnik odbora v Španiji naš človek, ki bi poznal tako naše, ko španske gospodarske razmere. Stroški za vzdrževanje potrebnih pisarn v Jugoslaviji in Španiji bi se krili s članarino.. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine prosi naše interesente, da mu sporeče, če so pripravljeni vstopiti v ta odbor. Obenem prosi, da mu pošljejo svoje morebitne predloge glede organizacije tega odbora. t Leo Hamaitn Po težki in dolgotrajni bolezni je umrl v. Pgjek Leo H&mann, lastnik stare in regp-njirane ljubljanske trgovske hiše. Med - vodilnimi trgovinami svoje stroke je že bila ®Š*gova trgovina, ko jo je prevzel od očeta ‘n ha tej visoki stopnji jo je znal obraniti Pokojni Leo Hamaim. Bil je star šele, 51 '* in zapušča vdovo ter dva sinova, ki štu-rata na. gimnaziji v Pituju. Bodi ohranjen pokojniku blag spomin. Njegovi težko prizadeti rodbini pa naše bffcreno sožalje 1 Fogrob bo. v nedeljo, dne 19. marca ob 3.; uri popoldne z Mestnega trga 8 na evan-gfjjsko pokopališče. Opozarjamo na oglas Mednarodnega velesejma r Pragi, ki se vrši v času °£ 19. do 26. marca 1933. cnenmn-jHrrcjrjhr ega Devizno tržišče Tendenca spremenljiva; promet Din 1,868.210-47. Devizni promet tega tedna se je močno skrčil, poleg vsega pa je Narodna banka dajala devize na razpolago le na ponedeljkovem in torkovem borznem sestanku. S posredovanjem Narodne banke je bilo zaključeno Curilia za 49 tisoč dinarjev, Londona pa za 31 tisoč, skupno za 80 tisoč dinarjev, tedaj za 80 tisoč manj ko v minulem tednu. Prav tako je omenili znatno nazadovanje deviznega prometa v privatnem blagu naprain prejšnjemu tednu, t. j. približno za tristotisoč dinarjev. Iz spodnje prometne razpredelnice: 13. marca Din 156.73872 London — Curih 14. marca Din 477.216 34 Budimpešta — Dunaj 15. marca Din 247.313 36 Dunaj 16. marca Din 787.28043 Din 17. marca Din 199.66162 Dunaj je razvidno, da sta imela ponedeljek in petek najmanjši, četrtek pa največji dnevni' devizni promet in so na posamezne borzne dneve prevladovali zaključki v devizah Dunaj, Din, a deloma tudi v Budimpešti. Izmed zaključkov v privatnem blagu beležijo nazadovanje, oziroma porast tekom lega ledna v primeri s preteklim tednom (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev) sledeče devize.- Budimpešta 135 (12), Bruselj 1 (44), Curih 68 (97), London 60 (105), Newyork 35 (113), Pariz 1 (4), Madrid 180 (0). Tokrat je došlo do prvih-zaključkov v nemških markah potom privatnega kliringa z Nemčijo, katerih skupni promet znaša 57 tisoč dinarjev. Ker pa izkazuje prejšnji teden promet v nemških markah • 17 tisoč dinarjev, znaša porast v tednu okoli 40 tisoč dinarjev. Najmočnejši prometni porast v tem tednu je dosegla dinarska deviza, katere je bilo potom kHringa nabavljeno za 600 tisoč dinarjev proti 409 tisoč minulega tedna. Nasprotno pa je zelo nazadoval privatno-klirinški promet v avstrijskih šilingih in sicer od 1,342.000 v zadnjem tednu na 731.000 dinarjev, kar znaša padec za več ko 611.000 dinarjev. Najvišji dnevni tečaj, t. j. 9-20, so dosegli avstr, šilingi v dneh 14. in 15. t. m., najnižji (9-05) pa na ponedeljkovem borznem sestanku, medtem. ko so bili največji zaključki perfektuirani v četrtek in včeraj po tečajih 9-10 ter 9-15. Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista notirali, dočitn je Newyork pričel ponovno beležiti šele od torka dalje. Značilno je pri tem dejstvo, da, je dolar na torkovem borznem sestanku očitoval močno hausse ob tečaju 5713-81 za povpraševanje in 5742-07 za ponudbo, med tem ko je oslabel njegov tečaj že koj naslednjega dne za celih 33 poenov na 5680-47 (povpraševanje), oziroma 570873 (ponudba). Od srede na četrtek je utrpel dolarjev te-;.e?i ^dhljhjib. 