290 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, meseca novembra 1923.
— (Kronika društva »Pravnik a«.) V drugem polletju se je ipečal odbor intenzivno z načrtom, kako bi se priredilo obče zborovanje jugoslovenskih pravnikov. Na teh siiodih naj bi se obravnavala strokovna vprašanja po vzgledu nemških »Juristenlage« in shodov čeških pravnikov, dalje pa tudi vprašanje, kako bi se pri nas zakonodavno delo posj>ešilo. Odbor se je obrnil radi tega na »U d r u ž e n j e p r a v n i k a« v Beogradu in na »P r a v n i č k o društvo« v Zagrebu. Zagrebčani so idejo sprejeli. Kakor vsa znamenja kažejo, se tudi Beograd ne bo več dolgo obotavljal in •¦tako smemo upravičeno upati, da se bo vršil prihodnje leto tako potrebni shod vseh jugoslovenskih pravnikov. — Akciji »Pravniškega društva« v Zagrebu, naj bi pregledal vse zakonske načrte poseben odbor filoiogov in pravnikov iz cele države, se je pridružilo tudi naše društvo. To je :bilo potrebno, da se ustanovi enotna terminologija in pazi na jezik novih zaikonov. — V mesecu novembru so se pričela zopet redna društvena predavanja. Prvi je nastopil gd. univ. prof. dr. Metod Dolenc. Nje^ govo predavanje »Kolektivna odgovornost za kazniva dejanja in naše narodno pravo« je izzvalo pri mnogobrojnih slušalcih burno odobravanje.
— (Osebne vest i.). Avskultanta Josip S f i li g o j in Franc C o 5 sta imenovana za sodnika za okrožje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič je premeščen v Ljubljano. Odivetniško pisarno so otvorili dr. Vladimir Knaflič v Ljubljani, dr. Adolf S a 1 b e r g e r pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in dr. Rajko Faninger v Mariboru. — Umrli so: dvomi svetnik dr. Martin Trav-ner v Ljubljani, ministrski tajnik dr. Ferdinand Tomažič v Ljubljani in odvetnik dr. Vladimir Sernec v Mariboru. Iz državne službe sta izstopila sodnika dr. Josip Novak in dr. Vinko Zoreč ter pisar pri upravnem sodišču v Celju dr. Vekoslav Voršič.
— (Za kon o zaščiti ubogih, starih in onemoglih) z dne 15. maja 1922 št. 77 Ur. 1. ni spremenil v Sloveniji veljavnih določb o podipiranju in oskrbi ubožcev (§§ 22—30 zak. z dne 3. decembra 1863 št. 105 drž. zak.). Tako je odločil v nekem konkretnem primeru oddelek za socialno politiko v Ljubljani, poudarjajoč, da je imel pri določbi čl. 1 cit. zak. zakonodajalec pred očmi samo razmere v Srbiji. S temi členom da je hotel zakonodajalec poudariti samo, da imajo občine dolžnost, skrbeti za uboge pripadnike. Nikdar pa da ni nameraval izreči, da mora vzdrževati občina bivanja ubožca, ne da bi imela pravico, zahtevati povračilo stroškov od domovne občine.
Razne vesti. 29t
— (Izvršilni predpisi novih zakonov.) Zakon o civilnih uradnikih in ostaUh državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923 (novi činov-niški zakon) dovoljuje na plače in pokojnine državnih uslužbencev ter upokojencev izvršbo splošno do ene tretjine. Za državne terjatve do polovico plače, a do 30% pokojnine. Za vzdrževalnine ni določena nobena meja. Stanarina se sme zarulbiti samo za dolžno najemnino. Dolgovi umrlega uslužbenca se ne smejo izterjavati iz pokojnine njegove rodbine. Imovina, plača in pokojnina uslužbencev, ki opravljajo državni denar in materijal, pa je zaikonita generalna zastava državi. — Zakon o proračunskih dva-najstinah z dne 30. junija 1923 je pooblastil ministrski svet, da sme razširiti odredbe srbskega pravdnega poslovnika o,omejitvah Izvršbe na kmetska zemljišča na del ali na vse ozemlje kraljevine.
— (Zakon »organizaciji sodišč) je bil po časniških vesteh v sekciji zakonodajnega odbora že sprejet. Na vrsto pride sedaj zakon o sodnikih. Če pojde delo v istem tempu kakor dosedaj naprej, smemo pričakovati, da bosta v kratkem oba načrta uzakonjena.
