Published monthly by Stovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, Dr. Jur.
For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3.- per year, 25f per copy.
Advert. 1 column x 1" $2.10
sLo\>ensk<\
FOR A..F R E E SLOVENIA
Odpri
roke....
odpri
srce,
LETNIK X. VOLUME X.
TORONTO, 1. OKTOBER, 1959
ŠTEVILKA 10 — NUMBER 10
Opazke ob robu
Premalo časa je poteklo, da bi j bilo mogoče kolikor toliko zanesljivo oceniti pomem Hrušče-vega obiska v ZDA. Težava je toliko večja, ker dopušča marksistična dialektika poljubno spreminjati črno v belo in belo v črno, če komunističnim oblastnikom to služi.
V kolikor niso poedine opazke že omenjene v drugih delih lista, naj nanižemo še nekaj opomb, ki se nam zde značilne za celotno potovanje in reakcijo nanj:
Hruščev je gotovo dosegel glavni namen svojega potovanja —postal je "salonsfaehig", odprta so mu bila vrata v vse najvišje plasti zapaden družbe. Njegove slike ob predsedniku ZDA se širijo po vsem komunističnem svetu, zlasti po državah, ki trpe pod sovjetskim jarmom ne samo kot pod komunističnim režimom, ki ga večina odklanja, ampak tudi kot pod tujerodnim režimom, ki zavira njih narodni razvoj—vsem tem naj bi ta obisk dokazal ponovno, da je upanje na kakršno koli pomoč Zapada jalovo. Čeprav je res, da je treba v interesu miru ohranjati stike tudi s komunističnimi režimi in njihovimi predstavniki, je bilo povabilo in sprejem Hruščeva dejanje, ki pomeni mrzel poliv na vse tleče iskre upanja v srcih milijonov sodobnih sužnjev. Kdor spremlja zgodovino komunizma, pa lahko iz izkustva tudi ve, da porabljajo komunistični taktiki vse; miroljubne poteze samo za en namen: da utrdijo svoje osvojene postojanke in se pripravijo na nova osvajanja.
Da je veljalo Hruščevo potovanje predvsem utrditvi njegovega in strankinega položaja doma in pri satelitih, dokazujejo tudi zlagana poročila v sovjetskem radiju in tisku o valovih navdušenja, ki so orili v nebo ob njegovem prihodu v ZDA.
Neki časnikar je dobro pripomnil, da se je tovariš Hruščev očitno bolje počutil med milijonarji kot med delavci. Morda se jim je celo zahvalil za pomoč, ki so jo ameriški kapitalisti nudili komunistom ob začetku komunistične revolucije? Vsekakor je bilo značilno, da so se vsi vele-kapitalisti tepli za čast priti v kar najožji stik s Hruščevim, od 29 izvoljenih vrhovnih predstavnikov delavcev pa se je udeležilo banketa samo 7 in še ti so izmenjali s tovarišem precej ostrih besedi.
Hruščev je šel v svoji igri celo tako daleč, da je izjavljal pripravljenost priseči na sv. pismo, da so imeli sovjetski znanstveniki pri streljanju na luno samo en ponesrečen poizkus, do-čim so bili angleški viri, ki so ves čas bili za večje popuščanje Sovjetom kot Amerikanci, toliko pošteni, da so potrdili pravilnost Nixonove izjave, da so imeli Sovjeti pred uspehom tri neuspele poizkuse. Za zapadne teličke je Hruščev citiral tudi sv. pismo kot zagovornika komunizma proti kapitalizmu, češ da je Kristus izgnal prekupčevalce iz templja, toda odklonil je Eisenhovverjevo povabilo, naj bi se udeležil tudi božje službe v cerkvi.
Hruščev je svoj obisk in ameriško gostoljubnost temeljito izrabil za propagando za komunizem in ne samo to — šel je: celo tako daleč, da je v raznih oblikah ponovil svojo nedavno grožnjo — "pokopali vas bomo". In našel, je celo tepce, ki so svojemu grobokopcu ploskali!
