ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAmezne številke 20 vinarjev ;; letna NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10—, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13'- LETNIK 1. * 17. JUNIJA 1915 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOliška tiskarna. ;;;; naročnina, reklaMACIJE IN INSE RATI NA U PRAVN IŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * STEV. 42. JTJP Demonstracije pred rimskim Kolosejem. demonstracije da vojsko v Jtaliji. Oš Cerkev sv. Petra v (Rimu. oš Maše čete na italijanskem bojišču, oš Vojni avtomobil 3 vijakom. Oš (Ruske postojanke. Oš Padli junaki, oš Služba bodia na bojišču. Oš ffled počitkom. Oš Olemci v &akopil). ...............................................................hm......minulim......'"n..........................m.....umu.....um......um ILUSTRIRANI GLASNIK 42. ŠTEVILKA mu.....................um ..................................................................i......................................................................................................................................................>.................................................................................................................................. Demonstracije v Italiji za vojsko pred vojno napovedjo. V Liaojanu. Slika iz rusko-japonske vojske. — Napisal G. Era-stov. — Prevel Ant. Žužek. Zgodaj v jutro so zagrmcli okoli Liao-jana topovi. Sovražnik je začel obstreljevati južne pozicije. V mestu, v ruski koloniji in na postaji je nastala velika zmešnjava. Ruski in kitajski trgovci so letali preklinjaje pred svojimi prodajalnicami in hiteli pospravljati blago. Neki Tartar je v naglici priredil razprodajo svojega »galanterijskega skladišča« in je ponujal par la-kastih šolnov »zaradi Japoncev« za 30 rubljev. Kakor strašilo grd Armenec se je pripodil v diru z dvema konjema čez ulico. Iz lesenih barak so prihajali vojaki, ki niso bili poslani v ogenj, razpršili so se po vsem okraju, nagajali trgovcem in pobrali vse, kar jim je prišlo pod roke. Nekaterim se je posrečilo priti do vina, katerega so kar na cesti zlivali vase. Majhen oddelek kitajskih policajev v črnih, rdeče obšitih oblekah je hodil od hiše do hiše in ukazoval Kitajcem, zapreti svoje prodajalnice. Do pasu gol, od solnca in nesnage rujav težak je vlekel škripajo-čo dvokolnico, na kateri je sedela debela Angležinja. Kitajčeve tanke, bose noge v mahedravih, kratkih hlačah so se udirale in spodle-tavale v spolzkem blatu. Rebra na njegovem daleč čez oje sklonjenem telesu so se pri vsakem koraku prikazala ostro pod kožo, z obrite glave se je valil v širokih sragah pot in je zapuščal belo sled po zmučenem, umazanem obrazu. Kazalo je, da se bo suho, nerazvito telesce Kitajca vsak hip sesedlo na kup. Ženska, rdeča in zalita v obraz, je pri vsaki salvi presunljivo zacvilila in obdelavala z rdečim solnčnikom koščene rame svojega služabnika. Mimo njih je prijahal kozak, spačil obraz in pozdravil žensko: »Hej, mrha!« ter jo oplazil z bičem čez tol- sta pleča. Naštacijiso piskali stroji in je šumela para, vozovi so se ropotaje premikali po tirih, in nekdo je s hripavim glasom nekaj ukazoval, štabni in drugi častniki so letali semin-tja, vznemirjeni psi so lajali nepretrgoma. Vmes grmenje topov, da so se stresale šipe, z eno besedo, bil je peklenski vrišč. Neki gard-nik z znakom adjutanta je živahno silil v štacijskega poveljnika: »Gospod polkovnik, general Vas prosi, da ukažete spraviti njegov osebni voz na prvi tir.« »Tega ne morem, za Boga, res ne morem,« se je branil poveljnik in je po-migal enemu svojih ljudi: »Voz s strelivom pripnite takoj! — Razumeš? Voz s strelivom . . .« »Moj Bog! Kaj bi s strelivom? Generalov voz! General se bo jezil . . ,« »Vrag vzemi Vašega generala!