Leto XX. TRGOVSKI UST to In toži se v Ljubljani Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Številka 64. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ‘/«leta 00 din, za '/< leta 45 din, mesečno 15 din; za lno- tJrednlfitvo ln upravnlStro je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-83. Ivknia vsak ponedeljek, •znata gred0 to Ljubljana, sreda 1937 Cena SSSSZ Prodiranie tuiega kapitala Nikakor nočemo razširjati kakšne animoznosti proti tujemu kapitalu, ker se le predobro zavedamo, da bomo za napredek našega gospodarstva zaradi pomanjkanja lastnega kapitala še dolgo navezani na sodelovanje tujega kapitala. Na drugi strani pa je prav tako jasno, da mora biti naša ambicija v tem, da vedno bolj zmagujemo vse gospodarske naloge z lastnim •kapitalom in da ne gledamo brezbrižno, če tuji kapital vedno bolj prodira v našo deželo. Zlasti pa bi bilo usodno, če bi dopuščali, da se polašča tuji kapital tudi poslov, ki smo jih doslej opravljali sami, da torej zaradi tujega kapitala izgubljajo naši lastni ljudje zaslužek. Tudi to pa se že danes dogaja. Tako se naša obutvena in tudi že usnjarska industrija obupno težko bori proti prodiranju tujega kapitala. Kmalu ne bo več v državi niti srednjega kraja, v katerem ne bi prodajalnica tega tujega podjetja izrinila domače prodajalne Vidimo nadalje, kako se s tujim kapitalom ustanavljajo pri nas veleblagovnice, kj nimajo drugega cilja, kakor da se potast« še onih poslov, ki so jih“došlef izvajali na-*ši ]iudie. Vidimo nadalje v lesni stroki* da se vpliv tujega kapitala znatno širi in da je vedno- večja nevarnost, da bodo morali, naš .uekdui. samostojni -trgovci iskati sebi. kruha kot-nameščen-ci velikih tujih desnih iz voznikov. A tudi v drugih' industrijskih panogah njoreiiid opaziti,' kako naša domača podjetja vedno Ježe. vzdržujejo konkurenco s tujimi podjet- fr. .gih primerih ne gre.' več za; sč tlovanje tujega kapitala, temveč za zagospedovanje tujega kapitala nad ha§6 žemljo. -. " Na -vše ^aduje ?e’.rtiti^Lčuditi če-je-do tega pri&o. Ge se tujemu -velekapitalu' kar mečejo . razne Ni pa niti res, da ne bi imeli mi svojega kapitala. /Tega 'smo imeli mnogo, a smo ga sami ubili! Tisti, ki so zakrivili, da je zastalo poslovanje naših denarnih zavodov, so napravili greh, ki ga ni nikdar mogoče dovolj ostro obsoditi. Prav nobeno nadomestilo ni, če je finančna moč državnih denarnih zavodov zrasla, ker vsa ta moč ne služi narodnemu gospodarstvu, temveč pomeni le udobnost za državno blagajno. Ta pa bi imela od cvetočega narodnega Proti brezpravnem nezadružnemu Naredba banske uprave bila dostavljena podrejenim obla-1 Zakon je samo eden in kar velja stem z razpisom I. št. 4633 z dne za moravsko banovino, mora ve- jo pač »ffruyn% -č^ntef Rodnosti -tudi tameljito "izkoristi. »Ri Evropi 'smo' mi pač 'ena.redki!} de^el, ki si dovoljuje to lirokpgrudhost, da dopušča tujemu velekapitalu pro-dto izkoriščanj«" najbolj donosnih ; rudnih bpgastev, temveč ga po-ileg tega,, pagraja še š posebnimi •privilegiji, kakor so jih pred kratkim dobili boraki rudniki. Mnenja smo, da se tuji kapitalisti ne bi .prav nič pritoževali, če bi za ogromne dobičke, ki jih daje w-koriščanfe naših ležišč, imeli prav iste dolžnosti, kakor jih že ima naš domači kapital. Ni treba, da zasluži tuje podjetje kar v enem letu toliko kolikor znaša, vsa nje •gova delniška glavnica, ker bodo tuji kapitalisti zadovoljni, če zaslužijo tudi le četrtino, petino ali šestino tega. Res nismo tako boga ti. da bi smeli biti tako darežljivi, Govori se, da so rudniške inve sticij® silno tvegane in da mi nimamo domačega kapitala, ki bi mogel prevzeti te investicije. Pa hi vse tako resi Predvsem sploh aiso znani primeri, da bi se tuji kapital lotil tako tveganih poslov. Iskanje nafte je linji kapital lepo prepustil nam, dočim se je lotil samo poslov, ki so daili prav zagotovljen uspeh. Bosenski gozdovi, slavonski hrasti, cementne f abrlke, bakreni, svinčeni in drugi rudniki, vodne sile, elektrika, samo takšne posle prevzema tuji kapi-ral. gospodarstva vse drugačne dohodke, kakor pa jih ima od vseh državnih denarnih zavodov skupaj. Zato mora biti naša prva naloga, da zopet spravimo v tek naš denarni trg, da začne zopet delovati domači kapital, ki je in ostane edino zanesljivo sredstvo proti prodiranju tujega velekapitala, Domači kapital mora prisiliti tujega, da bo tudi pri nas konkurenčen, da se bo tudi v naši državi zadovoljil s primernimi dobički. Saj mu ne bo teh težko doseči, ko pa inu nudi naša država silno nizke delavske mezde in večinoma tudi zelo krepke zaščitne carine. Tuji kapital je osvojil v naši državi že pozicije, ki so bile naše in v rokah naših domačih ljudi, njegovo nadaljnje prodiranje bo nujno pomenilo novo osvajanje naših lastnih postojank. Ne gre zato, da smo še naprej brezbrižni za delo tujega kapitala, temveč skrajni čas je, da organiziramo obrambo pred nadaljnjim prodiranjem tujega velekapitala. Kr. banska uprava moravske banovine v Nišu je izdala pod VIII. št. 7980 z dne 15. aprila t. 1. naslednjo važno naredbo: »Kljub veljavnim, že preje izdanim naredbam in navodilom ministrstva za trgovino in industrijo ter te banske uprave se še vedno opaža, da gospodarske, zlasti pa kmetijske nabavljalne in potrošniške zadruge opravljajo tudi takšne posle ali «a takšen način, da spadajo zaradi tega pod določila zakona o obrtih kakor vsi drugi imetniki obratov, To se dpgaja, kadar zadruge svoje poslovanje ne spravijo v sklad s pogoji, ki jih je za-konodajalec-v §• J~, odst, &,-zakona o obrtih izrečno jn-taksativno na- posamezoe d ost uje, da (ov-npka zadruga ; »e ravna samo po enem teh predpisov, pa že zaradi tega spada pod /zakon o obrtih. ,V takšnem, primeru pa je zhdču”gk lloižihi5/ da iž-podjxi;yse, zajm»ske frnradaostjjci veljajo tudi za vse.druge- injetnikp Obratov, s katerimi se ona -1-3-v. >-:vJ r.r .v«. • , obrtno-pravnih predpisov kemjjziru- izenačuje. -To-torej-po droga za svoj« pbslovanje pred* pisano dovoljenje pristojne obrtne oblasti, če; ga nima, :pa se pora smatrati njeno:,•poslovanje j kot brezpravno -in zadruga se mora kaznovati po § 399.,. točka 2., navedenega zakona,. -< Kot najbolj pogosta kršitev ve-Ijavnih zakonskih predpisov po zadrugah 'se pojavlja prodaja blaga iz zadružnih prodajalnic in skladišč tudi' nezadružnikom. če se ugotovi takšna prodaj«, je pristojna oblast dolžna, da vedno uporabi citirane kazenske predpise. Kot poseben primer se predvideva opravljanje obrtniških del za nečlane po potrošniških zadrugah, ki imajo sicer pravico, da opravljajo takšne posle, vendar pa samo za člane, in kateri primer je posebej inkriminiran v točki 8. istega paragrafa. Jasno je, da napravlja takšno poslovanje zadrug, ki se giblje izven mej, določenih v § 1. odst. 3. zakona o obrtih, veliko škodo ne samo gospodarstvenikom — legalnim imetnikom obratov, temveč tudi državni blagajni, pa je zato treba zatirati takšno poslovanje z energičnim izvajanjem navedenih kazenskih določil. Zato in zaradi zaščite občnih javnih interesov ter v zvezi z na-redbo mojega predhodnika pod 1/3 št. 4245 z dne 14. marca 1938 ter naredbo ministrstva za trgovino in industrijo pod II. št. 46411/ /u 33 z dne 5. marca 1034, ki je 14. marca 1934 ter na podlagi § 418. zakona o obrtih in § 42., odst. 1., točka 14., zakona o banski upravi znova o d r e j a .m : da vse podrejene upravne oblasti prve stopnje po svojih organih najstrože nadzirajo poslovanje gospodarskih zadrug, imajoč pred očmi vše preje , navedeno ter da % pnnrgičoo uporabo kazenskih določil zatirajo vsako njihovo brezpravno poslovanje. 