Poleg dokajšnje odkritosti o končnih ciljih komunizma, ki jih je sicer previdno zavil v evo-lucionizem, v naravni razvoj do-
MIRKO KUNČIČ
(Ponatis iz Slovenske poti)
Poglavje o nehotenem humorju
Kako si belgrajski jezikovni strokovnjaki zamišljajo odpravo slovenščine? Hudo enostavno: slovenske knjige bodo pač romale na grmado kot v srednjem veku coprnice, nekaj najznačilnejših izmed njih pa bodo spravili v muzej. Prešerna se ne da kar tako potisniti v kot, zato bo vsaj skromen izbor njegovih pesmi treba pojugoslovaniti. Kot vzorec, kako se dajo njegove pesmi kleno pojugoslovaniti ozir. posrbohrvatiti, bo bržkone služil umotvor srbskega pesnika (škoda, da nam je ime ušlo iz spomina!), ki je pred dvema desetletjema Prešernov verz. Ko brez miru okrog divjam, prijafli vprašajo me: Kam? takole fantovsko korajžno zad-rajnal: Pitajo me svi sigurno: Kamo juriš tako žurno? Tudi slovenska narodna pesem je poleg leposlovne v nevarnosti, da izgine s površja zemlje. Ali ne bi kazalo razpisati nagradni natečaj za najbolj uspelo posr-bohrvatitev nekaterih najlepših narodnih pesmi? Dvanajsta ura bije! Tako bi ohranili poznim potomcem vsaj melodije, ko bo že slovensko besedilo šlo po gobe.... Avtor tega članka si že beli glavo, kako bi v enotem jugoslovanski jezik dostojno pticv.del pesem: Slovenec sem, Slovenec čem ostati,
rodila mene je slovenska mati..
Ali ono večno lepo: Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo
Kot je Vinko Brumen v svojem članku "Kako je z našo kulturo?" omenil, je angleški antropolog Galton izračunal, da en genij pride nekako na milijon prebivalcev. V časnikarskem in knjižnem jeziku govorimo o Pre-
(NADALJEVANJE)
šernovem geniju, Cankarjevem geniju in Plečnikovem geniju. Naš narod bi potemtakem imel ' tri genije na nekaj več kot mili-j jon duš. Vzporedno temu bi srbski narod, ki šteje skoraj se-! dem milijonov duš, moral imeti že osemnajst genijev. In koliko jih ima? Na to vprašanje je neki hrvatski intelektualec žolčno odgovoril: "Pitaj ti samo beograj-sku čaršiju — ova ti ima genijev na vsaki prst deset!"
In res: če se spustiš v diskusijo s srpskim intelektualcem, ti bo vedel povedati čuda o srbski kulturi. Slovenska kultura zanj komajda eksistira....
Težko je človeku ohraniti re-snobo in stvarno vzeti v pretres sporno problematiko — ko je pa med našimi vrlimi južnimi brati toliko zdravega humorja. Res da ta humor ni hoten, ni prostovoljen, ni spontan; pa kdo bi mu filozofsko pretipaval obisti! Tudi govornik, ki sredi najognevitej-šega zagona proti svoji volji kih-ne, nam pričara droben nasmešek na obraz. Humor je humor, prostovoljen ali ne. če je posrečen, nas spravi v dobro voljo, ker je pač posrečen; če ni posrečen, se muzamo, ker strelja mimo cilja| In humor naših južnih bratov le prečestokrat strelja mimo cilja....
Na primer! Da zastavimo balkanskemu "humorju" tipično-po-ljudno-primitivno vprašanje: S čem se je pregrešil, kaj veže slovenskega Janeza v irhastih hlačah in z gamsovim čopom za klobukom na nevesto, bojevito Amaconko "tam zaturškim gričem", da bi moral svoje žive dni delati pokoro, prenašati zakonski jarem in odbijati invazijo "letečih krožnikov" iz njenih nežnih rok na svoj razum?
"Krvno, sorodstvo! bo zaorilo
10. oktobra 1920. je za Avstrijce spretno organizirani plebiscit izročil zibelko slovenstva Nemški Avstriji. Kljub ponovnim obljubam in prevzetim pravnim obveznostim, kljub navduševanju za Združeno Evropo in trkanju na krščansko izročilo pozabljajo avstrijski državniki brez razlike strankarske pripadnosti na pravice svojih lastnih državljanov slovenskega izvora in jih raznarodujejo.
godkov, je povedal Amerikancem tudi kakšno resnico, n. pr. da je pretirani povdarek spolnosti v amerikanski civilizaciji za obstoj Amerike prav tako nevaren kot komunizem, ali da utegne postati za Zapacl in njegove ustanove še večji, sovražnik kot je Sovjetska Zveza Rdeča Kitjaska.