11 točk tečajnega padca, toda, se že ha včerajšnjem borznem sestanku okrepil za skoro celih 14 točk in beležil kpt je razvidno iz naslednje tabele: 13. III. 1933 17. IID 1933 Amsterdam 2*30542 2316-76; žfiSl 232010. Bruselj, 'K “gg; "g* *jgg. Newvork UQa'35 1113 85 > 1108 ^ 1113-85 lp°I“ is a*5 ‘S® Prava masa 22543 2-6'55 T«t 90?4o JL°'70 • 17012 170-98 . . ,., 2^1“? 293-69 203-79 296 19 Od ostalih deviz sp dosegle tekom tega tedna tolikšne tečajne razlik*: Amsterdam m Berlin 3-34 poena, Trst 2-50 poena, Praga 0-28 poena in Pa,rjz 0-11 poena navzgor, Bruselj in London (0-11) pa navzdol. Curih je ostal nespremenjen in bil trgovan na dosedanji bazi 1113^5 (za blago). Efektno tržišče Tendenca slaba, brez zaključkov. Tudi v tekočem tednu so dalje slabeli tečaji Vojne škode, ki je od ponedeljka na petek popustila v povpraševanju za celih 14 točk, v ponudbi pa za 13 točk. Slično pot je šel tečaj 7 °/o investicijskega posojila, ker je v tem razdobju nazadoval za 3 točke pri blagovnih noticah in za 2 točki pri denarnih noticah. Nasprotno pa sta Blairovi posojili beležili z neznatnimi tečajnimi spremembami in bili včeraj nudeni po ponedeljkovih tečajih. Včerajšnja denarna notica 8°/o Blaira je celo za eno točko višja od ponedeljkovega tečaja, dočim je bil denarni tečaj 7 o/b Blaira 13. t. m. 33-—, na torkovem borznem sestanku 34-50, od srede dalje pa 34—. Za delnico Trboveljske preinogokopne družbe je bilo skozi ves ta teden 140 dinarjev, medtem ko se je zanje zahtevalo 155 dinarjev; le včeraj je popustil ponudbeni tečaj za 5 točk na Din 150-—. Lesno tržišče Tendenca stalno mlačna. Situacija na lesnem tržišču se je zopet poslabšala in je izvoz v istem stadiju kakor koncem leta 1932. V mesecih januarju in februarju se je bil izvoz v Italijo nekoliko poživel, a sedaj je povpraševanje od strani italijanskih uvoznikov ponovno popustilo. Drugače se nam po časopisnih vesteh obeta izvoz v Španijo, vendar ,,e le-to samo nada, ker do večjih zaključkov s.Španijo zaenkrat še ni prišlo. V mehkem lesu se kupuje le blago III. vrste, vendar pa tega blaga ni dobiti, ker se pri nas po- sebno v blagu carinthia prodaja le blago I. in II. kakovosti, blago III. in IV. vrste pa se*dobavlja iz Gorskega, kotara in Bosne, V bukovini je sicer povpraševanja po suhem blagu, na žalost pa tega blaga primanjkuje. V drvah in oglju je pa izvoz občutno popustil. Na ljubljanski borzi se je ta teden prodalo tri, vagone teatonov, en vagon rezane bukovine in en vagon tramov. Išče PA. »e;. 100 do 120 m" rezane naravne bukovine, paralelne, ostrorobe, očeljene, od 27 do 100 mm debeline (v reduciranih debelinah) največ 58 mm; I./IL z 20% III., od 14 oni širine naprej, od 2 im dolžine naprej; s 15% kratic od 1 do 1-90 m, dobava junij, julij 1933. Cena franko vagon meja Rakek. 50 m3 jelovih desk, 18 mm in ca. 100 m3 od 24 mm, vse od 18 do 40 cm, medija 26/27 cm, paralelno, ostrorobo, očeljeno, III., zdravo, izključene izpadajoče grče, kakor tudi gnilo in razbito. Rezana hrastovina, prima, brez vsake napake in beljave, paralelna, ostroroba, očefjeha, vezana j v zvezke, debelina .'1 " in IH " angl. cole, enotna širina 3V»" angL cole, računana za 3 " angl. cole, dolžina 18" angl. col, stepnjevaje po 9" angl. ,ool. Rezana hrastovina, par., ostroroba, oče-ljena, prana, brez vlakih napak, suha, debelina 2% " angl. oole, srednja širina 12", dolžina 7 čevljjey in mnogokratniki. 