7 , Pri tem poslu naj pozovejo oblasti- k sodelovanju finančne organe in. državne .krajevne , policijske Oblasti, če so te v kraju, ko tudi ihprisilnazdru- ženja trg.oycn,y, in ahrtuikav^ «?*• jega ob.mdčjau-V ta namen se bo dostavila vsem omenjenim oblastem in združenjem ta naredba i pnepbu. - *. , . ičii ljati tudi za vse druge banovine Če more banska uprava moravske banovine strogo izvajati zakon in zatirati brezpravno poslovanje na-bavljalnih in konsumnih zadrug, potem imajo isto dolžnost tudi vse druge banovine. In če banska uprava moravske banovine v ta namen kliče k sodelovanju obvezna trgovska in obrtniška -združenja, naj store isto tudi vse druge banovinske uprave in, .brezpravnega poslovanja nabavljalmh in kom sumnih zadrug bo hitro konec. Državna blagajda p« bo potem prišla do dohodkov, ki jih sedaj leto za letom zaradi tega brezpravnega poslovanja zadrug izgublja. . -Uparilo In prepričani smo, da bo VZgled. baria moravske banovine povzročil epake naredbe tudi v drugih banovinah. Trgovska združenja pa naj poskrbe, da se bodo vse banske uprave na to naredbo opozorjle Obisk Tudi kuplliedobre ’ kar neprestano vlada na velesejmu živabnp vrvenje. Vedno novi obiskovalci se prijavljajo iz tujine jyn iz južnih .pokrajin naše, države. Poročali smo že o dveh velikih skupinah Primorcev. Prva skupina je štela 370 ljudi, druga pa 400. Posebno razveseljivo je, da je bilo med njimi tudi precej kupcev. V ponedeljek je prišla prva skupina Korošcev, napovedane pa so za sredo in naslednje dni še skupine iz Gelovca, Roža in Beljaka. Seveda je med njimi večina izletnikov. V torek je prišla tudi večja skupina gostov iz južne Srbije. Bili so izredno zadovoljni »n napovedali nove obiske svojih rojakov. V torek je obiskalo velesejem tudi okoli 1000 vojakov. Posebno velik je na velesejmu obisk šol. Po 10 in tudi več šol obišče samo en dan velesejem. In to je tudi prav, saj ni za šolsko mladino obisk velesejma le koristen, temveč tudi zabaven. §e posebno razveseljivo pa je, da bo letos kupčijski uspeh velesejma mnogo boljši ke lani. Posebno razstavljal« avtomobilov in motociklov so zadovoljni, čeprav traja velesejem šele nekaj dni, so nekateri prodali že več voz. Pa to ni niti čudno, kajti tako lepe avtomobilske razstave ko letos Ljubljana še ni videla. 40 znamk svetovnih firm na velesejmu, to pač pove dovolj. 'Zadovoljili par so že in bodo Se bolj pdšj mizarji, ki so letos razstavili’ še več ko druga leta. Pri tem pa je vse dovršeno lepo iz delano. Opaža se, da se umika >sanatorijska oblika pohištva bol; zaokroženi, kar vsekakor povečuje lepoto pohištva. Zanimanje za razstavljeno pohištvo je vedno veliko, pa saj so tudi vsi predmeti tako lepo izdelani, da so prava paša za Oči. Tudi razstavljale! tekstilnega blaga so zadovoljni, ker gre kup čija dobro. Isto velja tudi za usnjarsko industrijo. Pozornost vzbujajo tudi razne nove iznajdbe, ki se od prodajalcev ponujajo z velikansko zgovor nostjo, da imajo vedno polno hva ležnih poslušalcev in tudi kupcev. Kako veliko zanimanje je za ljubljanski velesejem, se vidi tudi iz tega, da so vsi prostori oddani, da pa se še vedno oglašajo novi razstavljalci in med njimi tudi zelo velike firme. Velesejmska uprava jim žal ne more odgovoriti nič drugega ko: Prepozno! Ni več prostora! * Obisk velesejma pa narašča, ker velesejem tudi v resnici nekaj nudi. Na kratko smo njegove glavne razstave že omenili. Posebe, moramo omeniti še lovsko razstavo, ki je krasno aranžirana in ki kaže vb® polno zanimivih trofej. Tudi razstava Zveze gospodinj napravlja zelo dober vtis. Prav tako pa tudi vse druge razstave, o katerih pa izpregovorimo prihodnjič kaj več. Kdor hoče videti kaj lepega, ta naj si ogleda ljubljanski velesejem. Novost na spomladanski velesejmski modni reviji ' e ta, da občudovalke modnih kreacij in občudovalce gracioznih manekenov med posameznimi točkami revije zabavajo izvrstni artisti izbranim velemestnim programom. Tako je variete združen z modno revijo, ki spet prikazuje viške nadarjenosti in dobrega okusa naših slovečih modnih salonov, iznajdljivih modistk, čevljarjev in čevljarn, frizerjev in drugih olepševalcev ženskega sveta. Na modni reviji pa vidimo tudi najfinejše moderno perilo in dražestne kopalne obleke, a krojaški saloni prikazujejo vse, da lahko popolnoma ustrežejo vsakemu gentlemanu. Kar se naše oblačilne stroke tiče, trdimo brez skrbi, da resnično z uspehom tekmujemo z dragim inozemstvom. Domača industrija umetnega kamna ju marmorja je prinesla popolen preobrat v gradbeno stroko. Preje smo bili pri nabavah umetnega marmorja in raznih plošč za tlak n oblaganje sten navezani na uvoz iz inozemstva, zato so bil® cene temu blagu tudi zelo visoke, Danes je vsakemu projektantu omogočeno, da z domačim izdelkom da zgradbi dekorativen iz-gied in za nizko ceno higienično notranjost. Izdelki te industrije so v bogati izbiri razstavljeni na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Pravo domačnost in ugodje zna v stanovanje pričarati edino gospodinja, ki ceni preproge. Zato bo vsem našim gospodinjam ia tudi darežljivim gospodom ustreženo na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija, kjer preproge razstavlja 15 razstavljalceV. Spet bomo občudovati in primerjali harmonije narodne ornamentike na naših narodnih preprogah, ki jih izdelujejo v Sarajevu, Splitu, Pirotu, Banatu in drugod, na drugi strani bomo pa uživali lepoto pristnih perzijancev, a tudi apart-nost preprog z modernim dekorjem. Za veliko razstavo pohištva bodo preproge gotovo najdobro-došlejše dopolnilo. Cene se dvigajo Narodna banka je objavila indeksne številke e gibanju cen za meBec maj. Iz številk se vidi, da so se cene zopet dvignile. V primeri z letom 1926 so se gibale cene tako-le: maj april maj 1936 1937 1937 69,0 65,8 proizvodi: rastlinski živalski in živina 57,4 65,7 69,8 62,7 87.6 76.6 72.6 68.6 74,3 mineralni 81,1 87,6 industrijski 67,9 76,6 skupni indeks 67*0 72,3 izvozni predmeti 60,2 68,2 uvozni predmeti 72,0 74,3 Razveseljivo je, da se je indeks cen za izvozne predmete povečal, dočim je ostal za uvozne neizpre-menjen. Za producente je seveda dviganje cen razveseljivo, za one pa, ki si morajo živila kupovati in ki že sedaj komaj shajajo, pa je že Kako tulec na naše ljudi V Beogradu biva hčerka srbskega izseljenca Nikoliča, ki je živel v Ameriki že nad 40 let in si tam pridobil velikansko premoženje. Nijegova hčerka pa je naravno čisto ameriško vzgojena in zato sodi tudi naše razmere kot prava Američanka. 