« se je razljutil poveljnik in je odhitel drugam. Pogled iz zrakoplova na cerkev sv. Petra v Rimu. ...............................................................................................................................................................................................................................llllllllllllllllllllItllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllHIllllMIIIIIIIHIIH......IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII' ŠTEVILKA 42. ILUSTRIRANI GLASNIK 491. STRAN ...............................................■■■■■•■lllll .........................................................................................................................................................................................................................lllllllllllllllllIIIllllllllll.....IIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIlllll.......................................... »Za to boste še odgovarjali! Naznanim Vas! Generalu Vas naznanim!« je kričal adjutant za njim. V nekem ozkem prehodu kolodvorskega poslopja je stal ob visoki piramidi zabojev dobrorejen kupec v čerkeski obleki. Motovilil je z rokami po zraku in pisano gledal okoli sebe. »Kakšna lopovščina je to!« se je kregal. »Če rabi Rus denar, mu pravim: ,Na, vzemi, dodeli mi to čast! Zakaj mi imamo denar.' — Sedaj potrebujem vagon, da bi naložil svoje stvari. Pa sem prav lepo naletel! — Le zakaj jim vendar dajemo denar! Lo-po-vom!« Na hodnik se je prikazal oficir z obvezano glavo. Prvi ranjenec! Naenkrat ga je obkolila truma radovednežev. »Saj sam ne vem, kako se je to primerilo,« je razkladal ranjenec in je gledal nekoliko zmedeno okoli sebe. »S tremi lovci sem šel na patruljo. Pridemo do neke vasi, kar zagrmi cela salva z griča, kjer je bil ponoči še naš tren. Eden mojih je bil na mestu mrtev, jaz in še eden sva bila ranjena. Na posamezne ljudi pokajo s salvami . . . Tristo črtov!« mesto cipel šolnov. Držeč čašico z raztegnjenimi, dlakastimi prsti, je pihal general hrupno v vreli čaj, hrkal je in zmigoval s širokimi, nad nosom skupaj zraslimi obrvmi, ki so se vselej, kadar je pihnil, nabočile v visok lok. Šef brigadnega štaba, še mlad, a popolnoma plešast oficir je hodil, kakor avtomat , s strogo umerjenimi koraki po izbi gor-indol. Roke v žepih odrgnjene zakrpane usnjene suknje, se je menil z genera- ostanki že N . . . ski polk, ki je bil z vso divizijo rezervi pri-deljen, je stal eno vrsto od Liaojana v majhni vasi, kjer je bil nastanjen brigadni štab. Dež me je napodil v eno izmed hišic, ki jih je okupiral štab. Brigadir je sedel, veiik,rejen, rdečeličen in rde-čebrad, v starem kitajskem naslonjaču in je srkal čaj. Na rami mu je malomarno visela maščobna, siva službena jopica bre^ epolet, zmečkana, umazana srajca je razkrivala porasle prsi, na bosih nogah so se krasotičili na-davno raztrganih lom in pri vsaki besedi važno pokimaval, kakor da hoče s tem še posebno poudariti svoja izvajanja. Na prašnem stenskem obzidku je čepel s prekrižanimi nogami generalov adjutant in je na pol nag marno lovil uši. Kakor je vse kazalo, je pač vodil natančno knjigo o številu svojih žrtev, ker se je od časa do časa zmagoslavno zadivil: »Enaindvajset ... dvaindvajset.., tri-in-dvaj-set!« Na tleh so se valjala sedla, vreče brašna, ročna prtljaga, gumijevi plašči, vse umazano in blatno. »Kako pa ti misliš, ljubi moj,« je vprašal počasi general šefa-podpolkovnika, »ali nabijemo te Japonce pri Liaojanu, ali jih ne bomo? Meni se vse tako dozdeva, da jih kar raztrgamo . . .« Podpolkovnik je skomizgnil z rameni in se nasmehnil predse. »Temu seveda nisem vstanu pritrditi. Če logično premislimo, bo težko kaj, ekscelenca,!« »Nikar mi ne hodi spet z ekscelenco, rajši mi razloži, kako bi se zgodilo po Tvoji .logični premišljenosti'.