Spremljanje poročil o Hrušče-vih debatah z vidnimi predstavniki ameriškega javnega življenja je napravilo večkrat mučen vtis, ko so mu molčali na trditve, bi so bile očitno zlagane (n. pr. omejitve potovanj) ali ploskali na izjave, katerih neumnost in zlobnost bi moral prepoznati vsak, ki si lasti pravico uporabljati volilno glasovnico (n. pr. o nesmiselnosti dveh političnih strank).
Ko se bo poplava poročil malo pomirila, se bo morda nudila prilika zbrati glavne cvetke Hruščevih izjav in skušati odkriti njih pravi pomen. Toliko pa je že jasno, da je njegov obisk močno utrdil komunizem doma in v svetu. Na drugi strani pa je že prva časnikarska konferenca predsednika Eisenhovverja in dotdatno popravljanje vzbudilo bojazen, da se pripravlja druga Jalta.
dreš
Delavska dobrodošlica
Hruščevu
Ameriška delavska zveza AFL-CIO v ZDA je sprejela posebno resolucijo za njegov obisk Združenih držav. Resolucija povdarja, da ima predsednik ZDA pravico vabiti predstavnike drugih držav po svoji uvidevnosti. Kljub temu je treba gledati na položaj realistično. "Sovjetski režim je še vedno totalitarna diktatura. Napadalnost in osvojitev sveta smatra za svoje poslanstvo. V lastni državi je unišil vse demo-kratišne pravice in svoboščine. Sedaj poskuša podminirati in uničiti pravice in svoboščine, ki so nam Amerikancem zelo pri srcu v naši domovini. "Delavska zveza je odklonila ponovno sodelovanje s sovjetskimi delavskimi organizacijami, ker niso svobodne. "Ameriški delavci ne morejo nikoli sodelovati pri po-. častitvi predstavnika vlade, ki : unišuje človeško svobodo v vsaki
j obliki" ........" ........ predsednikovo
povabilo g. Hruščeva ne pomeni, naj bi AFL-CIO sodelovala pri počastitvi glvae tuje vlade, ki vzdržuje obsežno omrežje taborišč prisilnega dela in ki je ukazal pobiti tisoče Madžarov, ki so se borili za svojo narodno neodvisnost in svobodo".
iz grl integralnih Jugoslovanov.
Zmota! Srbski episkop Dioni-zi j jih bo poučil, da je v sivi davnini obstojala ogromna srbska država, neki Srbstan — v Aziji in da je število Srbov presegalo več sto milijonov....
Komur ta argumentacija srbske veličine, zakoreninjene v Aziji, ne zadostuje, naj odpre knjigo "Fragmenti srpske isto-rije", ki jo je leta 1872 napisal srbski zgodovinar Miloš Miloje-vič. Takole z neizprosno resnicoljubnostjo poje slavo svojemu rodu in imenu:
"Prvi pohod srbskih plemen je bil izzvan s pritiskom Kitajcev, s katerimi so se Srbi neprekinjeno borili 4 do 5 tisoč let. Po svojem prihodu iz Sibirije so Srbi naselili ozemlje okoli Azovskega morja, Kaspijškega morja in Črnega morja, dalje Armenijo, Rusijo in Nemčijo, deloma tudi Švedsko, Belgijo in Francijo. Drugi del srbskega naroda je bil potisnjen proti Mali Aziji, od koder je prišel na Balkan in ga^ aselil. Odondod se je razširil proti Avstriji, Italiji in Nemčiji. Tretji del srbskega naroda je bil potisnjen proti Indiji, od koder je prišel v Afriko, od tod pa delno v Španijo. Dejstvo je, da so Srbi nekoč imeli naseljeno vso Azijo, dokazuje, da so tam živeli kot neodvisem in svoboden narod".
Drugi srbski zgodovinar z zna-čitrrim imenom Sime Luka La-zič je 22 let pozneje, t.j. leta 1894, izdal knjigo pod naslovom "Srbija u prošlosti". Odkrijmo še ta zastor slavne srbske zgodovine. Takole jo Sime Luka Lazič povzdiguje do nebes:
"Srbski narod je največji na zemlji. Srbski narod je najmočnejši na svetu. On je neizčrpno bogat in njegove meje nimajo konca. Srbski narod je naselil vso Evrope, Azijo in Afriko (Severno Ameriko je gospod Lazič verjetno pozabil omeniti; op. pisca). Srbski narod je postavil Babilonski stolp (!). Srbskemu narodu bi dejansko moral biti podložen ves svet".