0 svojih vtisih je gospodična Nikoličeva pravila obširno novinarjem. Nekaj teh vtisov naj bo zapisanih tudi v našem listu. Gdč. Nikoličeva se je silno čudila, da so čez dan beograjske kavarne vedno polne. V Ameriki so takrat Ljudje na poslu. Še bolj se je čudila, ko je videla, da so že dopoldne razni »podrumi« po Beogradu vedno polni in da ljudje že na vse zgodaj začno piti. Kdaj pa ti ljudje prav za prav delajo? ije -vpraševala Američanka. Nikakor tudi ni mogla razumeti, da se prodajajo živila tako neverjetno nehigienično. Prah s ceste leti na jedila, vse je umazano, dočim mora biti v Ameriki vse lepo zavito in vedno snažno. Kaj nihče ne pazi v Jugoslaviji na higieno in čistost, je vpraševala. Tudi ni mogla razumeti, da prav vsak lahko prodaja živila. V Ameriki kupujejo živila le trgovci, ki skrbe, da pridejo 'ta lepo zavita v njih trgovine, kjer jih dobe ljudje vedno brezhibno čiste in kakor zahtevajo higienski predpisi. Američanka tudi ni mogla razumeti, da stanujejo ljudje v takšnih luknjah, kakor stanujejo na periferiji Beograda. Zelo se je začudila gospodična Nikoličeva, ko je videla, kako se prodajajo po ulicah sanjske knjige iri druge takšne knjige, s katerimi se vara lahkoverni svet. Zelo močan vtis pa so napravile na Američanko narodne pesmi ih lepe narodne nošnje. Gospodična Nikolič je tudi konstatintla, da so pri nas ljudje bolj dobre volje in bolj veseli ko v Ameriki- Več tor plote je pri naših ljudeh in to je bilo najbolj prijetno odkritje gdč. Nikoličeve. Ne bi bilo napačno, če bi se tudi naši višji malo potrudili, da bi se od Amerikanke grajane napake odpravile. Potrjevanje faktur za blago, uvoženo po pošti Bančni in valutni oddelek je izdal dne. 26. maja naslednje pojasnilo: Sklep finančnega ministra štev 54445/VIII z dne 26. novembra 1906 o carinjenju in plačilu poštnih pošiljk iz tujine je bil z raznimi poznejšimi pojasnili in izr ipremembami izpremenjen tako, da se plačevanje tako prejetih pošiljk ne more izvršiti, če ni faktura za to pošiljko potrjena od uvozne ca rinarnice, brez ozira, če se mora za to pošiljko plačati carina ali je plačila carine oproščena. Zato, je bančni in valutni oddelek zaprosil oddelek carin, da pritisnejo carinarnice na originalne Jk (jas /za J ia tl/1 a fakture, 'ki so priložene pošiljkam iz tujine oz. na fakture, ki jih predlože carinarnicam sami prejemniki pošiljk, vedno svoj pečat in svoj znak, da je blago, na katero se glasi dotična faktura ocari njeno oz. prosto carine. To je potrebno zato, ker se bo dovolilo plačilo samo za fakture, ki so potrjene od carinarnic, pri katerih je bilo blago uvoženo. — Vse druge omejitve glede sprejema in carinjenja poštnih pošiljk, ki prihajajo iz tujine, so prenehale veljati Vsem carinarnicam se nalaga dolžnost, da se pri carinjenju poštnih pošiljk iz tujine natančno ravnajo po teh predpisih. Država in Iz resolucije trgovinskih zbornic Kakor smo že poročali v petkovi številki, je konferenca trgovinskih zbornic iz vse države koncem svojega zasedanja sprejela o vseh vprašanjih dnevnega reda obširno utemeljene resolucije. Prva resolucija je veljala novemu načrtu zadružnega zakona in nepravilnemu poslovanju nabavljalnih in kon-sumnih zadrug. To resolucijo smo že v celoti objavili v svoji petkovi številki. Zaradi važnosti resolucij konference bomo polagoma objavili vse resolucije in tako objavljamo danes resolucijo o vplivu države na trgovino. Resolucija se glasi: Nesporno je, da se vpliv države na trgovinsko poslovanje znatno povečuje in da vedno bolj raste. Ta vpliv se kaže v znatnem omejevanju načela svobodne trgovine v notranjem prometu in v zunanji trgovini. Prizadevanja države v zadnjih letih, da izravna plačilno bilanco in da poveča devizno podlago, so zapustila posebno globoke Bledove v trgovinski delavnosti ter še v večji meri pri izvozni ko pri uvozni trgovini. Res je, da poseganje države v trgovinsko poslovanje ni specifičen naš pojav, temveč je to splošen pojav na svetu, vsiljen zaradi novih oblik mednarodne zamenjave blaga. Zavedajoč se tega, smatrajo trgovinske zbornice vendarle, da so bile dosedanje intervencije države, posredne ali neposredne, v trgovinsko poslovanje zelo pogosto škodljive za razvoj trgovine in trgovinskega reda t deželi, ne da bi jrinesle kakšne bistvene koristi našemu narodnemu gospodarstvu. V tem oziru opozarjajo trgovinske zbornice zlasti na naslednja dejstva: I. Izdaja in uporaba pravitilt predpisov Nepreglednost pravnih predpisov, njih kompliciranost in številnost, so znatne ovire za trgovinsko poslovanje. Te ovire se še pove-iujejo, zaradi njih nezadostne publicitete, da niti ne govorimo o ežkočah, ker izdajajo te predpise razna oblastva iz raznih resorov. To velja zlasti glede carin in dav-ro*. Uporabljanje zakonskih predpisov silno trpi zaradi nezadostno organiziranih upravnih oblasti, zlasti še zaradi pomanjkanja strokovno usposobljenih obrtno-prav-nih referentov pri občnih upravnih oblastvib prve stopnje ter zaradi nezadostnih kreditov za kontrolo banske uprave nad nižjimi upravnimi organi. Nekatera upravna sodišča so prenatrpana s posli ter se vedno bolj kaže potreba po ustanovitvi novih upravnih sodišč na sedežih apelacijskih sodišč. II. Proti favoriziranju državnih gospodarskih podjetij Favoriziranje državnih podjetij na škodo legalne trgovine se mora v vsakem primeru nehati, zlasti s strani državnih gozdnih in rudarskih podjetij. Poudarjamo, da so razpisi, ki jih je v zadnjih letih izdalo finančno ministrstvo o tem vprašanju, znatno škodovali posameznim trgovinskim strokam. III. Izvozna politika Privilegirane ustanove, ki so bile ustanovljene za pospeševanje izvoza, niso izpolnile svojih nalog. Namesto da bi pomagale izvoznikom pri njih izvozniških poslih, so se same pojavile v vlogi izvoznika, zavzemajoč že od zasebnih izvoznikov osvojene pozicije ter prepuščajoč tem, da opravljajo samo one posle, ki so redno zvezani z velikim rizikom in neznatnim zaslužkom. Zbornice so mnenja, da je treba zasebni iniciativi vrniti zopet po- polno svobodo dela, privilegirane izvozne ustanove — v kolikor morajo ostati še nadalje — pa napotiti, da bodo samo pomagači našim trgovcem pri njih izvoznih poslih. Zbornice naglašajo potrebo, da se jim sporoči višina dosedaj pobiranih preferencialov, ki so bili dovoljeni pri izvozu kmetijskih pridelkov, ker bi se ti smeli uporabljati izključno samo za pospeševanje kmetijstva ter izvoza kmetijskih proizvodov. Zlasti poudarjamo popolno neurejenost naših trgovinskih zvez z Nemčijo, ki je naš najbolj važen zunanje-trgovinski partner. Popolna nejasnost v poslovanju z Nemčijo izvira zlasti od 1. aprila t. 1., kar je v veljavi začasni sporazum o urejanju plačilnega prometa, ki vsebuje neke kontingente po skupinah predmetov. Rezultat tega sporazuma je ogromno znižanje našega izvoza v Nemčijo ter zlasti predmetov, ki jih ne moremo spraviti na trge drugih dežel. Sklepanje kompenzacijskih poslov z nekaterimi državami zadeva na težkoče zaradi neprimernih določil devizno-političnega značaja. (Glej Združene države Sev. Amerike.) Mnenja smo, da se ne bi smele delati nobene ovire niti stoodstotnim kompenzacijskim poslom, v kolikor še s tem omogoča izvoz v države, v katere dosedaj sploh nismo izvažali ali pa bi mogli te predmete izvažati v večji meri. V zvezi z izdajo uredbe o reorganizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine zahtevajo zbornice brezpogojno, da se v celoti izvede določilo čl. 3. uredbe o ustanovitvi strokovnih odborov, v katerih morajo biti zastopani tudi delegati gospodarskih organizacij. Z obžalovanje^ morajo zbornice konstatirati, da ,£ten T. te uredbe predvideva tiidi ' vzdrževanje Zavoda s »prispevki za izravnavanje trgovskega dobička«, kar more ogroziti sodelovanje izvozne trgovine pri izvozniških poslih sploh, in sicer zaradi možnosti arbitražnega določevanja in odvzemanja vsega dejanskega dobička, dočim se na drugi strani ne predvideva plačilo odškodnine za posle, ki so se končali z izgubo. Ker se namerava razveljaviti pravilnik o kontroli kmetijskih proizvodov, ki so namenjeni za izvoz, morajo zbornice brezpogojno zahtevati, da se ti pravilniki izdelajo v soglasju z zainteresiranimi zbornicami. Trgovinske