« »Hm... po mojem mnenju smo Liaojan že zaigrali.« Francoski vojni avtomobil Z vijakom. Pri tem avtomobilu ne goni motor koles samih, kot pri navadnih avtomobilih, marveč obrača vijak kakor pri letalih. S tem avtomobilom se baje doseže še večja hitrost in vztrajnost. PODLISTEK Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) »In čez tri dni bomo imeli rubežen in nove stroške.« »Naj delajo, kar hočejo,« je odgovoril sin. »Odženite živino v hribe — vsak sosed ji bo rad dal krme — in potem bomo biriče lepo sprejeli.« »Nikar ne poslušaj tega nespametnega fanta,« je dejala mati. »Poskusi še enkrat pri Dinisu prositi na posodo; morda vzame iz hranilnice in ti da.« »Z Dinisom se nečem nič več pečati; že zadnjič mi je delal največje sitnosti.« Potem je zavladal dolg molk. Stari mož je mirno kadil; sedel je ob ognjišču. Pierry je zlovoljno gledal skozi okno. Deb- bie je pospravljala mizo. Ko je bila gotova, je stopila k očetu in materi in je mirno rekla: »Menim, da ima Pierry prav. Neumno je, ostajati tukaj, delati od jutra do noči, da zaslužimo denarja za veleposestnika, ko je onstran vode dovolj proste zemlje in smo v petih dneh tam. Prodajmo v božjem imenu! Saj nas na vso moč vabijo v Boston. Tam vam ne bo več treba zmočiti roke in boste imeli preproge pod nogami in dovolj jesti in piti. Pojdimo v božjem imenu!« Govorila je z vnemo, skoro strastno; to je bila njena misel podnevi in ponoči. Nastal je spet dolg molk. Uboga mati je tiho ihtela predse. Ni se zgodilo prvič, da so ji otroci stavili ta predlog, ki ji je trgal srce. Vedela je dobro, da ne more nič premagati strašne nezadovoljnosti z življenjem v domovini in nesrečnega čara Amerike. A tu je bila tudi njena domovina. Bila je tu rojena; Owen Mc Auliffe je prišel z dvesto funti iz grofije Limerick. Tu je zrastla, tu se je učila prvih molitvic in prvih šolskih nalog, tu se je poslovila od svojih umirajočih staršev, v tej kuhinji je plesala v poročni noči, in tu se ji je porodilo osmero otrok, ki jih je vzgojila z izredno ljubeznijo in skrbjo. Poznala je vsako slamo v počrneli strehi, vsak kamen v ognjišču, vsak grm ob plotu, vsako drevo na polju. Šestdeset let, in vsaka zima je priklicala v življenje stare pesmi in pripovedke na ognjišču, vsako poletje zlate setve in plese na križpotju. Res, življenje ji je bilo doba skrbi in dela; a ravno radi-tega ji je bil kraj še bolj svet. Vsako srce ljubi kraj svojega križevega pota; njena Kalvarija pa je bila takorekoč zraščena osebno z njenim življenjem. Pa naj bi pustila vse to in odšla v tujo, skrivnosti polno deželo, v obljudeno puščavo, kjer si izbojuje srečo eden, a jih sto pogine. Ne, ta misel ji je bila prestrašna, in to je našlo v njenih tihih solzah tako jasen in zgovoren izraz. Oče je zdržal nekaj časa. Nato je vstal, pokazal s pipo na jokajočo ženo, rekel: »Tukaj!« in odšel čez dvorišče na polje. Debbie, polna sramu radi svojega obnašanja, ki pa ga je večkrat pokazala, je „.................................1.......................................1........1.............II..............."lllll...............I.....I......lllll........I......I.............I.................I........III....................1................"""......Illlllllllll'.....................III............ STRAN 492. ILUSTRIRANI GLASNIK ......h 11 iiiiii.............iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih iiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHiiiiiniiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiniiiii iiiiimiiiimiiiiiiiiiihiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiih 42. ŠTEVILKA .......................................um h m m h h ii i......i.....min.....mi........minil............................................i.......iiiiiiii......i..........mil"..................mm...............1......m......m »Hoho! Kako vendar?