Historiki, arheologi in antropologi, ki jim ti dve zgodovinski knjigi prideta v roke, se bodo morali resno poglobiti v študij, ali se ni že tudi po žilah svetopisemskega očaka Abrahama in Noeta pretakala plemenita srbska kri....
Velesrbski šovinizem? Velesrb-ska megalomanija? Ne. Humor, nehoten sicer, a vendar pristen, žlahten, otroško prisrčen humor. Vse je v njem: bujna fantazija, orientalska barvitost, pavlihov-ska grotesknost, kljukčevska bur-lesknost in ljubke arabeske iz pravljic "Tisoč in ena noč"....
Krvno sorodstvo na podlagi navedenih zgodovinskih virov potemtakem ni tista silnica, ki bi opravičevala podrejeni odnos Slovencev do Srbov, kajti niti naše skromne slovenske žlahte ne segajo tako daleč, da bi mogli tudi prebivalce mogočne Azije in Afrike predstaviti svetu kot svoje krvne brate....
2ivopisani mozaik jugoslovanskih dežel
Kaj nas potem še veže na jugoslovansko idejo? Enotni tip narodne glasbe?
V svojem eseju "Problemi jugoslovanskega zedinjenja" \ tretji številki "Slobodne Jugo slavije" iz leta 1955 Ivo Vadnjal ki mu je sicer zedinjena Jugosla vije najvišji ideal, podčrtava, d; se večji del slovenskih romantičnih in otožnih pesmi "za las približa čeških, slovaškim, polj
29. oktobra 1918 so Slovenci v Ljubljani in drugod slovesno slavili zlom tisočletnega nemškega jarma. Končni cilj slovenskega narodno političnega programa pa še vedno čaka uresničitve. Združimo vse svoje sile, da se bo kar najprej uresničil — na svoji zemlji svoj gospod.
skim in celo litvanskim narodnim pesmim", medtem ko n. pr. "absorbira slavonska pesem madžarske ci ganske glasbene elemen te, katerih vpliv se čuti zlasti v Vojvodini, a se nikakor ne zlije z njimi, temveč predstavlja slej-koprej prvo postojanko tistega glasbenega sveta, ki se nato nepretrgoma nadaljuje preko Srbije in doseže na naših tleh najbolj tipičen izraz v macedonski pesmi, tako zelo slični grški. To je glasbeni svet, ki se onstran naših nadaljuje ne le v Grčiji temveč po vsem Bližnjem Vzhodu in ki je slovenskemu glasbenemu ušesu že skoraj nerazumljiv, da ne rečem neprijeten. Slejkoprej ohrani svojo otožnost, toda v monotonem tipu sozvočja, ki ga v najbolj rudimentarni, a hkrati tudi najbolj tipični obliki najdemo v arabski glasbi...."
Primesi vsemogočih neevrop skih slovenskemu srcu in sluhu tako tujih elementov v srbski narodni pesmi so torej nesporno, dognane. Ko je avtor tega članka nedavno prisluhnil značilnim enoličnim popevkam v radiu, se je razveselil: "Jugoslovanska ura! Srbskim popevkam bodo gotovo sledile kake slovenske". A kako se je zavzel, ko so monotone popevke izzvenele in je radijski napovedovalec suho povedal: "Poslušali ste — turško oddajo!" Sličnost med srbsko in turško narodno pesmijo je naravnost frapantna....
Kaj imamo potem še sorodnega z brati ob Donavi?
"Različnost jugoslovanskih narodov po svojem značaju, po svojem načinu življenja in po svoji kulturi zasledimo brez težave tudi. na vseh drugih poljih", piše Ivo Vadnjal dalje. "Nespametno bi bilo zakrivati si oči pred dejstvom; ne računati s tem bi pomenilo zidati stavbo na pesek. To je bila v veliki meri napaka predvojne Jugoslavije, ki dejstva različnosti ni dosti jemala v poštev in zato le prečesto — v dobri veri — (?) zagrešila nasil-stvo nad naravo, na ta način budila odpor in nudila hrano centrifugalnim silam".