zbornice prosijo, da se vprašanje trgovine z opijem, bombažem in kokoni (zakon o opojnih drogah, uredba o odkupu domačega bombaža, uredba o svi-logojstvu) zopet postavijo na dnevni red in rešijo tako, da trgovci ne bodo izključeni vsaj iz notranje trgovine teh predmetov, t. j., da Prizad kupuje opij, bombaž in kokone tudi od trgovcev. Takšna rešitev je potrebna zaradi stanja, v katerem so trgovci vardarske banovine, to pa zahtevajo tudi pravičnost in splošni interesi. Zbornice z zadovoljstvom sprejemajo na znanje razpis g. finančnega ministra štev. 12.699 z dne 28. decembra 1936. Čeprav pa je ta razpis izrečno priporočil gospodom banom, da ne obremenjujejo blaga, ki je namenjeno za izvoz, je vendarle primorska banovina ne samo ohranila svoje prejšnje izvozne takse na kamen, sadro in pesek, temveč je uvedla še novo pretirano takso 5 din od tone na boksit, ki je namenjen izvozu. Zbornice prosijo g. finančnega ministra, da ne dovoli banovinam uvajanja novih izvoznih taks in da sedanje takse temeljite revidira, če to zahtevajo interesi našega izvoza, zlasti še zaradi konkurence, ki jo morajo premagovati naši izvozniki v tujih državah. D CRVCi avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji ££££££ za narezek in gnjat UFtsn električni mlini za kavo na LJUBLJANSKEM VELESEJMU v paviljonu G E. MAGDIČ, Zagreb, Radišina 11 4-5. št. ..Trgovskega •a ki je ravnokar izšla, objavlja na uvodnem mestu članek g. D. Potočnika o naši plačilni bilanci, kakor jo navaja Zveza narodov na podlagi podatkov našega finančnega ministrstva. Ti podatki niso popolni in se nanašajo samo na 1. 1926. do 1929' in na 1. 1905. Za 1. 1930. in do 1934. pa ni poslalo naše finančno ministrstvo nobenih podatkov. Pridružujemo se mnenju avtorja, da bi moglo finančno ministrstvo vsaj naknadno ta ne-dostatek popraviti, ker sedaj pač ni več razlogov, ki so prej mogli odsvetovati objavo podatkov. Iz vseh objavljenih podatkov pa je razvidno, da je bila naša plačilna bilanca do 1.1929. aktivna, in sicer še precej visoko, da pa je bila 1. 1935. že močno pasivna. Posledica tega je, da smo 1. 1929. že izvažali kapital v tujino za nakup naših vrednostnih papirjev, dočim nam sedaj kapitala primanjkuje, Zelo priporočamo vsem gospodarskim ljudem, da si temeljiti članek g. Potočnika prečitajo. Prav zanimiv je tudi drugi članek svetovni konjunkturi in svetovnem gospodarstvu, ki je napisan zlasti na podlagi poročila predsednika mednarodne banke za mednarodna plačila Tripa. Le nekaj ugotovitev iz tega članka bi navedli na tem mestu: Neprijetna posebnost se^ danje konjunkture je, da ni prav nič zmanjšala brezposelnosti. (Približno tako čutimo tudi v Sloveniji gospodarsko zboljšanje, o katerem se nam neprestano govori. Morda je res kje zboljšanje, toda v Sloveniji ga ne čutimo. Op. ured.) Poročilo nadalje konstatira, da države premalo pospešujejo izvoz. Članek obravnava nadalje še druge izjave vodilnih evropskih gospodarskih in soc. ljudi Tako navaja izjavo ravnatelja Mednarodnega urada za delo Butlerja, ki opozarja, da se je izkazalo, da se znižanjem mezd ne more kriza niti najmanj zmanjšati. — Aktualen je tudi naslednji zanimivi članek o boju držav za kolonije. Z zanimanjem bodo čitatelji brali tudi vse naslednje članke kakor o pok. Rockefellerju, praktične nasvete našega odličnega sotrudnika g. Zelenika, razpravo o svetovnih surovinskih trgih, o jugoslovanskem opiju, o gospodarskem dogovoru med Rjmom in Beogradom, o Španiji itd. Vsem tem vsebinsko bogatim ter aktualnim člankom je dodan še bogat listek ter poročilo o seji Trg. društva »Mer-kur«. Tudi to poročilo naj bi si prečitali vsi trgovci in trgovski pomočniki, da bi se zopet poživilo zanimanje za to prepotrebno društvo. Znova toplo priporočamo našo gospodarsko revijo »Trgovski tovariše, ki redno seznanja svoje bralce z vsemi aktualnimi gospodarskimi problemi. Naročnina ve-lja samo 36 din na leto, da ni izgovora, da se kdo ne bi mogel naročiti na to revijo. Politične vesti Nemški zunanji minister v. Neu-ath je prišel z letalom v ponedeljek na zemunsko letališče, kjer ga je pričakoval ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič v spremstvu vojnega ministra gen. Mariča. Sprejema se e udeležil tudi nemški poslanik vsem osebjem poslaništva ter številni drugi tuji diplomati. Tudi nemška kolonija iz Zemuna in Beograda je bila pri sprejemu. Popoldne je imel zun. minister Neu-rath z dr. Stojadinovičem dve uri trajajočo konferenco. Zvečer pa je bil prirejen visokemu gostu na čast banket v gardijskem domu. Ministra Neuratha je pozdravil z -zdravico v srbskem jeziku ministrski predsednik dr. Stojadinovič ter med drugim izvajal: V obisku vidi jugoslovanski narod potrdilo, da se bodo prijateljski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo še poglobili. Ta želja tudi popolnoma ustreza temeljnemu čustvovanju ugoslovanskega naroda, ki je znan po svoji ljubezni do neodvisnosti kakor po svoji miroljubnosti, po svoji zvestobi do dane besede ko po svoji pripravljenosti za miroljubno sodelovanje z drugimi narodi. Današnji mednarodni položaj je natrpan z nejasnostmi in poln nasprotij. Spričo tega položaja je beograjska vlada složna z vladami prijateljskih držav ter je tudi posebno dragoceno sodelovanje z Nemčijo. Naša želja je, da se naše koristno sodelovanje poglobi, da povečamo zamenjavo gospodarskih in kulturnih dobrin ter da v sodelovanju z drugimi narodi utrdimo mirno sodelovanje narodov. Dviga čašo v čast voditelja Hitlerja ter za napredek nemškega naroda. Zun. minister Neurath je odgovoril v nemškem jeziku. Njegova želja, da obišče Jugoslavijo, je v skladu s prisrčnimi čustvi, ki jih goji Nemčija in kancelar Hitler do mladega kralja In njegove domovine. Prepričan le, da se bo na podlagi prijateljskih čustev sodelovanje med obema narodoma še poglobilo. Res le, da je mednarodni položaj zelo zapleten, vendar pa ni nobenih problemov med Jugoslavijo In Nemčijo. Zato smo si tudi mogli prijateljska razložiti to politika in svoje stališče, elovanje med Jugoslavijo in Nemčijo je največjega pomeni za mednarodni položaj in bo pripomoglo k rešitvi marsikaterega težkega vprašanja. Zeli, da bi prijateljstvo med obema državama služilo miru. Napija kralju Petru n:, knezu namestniku in vsemu kr. domu. Uradni k«*««««* o Nenrathovem obiska in njegovih razgovorih pravi, da so se v teh razgovorih proučila vsa vprašanja, ki zanimajo Nemčijo in Jugoslavijo.. Pri tem se je pokazalo enako pojmovanje političnega položaja ter tudi koristi miroljubnega sodelovanja obeh držav. Razgovori so znova utrdili željo in voljo po nadaljevanju dela za splošni mir. Nemški Usti obširno komentirajo potovanje ministra Neuratha ter poudarjajo njegov veliki pomen. Potovanje dokazuje, da so odnošaji Nemčije do južnovzhodne Evrope dobri. Poseben pomen pa ima potovanje, ker se istočasno mudi v Rimu vojni minister Blomberg. Istočasno ko nemški zun. minister v Beograd je prišel predsednik poljske republike Moscicki v Bukarešto. Njegov sprelem je. bil zelo slovesen in tudi prisrčen. Veliki politični pomen njegovega obiska se na široko poudarja tako v romunskih ko v poljskih listih. Listi naglašajo, da je potovanje predsednika Moscickega temelj miru, ki veže blok držav od Baltiškega do črnega morja. Poljski in Romuniji pripada v tem bloku zgodovinska vloga. Italijanski uradni krogi znova demantirajo vest o vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo. Z druge