450 kom. na živ rob rezane jesenovipe ali akacije, 3200X90X80 mm, blago suho, brez grč in srca, Cepa Iranko vagon meja Rakek. 120 im* rezane, jelovine, 24 mm, 4 m, 10 cm fiksne širinp,. paralelno, ostrorobo, očeljeno, vetano. Cena franka vagon Sušak. 1 vagon trdega lesa, rezanega, in sicer jelša, hruška in beli javor, franko meja čez Postojno, 2 vagona desk, smrekovih, s toleranco nekaj jelke, lepa III., 18 mm,; 1 vagon desk, jejovih, 42 »m, IIL, s široko medijo. — dene franko vagon nakladalna postaja z navedbo iste. 1 vagon orehovih neobrobljenih plohov, od 27 do 1C0 mm, franko meja čez Postojno. Mednarodni borzni indeks. Splošno zboljšanje položaja v Ameriki je na vseh borzah zboljšalo razpoloženje in tečaji efektov so skoraj na vseh borzah porasli, kakor kažejo spodnje šte- Vilke: Koncem. 1927 1.1. 25.2. 4.3. 11.3. = 100% 1929 1933 1933 1933 Berlin 113,6 28-5 29*5 30-8 London 102-6 55-2 54-1 54-1 Pariš '156,8 58-9 59-2 60-4 Bruselj 133,8 29.2 28-7 29-5 Amsterdam 104-5 28-5 28-4 30-2 Stockholm 109-5 8-9 8-9 9-1 Curih 101-0 41-0 40-5 41-5’ Dunaj 91-4 36-3 35-8 35*7 Praga 108-3 52-9 520 52-1 NeWyork 137-3 28-7 30-5 Meduarodni borzni indeks je v preteklem tednu narastel na 37-4% in se je s tem dvignil za skoraj 2 odstotka. Viktor Meden ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71. Telefon 20-71. DOBAVA — PRODAJA Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov jeklenih ščetk; do 29. marca t. 1. pa glede dobave 10.000 kg železa, 3000 komadov papirnatih trakov, 400 m plinskih cevi, 10 garnitur silik opeke in 840 komadov žarnic in 10.000 kg karbiga; do 5. aprila t. 1. pa glede dobave 750 m jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave krogljičnih ležajev in 5000 m Jeklenih vrvi. Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2 akumulatorskih baterij. Oddaja pravice nabiranja zdravilnih zelišč v zakup se bo vršila potom ofertne licitacije dne 23. marca t. 1. pri Direkciji šum na Sušaku. Oglas in pogoji so na vpogled , v pisarni Zbornice TOI v- Ljubljani. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede -dobave 500 m jeklenih vrvi. žuHOhfa tctywUta Poljsko-ruski trgovinski odnošaji se po, sklenitvi pakta o nenapadanju stalno boljšajo. Lani je Poljska izvozila v Rusijo že,, blaga za 4 milijone zlatih rubljev, uvozi; la pa za 2,200.000 rubljev. Poljska je bila v trgovini z Rusijo tani aktivu# za 1,800.000 zlatih rubljev, 1. 1931. pa le za 1,300.000. Avstrijsko-jugoslovanska trgovinska po-, gajanja se bodo po pisavi dunajskih listov v kratkem pričela. V glavnem naj bi re-, vizija pogodbe , omogočila, večji izvoz avstrijskih izdelkov ter jugoslovanske, živine.. Češkoslovaška kupuje bolgarski tobak. Češkoslovaško finančno ministrstvo je . odobrilo nakup pol,milijona kil tobaka na Bolgarskem za ceno 17 milijonov Kč. Plačilo se bo večinoma izvršilo s klirinškim prometom, le, manjši del s kompenzacijami. Nemška, trgovinska bilanca je bila. v februarju akjUvna.za 26 milijonov mark, v januarju pa za 23 milijonov mark, Madjarska je v februarju uvozila blaga za 21,7 (februarja lani za 26,0) milijonov p^ngpv, izvozila pa 26,5 (februarja lani za 23,3) milijonov pengov in je.torej bila v februarju aktivna za 4,8,, milijonov Pengov, dočim je bila lani pasivna za 2,7 milijonov pengov. ^ Dr. Pirčeva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Ya8e otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Stran 4L TRGOVSKI LIST, 18. marca 1933. Štev. 33. 