Priznamo Ivo Vadnjalu — z izjemo nekaterih olepšic —, da je skušal podati objektiven prerez klavrnega razdobja jugoslovanske zgodovine, ko so centralistični mogotci do temelja razrahljali državno stavbo in poželi v nekaj dneh, kar so sejali dolga leta. Gibalo njihove državniške modrosti ni bilo poslanstvo ljubezni, narodne strpnosti, demok--atskih svoboščin, priznanje treh ^amobitnih narodov. Bila je podtika nasilnega stapljanja na eni strani ter politika razdora, odtujevanja, sovraštva na drugi strani. Nad vso to našo mizerijo je v x>dobi dvoglavega orla našopir-jeno prežal velesrbski duh....
"Srbijanska stran je smatrala Jugoslavijo kot svojo tvorbo in
bila zato prežela z nezaupanjem napram vsemu,, kar je bilo 'pre-čansko', "piše Ivo Vadnjal dalje. "Bilo je nemogoče sestaviti vlado, v kateri ne bi Srbi zavzemali vse najvažnejše položaje. Za dosego cilja so se uporabljale metode prelisičevanja in nasilstva. Živopisanemu mozaiku jugoslovanskih dežel se je nadela centralistična ustava, kar ni moglo ostati brez odpora.... Slovenci nismi bili in nismo nikaki svetniki, toda naše ljudstvo in naši politiki so se ustrašili nebrzdane politične pokvarjenosti, ki se je širila k nam z juga in kmalu se je ustvaril izraz 'balkanizacija', ki je pomenila posplošenje moralno zavržene politične prakse, prihajajoče predvsem s strani srbske vodilne plasti........ En sam
človek se je našel, po poreklu Srb, po svoji moralni veličini visoko nad vsemi, ki si je upal povedati resnico, ki je zalučal svoji okolici v obraz, da je prvotni greh srbski greh, greh v prvi vrsti moralnega značaja
Ko se Ivo Vadnjal v nadaljnjem dotakne primerjave sedanje Jugoslavije s prejšnjo, z vso svojo ostrino podčrtava: "....medtem ko ni komunizmu Jugoslavija nič drugega kot zgolj področje, na katerem lahko izvršuje svojo oblast in počenja svoje eksperimente, ne da bi ga nanjo vezalo še kaj drugega, je bila ona predvojni politični generaciji (z redkimi častnimi izjemami) torišče nebrzdanih političnih (DALJE NA STRANI 2.)
Prehrana v Kanadi
Poljedelsko ministrstvo je izdalo majhno knjižico "Our Food Costs", v kateri primerjajo stroške prehrane nekdaj in sedaj. Gospodarstveniki so ugotovili, da pojedo Kanadčani danes /.natno manj krompirja in kruha bot v preteklosti in v celoti porabijo manjši odstotek zaslužka za hrano kot nekdaj. Hrana se je sicer znatno podražila—ista količina iste skupine hrane je stala v letih 1935—39 $10.—, $20,— v letih 1948—50 in $25,— leta 1958. toda zaslužek se je dvignil še bolj.
Nasdenja tabela kaže, koliko količino različne hrane je bilo mogoče kupiti s povprečnim zaslužkom ene ure :
1948-50 1957 hlekov kruha	6.8 7.5
kvartov mleka	5.6 7.2
funtov surovega masla 1.5 2.4 funtov svinjine	1.8 2.6
funtov govedine	1.9 2.3
ducatov jajc	1.7 2.9
Družinske mezde v Vatikanu
Zahteva po družinskih mezdah je bila vedno ena značilnih točk katoliške sosialne filozofije. 1 julija t.I. je papeč Janez XXIII odobril zvišanje in razširitev mezd ter družinskih doklad za laične uslužbence svoje države. Temeljna mezda po 1. juliju znaša 70.000 lir mesečno. Vsak poročeni uslužbenec dobiva 10.000 lir za ženo. 1896 za vsakega otroka. Dodatki so predvideni tudi za starše, če jih mora uslužbenec vzdrževati. Predvideno je tudi redno višanje plač za 4.59-6 do 796 vsako drugo leto.
Sv. Jožef—moderniziran
V Luttonu, Angliji, ki je središče angleške avtmobilske industrije, so okrasili pročelje nove ! cerkve z velikim mozaikom, ki prikazuje sv. Jožefa v sodobni | delavski obleki v avtomobilski tovarni na tekočem traku, zapo-
slenega na avtomobilskem stroju.