strani pa se poroča, da takšna zveza sploh ni potrebna, ker že političen sporazum med obema državama določa, da se periodično sestaneta generalna štaba obeh vojsk zaradi skupnega delovanja. Med Anglijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani se še vedno vodijo pogajanja glede izvajanja pomorske kontrole nad špansko obalo. Nemci bi hoteli doseči, da bi vsaka država imela takoj pravico do represalij, če bi bila napadena le ena njenih ladij. Angleži pa zahtevajo, da nobena država ne sme sama začeti z izvajanjem represalij, temveč se mora vsak incident najprej preiskati od vseh držav, ki sodelujejo pri pomorski kontroli. Anglija se nadalje trudi, da bi dosegla od Nemčije odpoklic vseh nemških »prostovoljcev« iz Španije. Francove čete so zopet zasedle hrib Lemono, ki obvladuje položaje okoli Bilbaa. Denarstvo Vloge v bivšo avstrijsko Poštno hranilnico Društvo za zaščito interesov vla gateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice s sedežem v Ljubljani objavlja: Na vlogo in intervencijo društvenega odbora z dne 26. maja, naslovljeni na generalno direkcijo Poštne hranilnice v Beograd glede podaljšanja roka za prijave hranilnih in čekovnih vlog, sporočamo, da je generalna direkcija odredila in nas po podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani obvestila da se podaljša rok za prijave na nedoločen čas, in sicer mora vsak član društva sam prijaviti osebno ali pismeno pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani svojo terjatev. V prijavi je navesti: Številko potrdila in številko hranilne vloge ali štev. čekov, računa, ter-jatveno vsoto, pri mladoletnikih potrdilo sodišča in natančen na slov. Enako se morajo člani društva primorske banovine priglasiti pri podružnici Poštne hranilnice v Splitu. Društvo je tudi interveniralo, da bi se izplačilo izvršilo pri podružnicah poštnih hranilnic v Ljubljani in Splitu, toda generalna direkcija Poštne hranilnice v Beogradu se je postavila na stališče, da bo ona sama nakazovala vloge posameznikom. Sicer bo društvo v tej zadevi še storilo potrebne korake, koliko bo uspeha pa ne vemo naprej. Kar se tiče valorizacije, upamo, da bo zadnjo besedo imelo sodišče, ker tožba je še v teku, radi tega prosimo p. n. člane društva, naj nikar preveč društvo ne oblegujejo z raznimi dopisi glede izplačil, ker društvo ima čez glavo dela in z izplačilom se prične s L julijem. Člani pa, ki žete kaka informacije, naj prMože znamko za odgovor; drugače ne dobe odgovora. - Društvo sprejema še vedno nove'1 člane; bodisi vlagatelje danajska kakor tudi budimpeštanske poštne hranilnice pod istimi pogoji, kakor je bilo večkrat! že v časopisih objavljeno. Ako bi društvo-v oktobru 1936 ne bilo vložilo tožbe, bi težko bilo kateriferat prišlo do izplačila, kakor nas je informiral ugleden vteofc dostojanstvenik iz Beograda. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko- ministrstvo Hranilnici in posojtinicii v Ljubnem v Savinjski dolini za dobo 6 let za dolgove, ki so naafaili pred 1. oktobrom 1006. Obrestno, mera. za stare vloge po 2%: Nemški finančni minister o ciljih nemške finančne politike Nemški finančni minister grof Schweriai-Kroeigh je v svojem predavanju pred člani industrijske in trgovinske zbornice v Bre-merhavenu med drugim dejal, da jamči beseda Ftlhrepja in državnega kancelarja, da bo nemški narod obvarovan pred nesrečo nove inflacije, za katero da tudi ni nobenih znakov. Nemško narodno premoženje da se je povečalo za 36°/o od 45 na 62 milijard, med tem ko 3e je obtok plačilnih sred-tev povečal le od 5‘5 na 6'7 milijard, t. j. za 21#/o. Tudi obveznosti države so relativno manyše ko v drugih državah. Nemški narod ne more resigni-rati na trgovino z ostalim svetom, toda trajni gospodarski odnošaiji v barva, pleeira in Ze v 24 urah SSTJSS; itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip M. Selenburgova ni. S Telefon it 22-72. so mogoči le med narodi z zdravo gospodarsko bazo. Z nami sta delali narava in zgodovina po mačehovsko, zato moramo nedostatek surovin, ki so nam potrebne, nadoknaditi s tehniko, kar je cilj štiriletke, ki ni naperjena proti izvozu in svetovnemu gospodarstvu, ampak bo šele ustvarila temelje za 'bodoč zdrav trgovinski promet med narodi. * Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru je imela lani hranilnih vlog 43,1 milijona din (1. 1935 43,7 milijona), vlog na tekoči račun pa 8,3 (8,2) milijona din. Posojila so se nekoliko povišala in znašajo sedaj 32,74 milijona din. Cisti dobiček hranilnice znaša 39.447 din, dočim je znašal 1. 1935 56.000 din. »Moming Post« razpravlja o zlati proizvodnji Južne Afrike in Rusije, ki znatno presegate potrebe denarnega trga. Vendar pa je list mnenja, da iz naslednjih razlogov ni pričakovati, da bi se zlata nakupna politika USA in Anglije iz-premenila: Redukcija cene zlata bi povzročila težke izgube emisijskih bank in stabilizacijskih fondov. Nastala bi splošna depresija. Stabilizacija tečajev bi propadla in končno tudi nt pričakovati, da bi Rusija pristala na zmanjšanje svoje zlate proizvodnje. Pletilna industrija se je pri nas sicer lepo razvila, vendar pa le s težavo prenaša težke čase ter zato mora stremiti za izpopolnitvijo na vseh straneh. Posebno ugodna prilika za to je na spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija, kjer najznamenitejše specialne tvrdke kažejo in tudi predvajajo izredno veliko izbiro najbolj praktičnih, najbolj ekonomskih in najnovejših pletilnih strojev, zlasti nemških, švicarskih in švedskih znamk. Izvozne težave Ugotovitve izkušenega češkoslovaškega izvoznika V »Prager Tagblattu« je izšel zanimiv članek o težavah, ki jih je treba premagati, da je izvoz v čezmorske države uspešen. Članek je namenjen sicer predvsem za češkoslovaške bralce, je pa zanimiv za vsakogar, ki se zanima za zunanjo trgovino. Med drugim pravi avtor članka Josef Wechsberg, ki stalno živi v Hongkongu, naslednje: Nehvaležno je pisati o našem čezmorskem izvozu, ker se pri tem sliši silno malo dobrega in ker se vsaka kritika doma sprejema z ironičnim refrenom: Mi že vemo, kako se to naredi, saj imamo svoje izkušnje! Če pa potem slišimo pritožbe naših izvoznikov, če izvemo o načinu našega izvoza samo neprijetne stvari in če moramo končno na podlagi aktov in dokumentov ugotoviti, da se delajo grde napake, potem le ne preostaja nič drugega, kakor da pišemo o našem čezmorskem izvozu. Naše firme le še ne poznajo dobro, kako je treba to važati. To mi je tudi šef velike izvozne tvrdke v Singaporu kar odkrito dejajb, Zdi se mi, da vaši ljudje še nimajo pravih izkušanj. Pri tem se je smehljal to čeprav ni misli! nič slabega, mora človeka, ki je vsaj malo patriot, ta smehljaj zaboleti. Katere ao torej napake; ki se-delajo pri našem izvozu. Prva napaka. je počasnost Nemogoče je, odgovoriti na vprašanje velike uvozne firme, ki odda svoje pismo po zračni pošti, šele v osmih mesecih! Ponudbo je treba odposlati takoj in po zračni pošti in v dobri angleščini! Hkrati pa je treba poslati tudi dobro sestavljene vzorce. Češkoslovaški konzul v Bataviji mi je navedel več primerov, ko je samo slaba sestava kolekcije vzorcev onemogočila kupčijo. Nikdar ne smemo pozabiti, da dobavljajo v vso zadnjo Indijo in dalje proti vzhodu blago Angleži, Holandci in Nemci, ki poslujejo silno hitro. čsl. konzul v Singapo-.ru dr. Strdnsky mi' je pokazal cel register primerov, ko se niso kupčije sklenile samo Zaradi počasnosti