1933 1933 1932 32 43 82 31 43 127 ŽALOSTNA KRONIKA V Jugoslaviji je bilo februarja januarja februarju konkurzov prisilnih poravnav Tijiu ji profila MARIBORSKI ŽIVINSKI TRG Na sejem z dne 14. marca t. 1. je bilo prignanih 17 konjev, 7 bikov, 144 volov, 307 krav in 19 telet, povprečne cene so bile te: debeli voli 3'25—4, poldebeli voli 2—2-75, plemenski voli 2'25—3, klavne krave, debele 2—3\50, plemenske krave 1-25—2, krave za klobasarje 1—1*50, molzne krave 1*50—2*50, breje krave 1*50 do 2*50, mlada živina 3—4, teleta 4—5 Din za k« žive teže. Prodanih je bilo 297 komadov. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav in telic 4—6, telečje meso I. vrste 10—14, II. vrste 6—8, svinjsko meso sveže 8—16 Din za kg. * ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Vsled lepega in milega vremena je bil zadnji zagrebški sejem dne 15. t. m. mnogo boljši ko sejem v prejšnjem tednu. Posebno velik je bil dovoz krme. Cene živine so ostale neizpremenjene, kupovalo pa se je le za domačo porabo. Dogon pitanih svinj je bil precej slab, ker jih je že malo. Kljub večjemu povpraševanju pa jim je ostala stara cena. Za Dunaj in Reko so se kupovali konji za mesarske svrhe. One so bile te: biki od 3 do 3*25, krave za mesarje po 2*70 do 3, krave klobasa-rice po 1*70 do 2, voli I. vrste po 4*50 do 5, II. vrste po 3*80 do 4, junci po 3*75 do 4, pitane svinje po 9*50 do 10, nepita-ne po 7*50 do 8*25, pujski po 100 do 150 kos, konji po 1000 do 2200 Din par, žre- beta po 300 do 400, konji za klanje po 1*25 do 1*50 Din za kg, sremske svinje zaklane po 12*50 do 13, živa teleta po 4*25 do 6, zaklana teleta po 7*50 do 8*50, sremske svinje mršave po 12*50—13 Din za kg. Detelja je bila po 65 do 75, otava od 60 do 70, seno od 55 do 65, živilska slama po 45 do 50, slama za steljo po 40 do 45 Din za 100 kil. Krompir po 0*80 do 1*— za kg. TRG SIROVIH IN USTROJENIH KOZ V ZAGREBU Na trgu vlada močna stagnacija. Lastniki blaga so vsled pomanjkanja denarja dostikrat prisiljeni, da prodajo blago izpod tržnih cen. Goveje kože padajo v ceni in se plačujejo od 8-50—9 Din za kg. Telečje kože so se prodajale po 11-50 Din za kg. Cene za strojene kože, krupone, so bile po 35—40, rumene in črne kravje 48 do 54 Din za kg. Vsled nastopajoče sezone je bilo večje povpraševanje za rmene in črne boks-kože domačega izvora po ceni 12—14 Din. Dosti povpraševanja je tudi bilo po boljših kožah za kovčke in usnjarske predmete. Kot velik kupec je nastopila fabrika Bate v Borovem. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Sobota, dne 18. marca: Gospa ministrica. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din, Izven. Nedelja, dne 19. marca: Dama z zelenimi klobuki. Izven. Znižane cene. OPERA Sobota, dne 18. marca: Pri treh mladenkah. Red D. Nedelja, dne 19. marca: Mamom. Znižane cene. Izven. * Sredi prihodnjega tedna bo premiera Saint-S&ensove opere »Samson in DaHlac z go Thierryjevo v glavni vlogi. Poleg nje nastopijo še gg.: MarSec, Primožič, Betetto in Marjan Rus. Danes je preminul moj ljubi soprog, najboljši oče In najzvestejši prijatelj svojih otrok, oziroma brat, zet in svak, gospod £eo Mamam* irgovec in hišni posestnik. V neizmerni žalosti spremimo blagopokojnlka v nedeljo, dne 19. marca 1933, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 8, na evangeljsko pokopališče. Ljubljana, dne 17. marca 1933. Sdith Uamann v imenu vseh sorodnikov. Oblina Ljubljana, Meatnl pogrebni uvod. MEDNARODNI VELESE1EM V PRAGI Zasfopsiva le prvovrstnih tvomic s komisijsko zalogo ali brez sprejmemo z jamstvom: lermes" Eksportna ln Importna keom. diuibo Subotica. ~ SBvinjski trg 31 fšrgovci in indastrifci I Trgovski lisi se priporoča ta in s eviv-an/ e 7 19.— 26. marca 1933 »ve