« »Tako. Najboljše pozicije, pogorje, smo pustili Japoncem brez boja. Kako naj sedaj branimo Liaojan, ki leži, kakor na dlani, na široki ravnini, obdani krog-inkrog z višinami? Ali je to pozicija za brambo?« »Stoj! Počakaj, počakaj! — A forti? Da si forte čisto pozabil!!« se je veselo-bistroumno domislil general ter se udaril po širokem kolenu, »Aha, no, kaj praviš?« Hahaha! Znamenje, da nimamo municije, da obstoji vsa zaloga topniške uprave le na papirju. Naše infanterije je res še čeden kupček, a, natanko vzeto, ni več tista, kakor je bila od začetk i. Na konjenico zanašati se, je smešno! Kako velika pa je naša konjenica? In kje je? Zadnjič sem izračunil, da je dobra polovica konjeništva zaposlena drugod, za druge svrhe. In to najboljši ljudje! Da, ekscelenca! In še nekaj! Nekaj jako, jako važnega? Ali niste tekom Osvojene ruske postojanke, utrjene z žicami'in vrečami peska. »Kaj nam pomagajo forti, ko jih lahko od vseh strani obstreljujejo. Še strašnejši bo boj, še več krvi se bo prelilo!« General je hrknil in malodušno zaril prste v rdečo brado. »In pa naši oblegovalni topovi! Sami na sebi prav dobri, pa sami veste, da večinoma niso izloženi ali da krase mestne trge. Medtem so nam sedli Japonci na nos. Sploh, naša artiljerija! In ta čudoviščni ukaz, kjer je natanko popisano, koliko nabojev sme porabiti posamna baterija! te vojske opazili nenavadnega, čudnega pojava ? Če gre v bitki za stotnijo s stot-nijo, sovražnika potolčemo; polk s polkom, napad odbijemo; brigado z brigado, bitka neodločena; če gre za kaj večjega, za divizijo, za zbor, tedaj nas nabijejo na celi črti in odkurimo jo po zajčje. In to, ekscelenca, je najslabše znamenje! Mali poveljniki zadostujejo, kolikor višji je čin, tem manjše upanje na dober uspeh... In tako čaka pri Liaojanu — nič dobrega! nas To je moje osebno mnenje.« »Oh! Ti in Tvoja logika in strategija in mnenje,« je rekel general razdražen in je vstal. »Prav zmeraj mi pokvariš dobro razpoloženje! Če počneš Ti razlagati in razkladati, izgleda po Tvojem vselej slabo za nas . . .« »Sem li jaz kriv vse nesreče, ekscelenca?« »Sirodžuk!« je zagrmel general, »kaj jestvin prinesi in žganja! — Jaz, prijateljček, jaz se Vašega nadmodrijanstva nisem učil, ne logike in ne strategije. Hm, da-a! Sem navaden vojak. Vaškega popa dijak me je za žakelj pšenice in tri rublje naučil branja in pisanja — to je vsa moja izobrazba! Pisati sem se navadil ravno toliko, kolikor se rabi v službi. Hm, da! Naj se skuha z Vašo logiko in strategijo karkoli, jaz ostanem pri tem: Liaojana Japonci ne dobe in ga ne dobe na noben način!« General je plosknil z roko po mizi in je sedel. »Sedaj pa kar sem z žganjem in prigrizkom! Poročnik!« se je nato obrnil k adjutan-tu, »dosti ste jih že umorili, dosti! Vseh tako ne ujamete!« In nato so sedli ter jedli. — Usmiljenja vredni ljudje. Na vojaški cesti proti Jeslu: zraven vojakov, ki gredo, zraven dolgih kolon vozov, med transporti ranjencev in muni-cijskih vozov stopa tupatam gruča civilnih ljudi, ki spadajo v to zmešnjavo in gnečo. Kadar sem jih videl, da prihajajo, sem se ustavil na cesti in čakal, da pridejo mimo. Ubožno, usmiljenja vredno ljudstvo, ki krevsa po cesti. Enkrat sta prišla mimo dva polod- stooila k bratu. Brat in sestra sta bila krasen par. Toda ta večer ju je težila otožnost in bolest. Za nekoliko hipov je dejala Debbie z mehkim glasom: »Ali jutri preorješ njivo?« »Mislim, da, a za enega je to ogromno delo. Oče ne more več mnogo.« »Kdo ve?« je rekla Debbie in je poizkušala opogumiti brata, dasi sama ni imela poguma. »Mogoče nam pa le Bog koga pošlje« »Seveda«, je trpko odgovoril. » Koga, ki nam noje dvor in duri in bo hotel več plače, kot znaša najemnina.