češkoslovaških izvoznikov. Druga napaka je pomanjkanje samozavesti. Vedno znova prihajajo v čezmorske kraje pisma čsl. iz-vozniških firm s stereotipno izjavo, da ne bodo stavile nobene ponudbe^ ker se boje, da niso konkurenčne. Druge firme se zopet ustrašijo pred transportnimi in deviznimi težavami. Ta strah je belim ljudem v kolonijah, ki so l znani po stroji neustrašni podjetnosti, čisto nepojmljiv. Neka čsl. izvozna tvrdka v Singaporu. je hotela na Malajsko uxjwati Češkoslovaške klobase, gnjat to mesne izdelke. Tvrdka pa mi poslala ponudbe, ker se je bala, da ni konkurenčna. Posledica: Danes dobite: v vseh trgovinah $ingapura polj- sko gnjat. (Kako bi se mogel strmo dvigniti izvoz naših klobas, če bi bili podjetni! Op. ured.) Tudi glede dobav samih je vse polno pritožb. Vedno pridejo dobave prepozno in vedno so dobavni pogoji izpolnjeni premalo natančno. Nobene stvari se v čezmorskih deželah tako ne boje, ka kor površno izvršenih dobav, ki pridejo vrhu vsega še prepozno. Potem pridejo še specialne na pake. Nekatere tvrdke oferirajo franko češkoslovaška meja, druge pošiljajo okrožnice na več tvrdk v istem kraju, kar vzbuja le pomilovalne nasmehe, druge zopet odgovarjajo na vprašanja s protivpra-šanji, namesto da bi kar poslale vzorce, itd. Vse te napake so vzrok, da so v Indiji in na Malaj skem češkoslovaški predmeti kljub njih dobremu slovesu zelo malo razširjeni. Prav za prav zastopa v mnogih krajih Češkoslovaško edinole — Bata. r - * Zelo koristno bi bilo, če bi kdo tudi opomnil na napake, ki se delajo pri našem izvozu. Seveda pa teh napak ne delajo tako zelo-naši izvozniki, ko naša oficialna mesta in zlasti Narodna banka. Ta pa 'so bila na te napake opozorjena že ,bog ve kolikokrat, toiia vsa ta opi>-zorila šo bila dosedaj vedno zaman! Ali v tem oziru res ne bo mogoče doseči nobenega zboljšanja? Romunski petrolejski vrelci vslhaio T V svojem govoru ob otvoritvi svetovne konference o pogonskih surovinah je predsednik Anglo-Iranian Oii Co. sir John Cadman razpravljal o svetovnih rezervah nafte in je ugotovil, da bodo te izčrpane po njegovem mnenju v 20 letih. V Romuniji, kjer je industrija nafte nad vse važen faktor tako za državno kot tudi za privatno gospodarstvo, je vprašanje izčrpanja petrolejskih rezerv še posebno važno. Kljub temu, da se je pridobivanje nafte leta 1936. naravnost forsiralo, je zdrknila produkcija od 2550 vagonov (po 10 ton) v juniju 1936 na 1950 vagonov v februarju 1937. Vidne in verjetne rezerve nafte v Romuniji so cenili leta 1935. na 65 milijonov ton, tako da bi bila pri produkciji 8,7 milijona ton (leta 1936.) sedanja množina zagotovljena le še za 6 let, Če bi medtem seveda ne našli novih vrelcev. Ker stane eno samo vrtanje okoli 20 milijonov lejev, se velike petrolejske družbe, ki delajo večinoma s tujim kapitalom, branijo vtakniti stotine milijonov lejev v nova vrtanja, posebno še, ker jih novi rudarski zakon zapostavlja in favorizira domače družbe. Kot zgled, kako riskantna so vrtanja, se navaja dejstvo, da v zadnjem času od 22 sond na 16 krajih sploh ni bilo petroleja, drugje pa v tako majhni meri, da se produkcija ne bi rentirala. Položaj romunskih petrolejskih polj je danes tak, da produkcije nikakor ne bo mogoče držati na! sedanji višini, če v kratkem ne odkrijejo novih, bogatih polj. Usoda Mehike, kjer je padla produkcija nafte v letih 1921.-1933. od 25,50 na 5,21 milijona ton in Poljske, katere proizvodnja je znašala še leta 1923. 2,05 milijona ton, deset let. pozneje pa le še 0,51 milijona, je tudi za Romunijo važen memento.. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru ima XI. redni letni občni zbor in IX. vinarski kongres, ki bosta dne 12. in 13. junija 1937, prvi v dvorani hotela Beograd in drugi v dvorani okrajne ihranilnice v Slovenski Bistrici. Razpored. 12. junija — sobota. Ob 19. url seja glavnega odbora in delegatpv Vinarskih podružnic in redni* letni občni zbor Vinarskega društva. 13. junija — nedelja. Ob 8. uri ix. vinarski kongres v dvorani okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici. Dnevni red: Peronošpora in oidij. Poročevalec Konrad Pečovnik, profesor na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. r*>, Obnova vinogradov v zvezi s trsnim izborom. Poročevalec ing. Ivo Zupanič, referent za vinarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Ravnanje z mošti in kako ohraniti vina mlada. Poročevalec ing. Sergij Gorjup, kmet svetnik- in šef agro-kemič-oega odseka na državni kmet. kemični poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani. — Racionalizacija v vinarstvu Jugoslavije. Poročevalec Klotar Bouvier, veleposestnik itd. v Gornji Radgoni, in ing. Ivo Zupanič, referent za vinarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Resolucija. Po .kongresu otvoritev vinske razstave in poskušnje, združene z vinskim sejmom, ki jo priredi Vinarska podružnica v Slovenski Bistrici v poslopju okrajne hranilnice. .............Izleti. Popoldan. Ogled slovitih vinogradov v Visolah, Kovači vasi, Ri-toznoju in okolici Konjic. Izletov se morejo udeležiti samo tisti člani Vinarskega društva, ki se bodo zanje do 8. junija pri Vinarski podružnici v Slovenski Bistrici priglasili. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru. Predsednik: Tajnik: L. Petovar 1. r. J. Zabavnik 1. r. Dobave - licitacije Občni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. junija ponudbe za dobavo žaginih listov. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 24. junija ponudbe za dobavo 30 kg cina in transformatorja ter stropnih svetilk. Direkcija dri. rudnika Ugljevik sprejema do 15. junija ponudbe za dobavo pločevine, voska, zakovic, žice, vijakov, žičnikov, kartona, sidola, barve, jutinih vreč i. dr. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 18. junija ponudbe za dobavo lanenega platna, grafita v prahu in do 24. junija za dobavo raznega sukanca. Banska uprava v Ljubljani razpisuje: za dobavo litoželeznih cevi in armatur za I. etapo vodovoda v Št. Vidu pri Stični IV. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. junija ob 11. dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna 199.013 din; za regulacijo Savinje pod Celjem od km 21+480 do km 22+229 I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. junija ob 11. v sobi tehničnega oddelka 47 v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna 2,308.227 48 din; za zgradbo železobetonskega mostu čez Mirno pri železniški postaji Jelovec na progi St. Janž Sevnica I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. junija ob 11. v sobi št. 4. tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna 649.94318 din; za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu v Puštalu čez Poljansko Soro I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. julija ob 11. v sobi 218 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna 510.775,78 din; za zgradbo železobetonskega mostu čez Selško Soro v Praprotnem I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. julija ob 11. v pisarni tehničnega oddelka št. 218. Vsota odobrenega proračuna din 577.195’41. Gozdna direkcija v Ljubijani odda na pismeni licitaciji dne 15. junija V enoletni zakup hotel Sv. Janez v Bohinju z vsemi pripadajočimi objekti in z obratnim inventarjem. Izklicna zakupnina znaša 33.000 din ter obvezni prispevek za popravila din 25.000. Začasna varščina 66.000 din. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 6tonskega cestnega valjarja. Licitacija bo 1. julija ob 11. v gradbenem uradu. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, oddelek VI., odsek za vodovod razpisuje na dan 14. junija dobavo 2000 m litoželeznih cevi premera 80 mm in 1000 m litoželeznih cevi premera 100 mm. Pogoji prt mestnem vodovodu. Mestno poglavarstvo v Ljubljani oddelek VI., odsek za vodovod razpisuje na dan 14. junija dobavo 250 vodomerov mokrotekačev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za nabavo obvezilnega materiala m £L polletje 1937 n. javno pismeno po- \ nodbeno licitacijo na dan 11. junija ob 11. v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti. Ponudbeni pripomočki po 10 din pri ekonomatu. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo 20.000 kg mešanega bencina na dan 15. junija 1937. Pogoji po din 20"—v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg štev. 2/1., soba štev. 41. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 110.000 bakrenih in 30.000 aluminijastih cevk. Licitacija bo dne 12. julija ob II. uri v pisarni ekonomskega odseka, soba štev. 42, Sv. Jakoba trg štev. 2/1. Pogoji po din 30'— v pisarni direkcije. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo dveh kompl. akumulatorskih baterij sistema DEAC AVC 2113 H 160 Ah za električno razsvetljavo v poštnih vagonih. Ponudbe je predložiti do 7. Junija do 11. ure dopoldne. Pogoji v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg štev. 2. LICITACIJE: Dne il. junija bo pri štabu vr-baske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija za dobavo raznih pisarniških in knjigovešklh potrebščin. Dne . 18. junija bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za montiranje dveh kotlov (Steinmiiller) pri drž. rudniku v Zenici. Dne 9. junija bo pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija zfe dobavo cina v blokih, 16. junija za dobavo steklenih obločnte za plinsko razsvetljavo, dne-18. junija za dobavo vodomernih stekel in stekel za svetilke, dne 22. junija za dobavo Jeklenih osovinskih mazalic, dne 25. junija za dobavo trakov za brzinomere, dne 26. junija za montiranje gasilskih Črpalk, lesnega oglja, koksa in kovaškega premoga, dne 2. julija pa za dobavo *Brotan«-cevi. Dne 21. junija bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dovršite v poti na teritoriju dravske banovine. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Pred živahno gradbeno sezono v Ljubljani Letos se začno v Ljubljani graditi številne velike hiše. Iz >Iaycrjevo hiše na vogalu Wolfove ulice in Marijinega trga so se stranke že izselile in bodo v bližnjih dneh začeli podirati stavbo. Za gradnjo palače banke »Slavijo« na Dukičevem bloku nasproti nebotičnika so priprave gotove. Tudi tu se more računati s skorajšnjim pričetkom gradnje. Lastnik hotela »Slon« g. Koritnik bo zgradil nov hotel na mestu sedanjega. Novi hotel bo najmodernejši hotel v Jugoslaviji ter bo veljal okoli 20 milijonov din. Tudi gradnja Bafevc palače se bliža svoji realizaciji. Ne bo pa v novi palači poslovala »Ta-Ta«, temveč so določena nadstropja I—IV za pisarne. Stanje naših kliringov Po starih terjatvah znaša naš aktivni saldo proti Italiji 47 milijonov lir, po novih terjatvah pa se je naš pasivni saldo povečal od 25,1 na 27,1 milijona lir. Naše terjatve proti Nemčiji so ee znižale na 24,9 milijona mark. V kliringu s Poljsko so se naše terjatve povečale na 2,8, v kliringu s Turčijo pa na 8,8 milijona din. Naš klirinški dolg Franciji se je znatno znižal. Dočim smo bili še ob koncu leta 1986. dolžni okoli 40 milijonov frankov, smo sedaj le 7 milijonov frankov. Ker pa je sedaj naš izvoz v Francijo precej močan, se bo najbrže tudi ta saldo kmalu poravnal. Češkoslovaški dolgujemo sedaj Te 114,7 milijona Kč, dočim smo bili še pred enim mesecem dolžni 117,8 milijona Kč, lUnku]^ Razglašen je konkurz o premo-■ženju Frana Krašovca, bivšega lesnega trgovca na Vrhniki. Kon-sodnik dr, Leitgeb, upravnik iipasp odvetnik Marolt, Prvi »bor upnikov dne 14. junija ofe 9;, Toglusitvenl rok do 30. junija, ugo-tovjtveni parpk dr\e 7. Mija-^> 9. pri sodišču na Vrhnikt.. , -r - Nadalje je razglašen kontur* p ■premoženju Franje ~ Kraševjeve, 'Žene bivšega lesnega trgovca na "Vrhniki. Vsi podatki Isti kpkor v •prejšnji objavi« sr Odpravljen je konkurz o premoženju posestnice. Marije Fajfth, kčr pj pokritja aa stroške postopanja. 1 Zavrne $e predlog o razglasitvi konkurza' o preinožtaju trgovca . I nf ’II ~ »lil »I u Mil*« .1 B K*' Ivana Dečka v Celju, ker ni kritja za stroške postopanja. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Marije Božičeve, posestnice v Stari Fužini, p. Sv. Janez ob Boh. jezeru. Poravnalni sodnik Bidovec, poravnalni upravnik dr. Smajd, odvetnik v Radovljici. Narok za sklepanje poravnave dne 12. julija ob 10. Rok za oglasitev do 5. julija. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju Slavka Itemsa, trgovca z mešanim blagom v Radovljici. Poravnalni sodnik Bidovec, poravnalni upravnik odvetnik Krištof. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Radovljici dne 10. julija ob 9., rok za oglasitev do 5. julija. Doma in po svetu tmmmmmmmmmmaBmmmms Združena opozicija razvija v zadnjem času večjo aktivnost. Tako je za junij napovedana cela vrsta shodov in zborovanj. Vprašanje pa je, če bo ta aktivnost rodila tudi večje uspehe, ker soglasje v glavnih političnih vprašanjih še ni doseženo niti med beograjskimi skupinami Združene opozicije, kaj šele med Združeno opozicijo in Zagrebom. Iz uredništva! dr. Mačkovega »Hrvatskega dnevnika« je izstopilo 8 urednikov, ker so nezadovoljni s postopanjem glavnega urednika. Notranje ministrstvo obvešča javnost, da bo na podlagi pooblastila finančnega zakona oprostilo plačil vseh pristojbin za podelitev državljanstva le na posebno prošnjo prizadetih oseb. V prošnji morajo te navesti, da so Jugoslovani po rodu in jeziku in da ne plačajo več ko 1000 din neposrednega davka. V smislu uredbe o reorganizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se bodo v kratkem imenovali trgovinski atašeji. Natega teh atašejev bo, da so v tesnih stikih z našimi producenti in izvozniki. Nujno bi bite želeti, da bi bili imenovani za trgovinske atašeje tudi praktični gospodarski ljudje in ne somi uradniki. rmmjša udelčžba je bila v Misli-njah, kjer Je volilo samo 14.8% volilčev in Orešju, kjer Je volilo 38.3%. Največja Udeležba pa je bila na Javorja pri Škofji Loki, kjer je volilo 80% volilcev. Večinoma pa je znašala udeležba le nekaj nad 50%. v vseh občinah je dobita W-čiWLJI*Z, .,. . ; v:; , Velika razstava jugoslovanskih umetnikov se otvori dne 10. Junija •v «tm»; Milana v Trst ter nato v Zader, Split, Dubrovnik, Krf in Atene. Sarajevska občina je odkupila od vakufa 2 bivši, muslimanski pokopališči za 12 milijonov dinarjev, Kongres jugoslovanskih cioni-stov je bil v nedeljo v Zagrebu. Predsednik cionistov dr. Licht je poročal o stanju Židov pri nas in v drugih državah. Priznal je, da je položaj za Žide v Jugoslaviji ugoden. To potrjujejo tudi številke o izseljevanju Židov v Palestino. S pomočjo palestinskega urada jugoslovanskih Zidov se je izselilo iz naše države v Palestino 1. 1935. 