Cerkev je posvečena sv. Jožefu-Delavcu
Večje sodelovanje med delavci in podjetniki
Izjava katoliških škofov Kanade za praznik dela poziva delavce in podjetnike, naj ne izrabljajo nagromadene družbene sile za medsebojno borbo, temveč naj v povečani meri sodeluje za boljše doseganje ciljcv obče blaginje.
Študijski dnevi v Sudburyju
Angleško govoreči Kanadčani bodo imeli letošnje 7. letno zborovanje Catholic Social Life Con-ference, ki odgovarja francoskim socialnim tednom, v Sudburyju jd 9. do 11. oktobra v Marymount kolegiju.
Osrednji predmet bo družinski apostolat.
Konference se bo predvidoma udeležilo nad 1000 škofov, duhovnikov in laikov. Navzoči bodo vsi škofje angleško govorečih škofij s kardinalom McGuiga-nom iz Toronta na čelu, ki je častni predsednik konference.
Molitve v VVashingtonu
Za obisk Hruščeva v Wask-ingtonu je izdala VVashingtonska nadškofij a posebne podobice z molitvijo za mir in svobodo. In-tencije: 1) Pravični mir na svetu, 2) svobodo zasužnjenim narodom, 3) spreobrnenje ruskega naroda.
Modra armada v Torontu
13. oktobra ob pol osmih zvečer bo organizirala Modra armada spravno uro molitve v Torontu v cerkvi Fatimske Marije za spreobrnitev Hruščeva.
OBVESTILO
Vsled pomanjkanja prostora bo nadaljevanje članka g. E. Gobca "Smrt ali življenje" objavljeno v prihodnji številki!
UREDNIK
POSLANSTVO
SLOVENSKE
BESEDE
(Nadaljevanjes prve stran 1.)
strasti, osebnih in klikarskih ambicij, egoizma in materializ-ma".
In do kašnega zaključka se povzpne Ivo Vadnjal, ko nam v svojem eseju naniza kopico negativnih lastnosti vodilne plasti srbskega naroda, obsodi predvojno nacionalistično Jugoslavijo v celoti in nam s svojo argumentacijo tako jasno precloči, da sta slovenstvo in srbstvo dva povsem različna svetova?
Takole kljub vsemu utemeljuje zlitje slovenskega ozemlja s srbskim: "Jugoslavija je ne le najboljša, temveč edina garancija naših interesov napram zunanjemu svetu. Ta kategorični imperativ občutimo najakutneje na svoji koži Slovenci, ki se nahajamo na najbolj eksponiranem mestu. Tekom zgodovine smo izgubili v prid severnim, zapad-nim in tudi vzhodnim sosedom (Madžarom) toliko svojega ozemlja in svoje krvi (Koliko tega ozemlja in krvi smo Slovenci izgubili pod "varuštvom bratov Srbov", Ivo Vadnjal ne pove; op. p.), da bi vsaka nadal-jna izguba že spravila v nevarnost naš obstoj kot narod. Nasprotno se nam v tem pogledu ni prav ničesar bati od svojih jugoslovanskih sosedov.,.."
Vprašamo gospoda Iva Vadn-jala in vse tiste, ki še kar do onemoglosti vrte hreščečo politično lajno o "srbskem varuštvu slovenskih meja in slovenskih interesov" :
Kdaj se bodo rodili in kdo nam je porok, da se bodo sploh rodili bodoči politični in kulturni krmarji v Belgradu, ki bodo kazali znake popolne notranje preobrazbe in preorientacije, krmarji, ki bodo slovenskemu hlapcu Jerneju drugače krojili pravico, kot so jo njihovi pokvarjeni predniki in sedanjiki? Kar svetniški bodo morali biti v sva-jem etosu in askezi: vzorni poštenjaki, kremeniti značaji, blage duše, prekaljeni demok-ratje, resnicoljubni pismarji, predvsem pa nesebični sosedje, ki ne bodo svojevoljno prestavljali mejnikov svojih političnih, kulturnih in gospodarskih ambicij. Naj nam Ivo Vadnjal ne zameri, toda v to čudežno rojstvo bodočih srbskih blagovestnikov Slovenci in verujemo! Vsaka federacija ali konfederacija, naj bi bila na papirju še tako milo-zvočna, bi se zmerom znova izpremenila v neomejeno oblast Belgrada nad Slovenci in Hrvati.