« Bilo je vse preveč res in zato je molčala. Ravno isti večer je sedelo v kadilnem salonu nekega aristokratičnega kluba na Davsonovi cesti v Dublinu pet ali šest gospodov in se pogovarjalo o dnevnih novicah. Opravili so že svoje stanovske zadeve. Kakšne so bile te zadeve, se je lahko razbralo iz kupa telegramov, ki so jih razposlali ob peti uri velikim klubom na deželo in zbirališčem posestnikov v mestih. Telegrami so se kratko glasili: »Nobenega popusta; nobenega ukaza za sodmijsko izvršbo; dovoliti čas.« Šest besed, ki so prinesle mnogi hiši v grofijah Munster in Connemara težko in bridko trpljenje. Do te odločitve, ki ni bila enoglasno sklenjena, so prišli šele po dolgi in vroči debati. Nekaj veleposestnikov se je ostro protivilo, deloma iz razlogov treznega razuma, deloma iz ozirov do človeštva. Gospod Maxwell je govoril z nenavadno gorečnostjo, in ugovarjal v veliko presenečenje poslušalcev proti vsakemu dejanju, ki bi utegnilo še bolj razgreti že tako razburjena čuvstva ljudstva in še povečati nevoljo nad veleposestniki. Debato so prenesli v kadilni salon. »Ne morem, pri moji veri, da ne morem razumeti, kaj pravzaprav hočete, Max-well,« je dejal star, močan, gladkoobrit gospod, ki je vsepovsod mahedral z rokama, kakor bi vedno rabil bič. »Kje za vraga ste iztaknili te novomodne misli? Vse izgubljamo, kos' za kosom, in kmalu bomo potisnjeni med ubožce.« »Boljše je biti sam ubog, kakor pa tiščati druge v uboštvu,« je oporekel Max-well. »To nesrečno deželo spravi stvar, ki jo Vi imenujete lastninsko pravico, da, spravi jo na beraško palico. Poizkušajte vendar, za božjo voljo, enkrat priznati, da imajo Vaši rojaki telo in dušo kakor vsak med Vami in da imajo pravico živeti ravno tako kakor vsak med Vami!« »Toda, glejte, to je vendar čisti socializem in komunizem! Kakor se zdi, hočete Vi vse prekucniti. Ali Vam ni mogoče stvari pustiti, kakoršne so, in delati, kakor so delali Vaši predniki?« »Ne, prav gotovo ne!« je rekel gospod Maxwell. »Moji predniki, kakor jih blagovolite imenovati, so podedovali grde navade, in, pri Bogu, da je že čas nehati z njimi. Po celem svetu se dviga ljudstvo in kliče po osvobojenju. In jaz Vam pravim, treba je poslušati ta glas, ali se pokoriti.« »Bah!« je dejal drugi veleposestnik. «Pri nas so že vse poizkusili, kar je bilo mogoče, celo umor. Pa ni imelo nobenega uspeha. Eno leto strogega vladanja, in vsepovsod je zavladal trajen mir.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tlllllltllllllllllllllllllllll..........tlim...........Illlllllllll..........................................................................................................................1.....111111111 • I »»•••• »»t»r»n IMIIII • M1111111111111II Ml M111111 »t ŠTEVILKA 42. ILUSTRIRANI GLASNIK ........................................................minil........i......milili...........»i......................................................................i........iiiiiiiiiiihiii............................................................. rasla fanta s staro ženo. Spadali so k družbi roparjev in so bili najbrž manjši zločinci, ker so jih izročili rednemu vojnemu sodišču. A bili so ljudje, pred katerimi obide človeka mraz. Roke, ki so se roparsko stegnile po mrličih. Parkrat ljudje osumljeni vohunstva — bledi so šli pred bajoneti. In tupatam bedni ljudje iz požganih vasi, obubožani, lačni ljudje brez strehe. V tujino . . . Videl sem jih enkrat dvesto, otroci, starke in starci. Naši vojaki so jim bili rešitelji. Reveži so bili zapustili svoje goreče vasi in so se skrili s svojim bornim imetjem na polja, kjer so jih ogrožale sovražnikove granate. Iz štirih vasi dvesto ljudi. Vojaki so ginjeni posegli v tornistre in torbe ter jim ddi kruha. Kam z ljudmi? Če tam ostanejo, bi jih zakopale granate. »V tujino!