246 Zidov, lani pa 135. Večinoma pa so bili to Židje, ki so pribežali iz Nemčije. Iz Jugoslavije se je izselilo le malo Židov. Zakaj tudi? Za vrhovnega zdravnika Suzora e bil imenovan dr. Nikola Mrvoš. Ljubljanski nebotičnik daje Pok. zavodu letno le 1'45% obresti. Evangelski pastor Niemmeler je v neki berlinski cerkvi govoril o položaju protestantske cerkve v Nemčiji. Dejal je, da je le 20% vernikov zapustilo cerkev in se priključilo novi nemški cerkvi. Nato je odločno nastopil proti mnenju, da bi se morale Hitlerjeve besede ceniti tako kot Božje. Končno je pozval vernike, da molijo za 30 nemških pastorjev, ki so bili pregnani od nemške vlade s svojih službenih mest. Francoski levičarski listi pišejo v zadnjem času precej ostro proti Nemčiji. Tako piše »Populaire«, da Nemčija izziva Ameriko, vodi boj proti Vatikanu, obenem pa dela na podaljšanju vojne v Španiji. Nemška nacionalna organizacija za obrambo proti plinskim napadom šteje že 12 milijonov članov. Kakor je izjavil Goring, mora vsak Nemec imeti svojo plinsko masko. 22 katoliških škofov Nemčije Je podpisalo izjavo kot odgovor na znani govor propagandnega ministra Goebbelsa. V tej izjavi poudarjajo škofje, da je od 25.634 duhovnikov in redovnikov v Nemčiji obtoženih zaradi nenravnostnih dejanj samo 58, to je en četrt odstotka. Listi objavljajo senzacionalna poročila o vedno novih aretacijah sovjetskih generalov. Baje bo aretiran tudi general Bliicher, vrhovni komandant sovjetske vojske na Daljnem1 vzhodu. Stalina stražijo baje mongolski polki. - Štirje raziskovalci sovjetsko ekspedicije na sčverni tečaj bodo »a ečaju, to je na ledeni plošči, pre- 20, junija. , - .. Italijanski industrialci bodo obiskali Zagreb okoli 10. t.m. Okoli aoTt; m. pridejo tudi v tjbbljlmo, da se pouče b stanj u slovenske industrije. rvBŠifc an - , : . , V kratkem se ustanovi vec red nih letalskih zvez med Italijo in 'Jugoslavijo. Ena teh jjreg' bo vezala Beograd z Rimom oea- Jadranska morje, druga pa bo šte & Otrolki voiltM U*«kol«M ' _ .f : MvaM SIM* lulnovejiih) modal«« motorj. »ricikljl . . pa««iijiYi • P* Mio nizki o.nl! Ceniki lr«qk«! „TH1BUNAM F. BAtJBL LJUBLJANA, Karlovška cest* 4. Podružnica; MUvil)&K Allkiandrov« ee.ta It. e-nčl Izolacije vfreb vtstrherakllt, keramika, mavec, Salonit-cevi, strehe itd. najugodnejše MATERIAL trg. dr. z o. z.. Telefon 27-1« LJUBLJANA Tyriev« c. 34< Stanovanjske in trgovske hiše, Industrijske zgradbe in adaptacije projektira in izvršuje najsolidneje stara in rcnomirana tvrdka IVAN BRICELJ poobl. graditelj LJUBLJANA Slomškova ulica St. 19 »Ol.flilr Itlrtiki .e-JDt.oi Zeti r, popelin, fSfraji z* moške wa)ce l»tw«e kako* Vonti jo v nftjnpvejšlh vzorih prlp’orqift ! ' ■' l k a* v JVt.c • .trt: noiirž POBERI 6011. m uubuahi, hmmmn 3: zimili. Ugotovili so, da je tisoč metrov pod tečajem tok tople vode. Anglija je pristala na to, da se ustanovi v Palestini samostojna država, ki bi tudi vstopila v Zvezo narodov. Glavno mesto države bi bila Hajfa. Jeruzalem pa bi postal svobodno mesto kakor Gdansk. Med Baski je povzročila vest o grozni smrti gen. Mole veliko zadoščenje. Baski trde, da je bil gen. Mola tisti, ki je dal razrušiti sveto mesto Baskov Guernico, da je on hotel z lakoto ukrotiti Baske in da je bil on tisti, ki je grozil, da bo iztrebil ves narod Baskov, ce se ne pokore Francu. Baski so prepričani, da bo sedaj obramba Bilbaa mnogo lažja. Reuter poroča iz Jeruzalema, da je prišlo ob priliki procesije do velikih protiangleških demonstracij. Demonstranti so nosili arabske, italijanske in vatikanske zastave, na katerih je bilo napisano: Kristus, reši nas nevarnega britanskega imperializma! — Med demonstrante so se delili letaki, v katerih se pozivajo dijaki, da ne študirajo več na angleških univerzah, temveč naj študirajo na italijanskih, ker tudi italijanska vlada plača dijakom skoraj vse stroške za bivanje na univerzi. Imenitne sode izdelujejo naši sodarski mojstri, tako imenitne, da so si osvojili vse najboljše Jugoslovanske vinarje in trgovce z vinom. Med vinogradniki in kletarji gre namreč glas, da v slovenskem sodu menda tudi najhujša brozga dozori v najžlahtnejšo kapljico. Take čudodelne sode pridejo z vseh strani države občudovat na spomladanski ljubljanski velesejem, kjer najslovitejši mojstri svoje vzorne izdelke spet razstavljajo od 5. do 14. junija. Nesreče, zločini in samomori. Samo od sobote do ponedeljka so se zgodile v mali Sloveniji te nesreče in zločini. Notar Schmldin-ger je povozil biciklista, ki je tik pred avtomobilom nenadoma švignil na drugo stran ceste. Kolesar je bil ubit. Čudno le, da ni več takšnih nesreč, ker je znano, da Je velik del kolesarjev v Sloveniji brez vsake cestne discipline. — Pri Rimskih toplicah je skočil pod tovorni avto prevoznik Baldasin iz Celja. Vzrok samomora slabe gmotne razmere. — V Gor. Bistrici Je W!B'! uuvor; s "■1 ■ p" mM * », v ■••■ .■*- P f.f, »u I •'r /y 1; , Trgovci m JnduatriJatei! . Elchtro-inotelo^toi P«™- t čuoe. repoviranjata razna • ^ tovrstna popravila v mestu in na de£«H Izvršuje z ime-fv nona Havllček edino I* HAVLIČEK FRAN Sv. Petra cesta št. 5 elektrotehnično podjetje f> i Telcf«n MURO 3A-M. m m ra vrs} W?* ra M>yraWa/u ^ ati risbah W fivrlei« mm 553 ki i*mfmm IST.DSU HUB LIANA 55! BUM&TIN0VA13 Jun I to- do 10 ton, ter pp je garancija letnica obstoja GLAVNO ZASTQP5TVQ O. ŽUŽEK UU&UANA TAVČARJSVA U nastal med fanti naborniki pretep. Posledica: Eden ubit, ubijalec pa tako težko ranjen (20 zabod-ljajev!), da bo najbrže ranam podlegel. — V planinah se je smrtno ponesrečil 241etni Josip Pirtovšek, sin pekovskega mojstra v Dra-Mogrsjdu. — Primorski izseljenec Česna je obstrelil svoje dekle, nato pa se v policijskem zaporu v Ljubljani obesil. — še hujši zločin se je pripetil na Dolenjskem. V bližini Novega mesta je kmečki fant s koso prerezal svojemu dekletu vrat, nato pobegnil in skočil v neki tolmun, kjer je utonil. — Konja sta se splašila hlapcu Curiču v bližini Maribora, da je padel z voza in obležal mrtev s prebito lobanjo. — V Zagrebu pa je tramvaj povozil neko Slovenko. 9, ali celo 10 smrtnih nesreč v majhni Sloveniji samo en dan. Morda le ne bi bil greh, če bi naši odgovorni ljudje tudi tem žalostnim pojavom in dogodkom posvetili več pozornosti. Štev. 5434/37. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 23. junija 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 25 odlitkov za pregrejevalec vode. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 7. junija 1937. Štev. 5435/37. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 23. junija 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 4 komadov rezkanih zobatih koles za Seltnerjev drobilee. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 7. junija 1937. Raiio Ljubljana četrtek, 10. junija. 12.00: Plesi (plošče) —- 12.45: Vreme, poročila — 13,00; čas, obvestila —. 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: Cas, vreme, TJOnh-431», obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50; Zabavni kotiček — 20.00: Smetana: Jjlcherzo Iz triumfalne simfonije (ork. praške rad. postale) plošče — 20.10: Slovenščina za Slovence fdr. Rudolf Kolarič) ~ 80.30: Orgelski koncert (Jurij Arbatsky) 21,lij: Ptean spored (radijski orkester) — 22.00: cas, vreme, poročita — 22,18: Prertos z velesejma. Petek, dne i-l. Jtmiia.' JI.OO: ska ura: Bo našem morju (g. Ludvik ?orzvt) — 12.00: P.o naših togih in gajih (ploščej — 1^.45: Vreme, poročila — 13,00:‘Čas, spored, 'obiiertita — 13.15: Btošče — 14.00: •Vrejn#, borza — ,19.00; čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Smetana: Prodana, nevesta, uvert. (plošče) — 20.10: ženska ura: Pol-