— (Ženski privilegium favorabile na Angleškem odpravljen). Dasi imajo na Angleškem že ženske porotnike, ostal je tam še izza normalnih časov čuden petrefakt: veljalo je namreč zakonito dokazno pravilo, da je ženska storila dejanje pod pritiskom sile in da za isto kazensko ni odgovorna, ako se je to zgodilo v navzočnosti njenega soproga. Ta presumpcija je veljala za vsa kazniva dejanja, izvzemši murder (umor) in treason (izdajstvo). Z zakonom z dne 21. marca 1923 je bila ta določba zakonito odpravljena — vendar ne brez ostre diebate pro in contra. Lord Buckmaster je dejal v parlamentu, da »ta zakon ne temelji na norosti, ampak na izkustvu in modrosti enajst stoletij,« torej se ne sme lahkomiselno zato opustiti, ker je zaradi časniških poročil v nekem senzacionalnem procesu postal nepopularen. Največkrat je žena še vedno podložnica moža. »Nairavna kakovost ženske se pa ne da spremeniti s tem, da se ji da volilna pravica ali da se pripusti k sodstvu.« Tem izvajanjem so riasprotovaU drugi govorniki, ki so označevali presumpcijo naravnost za smešno. Odločila pa je spor menda ugotovitev lorda Chancellora, — da se da upoštevati dejansko stanje sile ali stiske pri vsakem od žene storjenem kaznivem dejanju že po materialnih kazenskopravnih predpisih, samo sodnik naj ne bo procesualno vezan na — togo dokazno pravilo. Dr. M. D.
— (Jetnišnica za mladino v VVittlichu na Nemškem.) Po iniciativi znanega Prof. F r eTtd e n t h a 1 a je bila 1. 1912 otvorjena prva jetnišnica za mladino od 18 do 21 let na Nemškem v Wittlichu ob reki Mosli. Njen ravnatelj Hans Ellger je izdal pred kratkim študijo »Der Erziehungszvveck im Strafvollzug (v založbi Carl Marhold, Halle a. d. S., 1922, 112 strani), ki pa se razblinja v dolgoveznih pridigarskih traktatih z bore malo novih kritičnih mjsli. Zanimivo utegne biti iz te brošure  le  to  kar  se    tiče  notranje uredbe te moderne kaznilnice za
292 Razne vestL
mladostnike. Da je zasnovajia na ideji progresivnega sistema, je jasno. Ta pa je dobila tukaj sledtečo izvedbo:
Nastanjene! — »Insassen« jih imenuje Ellger — morejo biti le taki kaznenci, ki prestajajo kazen nad eno leto prostosti. Razdeljeni so v štiri razrede. Novodošlec pride v 3. razred. Tu ostane štiri mesece. Ce se dobro vede, napreduje v 2. razred, po nadaljnjih štirih mesecih dobrega vedenja v 1. razred. Diferenciacija teh razredov nudi to-le sliko: V 3. razredu prestajajo kazen v samotni celici, imajo obično zavodno obleko, dobivajo darila za dlela do 5 pfenigov na dan, nimajo poboljškov pri hrani. V 2. razredu delajo v skupnih delavnicah, nosijo običajno obleka, toda z rdečim trikotom na levem rokavu, za dela dobivajo darila od 6 do 20 pfenigov na dan, za priboljšek k hrani na dan 100 g kruha, 10 g masti in kave, smejo pisati dnevnik, risati za zabavo v risbeni zvezek ter prejemajo po en zvezek poučne vsebine iz knjižnice na mesec preko navadnega čtiva. V 1. razredu delajo takisto v skupni delavnici, dobivajo za dela darila od 21 do 30 pfenigov, za poboljšek k hrani na dan 150 g kruha, 20 gramov masti in kavo, dVakrat na teden po 100 g klol^ase ali sadja, pišejo svoj dnevnik, rišejo v zvezke, dobe katalog knjižnice, da si sami izberejo po eno knjigo preko normalnega čtiva, imajo v svoji celici lonec s cvetlico, podobo zrcalo, naslonjalo ter smejo vsak dan eno uro dalje luč žgati. Vsak teden imajo po eno uro posebej telovadbo ali igrajo igre, vsakih 14 dni v nedeljo popoldine pa predavanje. Samo kaznenci v prvem razredu smejo biti predlagani za kazenski odpust ali dopust.
K tem trem razredom pride kazenski razred kot četrti razred, v katerem jetniki nimajo prav nobenih pogodnosti, niti se ne smejo udele-leževati šolskega pouka in telovadbe. V ta razred pridejo jetniki vsled prekrškov hišnega reda. Ti so po svojem značaju razdeljeni v 3 vrste. Pri 1. vrsti (najlažji disciplinski pregreški) se odloži napredovanje v višji razred za 5, pri drugi vrsti (težji) za 10, pri tretji (najtežji) za 15 dni. Ce pride v enem mesecu toliko odlogov skupaj, da znese to nad 30 dni, se pahne jetnik v — kazenski razred. Tu ostane tako dolgo, da mine vsaj en mesec brez najmanjše graje, potem pa pride spet v 3. razred in se dokoplje v višje razrede po prejšnjih pravilih. Ellger hvali ta sistem, ki je v bistvu amerikanski, da v polni meri pospešuje — resocializacijo mladostnikov. Dr. M. D.