« Šli so nemi in žalostni ter so se ozirali nazaj, na vasi, kjer je divjala vojska. Nato so prišli ljudje, ki so morali biti zastraženi. Videli so razvrstitev naših čet, vedeli so za postojanke naših baterij — če bi ostali na mestu, bi lahko izdali in sovražnik bi lahko uničil cele bataljone, zato morajo v tujino iz vasi in od domače grude. 493. STRAN iiiiimiiiiiiiimi llllllllllllllllllllllllll Jožel Florjane, umrl v bolnišnici v Kindbergu. Anton Novak, veleposestnik v Notranjih goricah, umrl v Ljubljani. DOMA t Jožef Florjane. Rojen 1. 1895. pri Sv. Martinu ob Paki na Štajerskem. Umrl v bolnišnici v Kindbergu na tifusu dne 9. majnika. Ko so mu v domači župniji zvonovi zapeli žalostno slavo, je mnogega ganila novica ob tako Poročnik Joško Robi, odlikovan v boju na južnem bojišču. Medicinec Franc Dečko kadet, umrl na Ogrskem. nenadni izgubi blagega mladeniča. Bil je izredno tihega in mirnega značaja ter vzornega vedenja, malo poznan med svetom, toda tem bolj priljubljen med domačimi. Ker je Bogu dopadlo njegovo življenje, zato mu ni dopustil nadaljnega trpljenja, temuč ga je poklical v cvetu mladosti v boljše življenje, kjer ni vojske, ampak mir in veselje. Za nepozabnim, nad vse dragim sinom žalujejo njegov oče in sestre. Ker nam ni bilo usojeno, dragi Jože, se posloviti od Tebe, zato Ti kličemo: Na svidenje nad zvezdami! Blagor Ti, ki počivaš v Bogu! f Anton Novak, veleposestnik v Notranjih goricah pri Ljubljani, je odšel takoj ob mobilizaciji k vojakom. Rojen je bil leta 1877. Pri-deljen je bil sanitetnemu oddelku v vojaško bolnico 27. pešpolku v Ljubljani. Tu je deloval, dokler se ga ni polastila huda bolezen, kateri je podlegel. Rajnki je bil blag mož, posebno radodaren je bil za reveže, katerim je pomagal, kjer in kolikor je mogel. Bil je tudi član kraj-nega šolskega sveta in podnačelnik pri požarni brambi. V obeh korporacijah se je izkazal kot mož na pravem mestu. Umrl je dne 25. decembra 1914. v Ljubljani; pripeljali so ga k večnemu počitku na domače pokopališče. Na zadnji poti ga je spremljala nebrojna množica. Dragi Tone, težko te pogrešamo, toda vdali smo se v voljo Večnega. Bog daj, da se enkrat vidimo nad zvezdami v rajskem veselju. Tvojo soprogo, ki si jo nad vse ljubil, pa naj Bog tolaži v njeni veliki žalosti. f Franc Dečko, kadet 47. pešpolka, je daroval svoje mlado življenje na oltar domovine 12. marca 1915 vsled bolezni, ki jo je dobil, ko je bil le kratek čas že vdrugič na severnem bojišču. To pot je bil tudi odlikovan s srebrno svetinjo I. vrste. Pokopan je v Neatri na Ogrskem. Rojen je bil leta 1890. v Središču na Štajerskem. Bil je vzoren sin, nad vse marljiv dijak, ki se je vzdrževal največ Jakob Bombač, umrl v Bielici. Josip Čuš, padel na sev. bojišču. Josip Tušar, umrl na Ogrskem. Franc Vivod, padel na sev. bojišču. Ivan Rode, obolel v Galiciji, umrl v Ihanu pri Domžalah Franc Mavsar, padel v Galiciji. »Vi podcenjujete moč ljudstva,« je odgovoril gospod Maxwell. »Občutili so jo zna Francoskem, poučila jih je na Ogrskem in v Avstriji, počasi razumevajo njene glo-ibine v Rusiji, Pazite! Tudi tu jo preizkusite in izkušnja bo grenka.« »Saj so že storili, kar je bilo v njihovi moči, da bi nas uničili in nas naredili za berače; zdaj se izseljujejo. Vnekaj letih bomo naselilinaposestvaAngleže inSkote ter—.« »In ti, ali bodo plačali najemnino?« je vprašal gospod Maxwell. Na to ni bilo odgovora. Gospod Outram, ki se vrnil iz tujine, da bi prevzel svoje posestvo, je med vsem pogovorom molčal. Toliko samopremagovanja ni imel, da bi mogel zatajiti svoje zaničevanje napram ljudskemu sloju, ki je odvisen. Med njim in gospodom Maxwellom je vladalo precej hladno razmerje. Svojemu temperamentu ni zaupal, drugače bi bil govoril; vsled omenjenih misli je bil že ves besen. Ko je prišel čas za večerjo, je slednjič dejal s komaj vidnim zasmehom: »Gospoda moja, gospod Maxwell vas vse prekosi v