Iz Vadnjalovega globokoumnc-ga prerešetavanja jugoslovanske problematike tudi ni razvidno, kaj nam bi koristilo vse varuštvo klavrnega ostanka slovenskih meja s strani "hrabre srbske vojske" — ko nas pa v okrilju teh meja ne bi bilo več! Ko bi se slovenska govorica potopila v vesoljni molk. Ko bi se po naši slovenski zemlji razlegale le še žlahtnne balkanske kletvice, o katerih je nedavno "Argenti-nisehes Tageblatt" pisal, da fri-volnejših nima noben narod na svetu, in monotone srbske gu-slarske pesmi, ki so — vsaj nekatere, kakor poudarja Ivo Vadnjal na strani 9 svojega eseja — "slovenskemu glasbenemu okusu skoraj zoprne". Njegovo utemeljevanje, da bi morali biti Slovenci kljub vsemu srečni v objemu bratskega srbskega naroda, je podobno obešenjaškemu dovtipu in groteskni basni o mački in miški. S sladkimi besedami je prekanjena mačka vabila osirotelo mlado miško k sebi: "Ljuba miška, zlata miška, pojdi sem! Druge mačke so grde, druge mačke so hudobne — jaz te bom varovala" In je naivna miška divjeradostna planila svoji novi mamici v objem in---kaj bi še pravili!
Verska strpnost? Gospodarski interesi?
Kontrasti na kulturnem in političnem področju med slovenstvom in srbstvom so tako otipljivi, da ne bi potrebovali nobenih dokumentov in argumetov več, In kakšni so izgledi -Sloven-
To in ono iz Slovenije
TOMOS BO DELAL TUDI AVTOMOBILE
Tomos in Citroen sta podpisali petletni dogovor, po katerem bo tovarna Tomos ne samo v licenci, ampak v sodelovanju s tovarno Citroen izdelovala manjše osebne avtomobile ter manjše poltovor-nike. Osebni avtomobil bo razvijal ob potrošnji 5 litrov bencina hitrost 90 km|h.
Proizvodnja bo ^ootekala po skupnem načrtu ta "j, da bo določene dele dobavljala francoska tovarna Tomosu, medtem ko bo Tomos prav tako izdeloval za Citroen druge sestavne dele tega vozila. (Dogovor, ki sta ga sklenili tovarni, je zelo ugoden zaradi prihranka deviz).
Po načrtu in pripravah, ki so že v teku, lahko pričakujemo, da bodo osebni avtomobili za-eli prihajati iz Tomosa prihodnjo pomlad.
MESTO VELENJE
Za 3400 delavcev in uslužbencev v velenjskem rudniku so od leta 1953 do danes zgradili rudarsko stanovanjsko naselje sesto-ječe iz skoraj 100 novih objektov s 1830 stanovanji. Kakor poroča dnevnik "Delo", naj bi Velenje ne
bilo samo industrijsko naselje, ampak bi s -časom postalo pravo mesto z možnostjo nastavitve do 35.000 ljudi.
NOVE LADJE "SPLOŠNE PLOVBE"
"Splošna plovba Piran" ja pred kratkim kupila v Belgiji tri ladje, po 7.760 BRT vsako, ki jim bo dala imena Bled, Bohinj in Bovec. Splošna plovba ima sedaj 12 enot s skupno nosilnostjo 160.000 ton. Ko pa bodo zgrajeni do leta 1961 v puljski ladjedelnici trije veliki tramperji, se bo tonaža ladij Splošne plovbe povečala za nadaljinih 56.000 ton.
PRVA SLOVENSKA SLADKORNA TOVARNA
V Ormožu bodo postavili prvo sladkorno tovarno v Sloveniji, ki bo začela obratovati v dveh letih. V načrtih je letna predelava 150.000 ton sladkorne pese in proizvodnja 20.000 ton sladkorja in 25.000 ton stranskih prizvo-dov.
POSTOJNSKA JAMA
\V prvem polletju letošnjega leta je obiskala Postojnsko jamo 143.7.82 gostov, med njimi 57.381
mozcmcev. 'V "primerjavi z lanskim letom se jc povečalo število angleških gostov za 65%, italijanskih za 63% (bilo jih je 6700), zahodnonemških za 5396 (13000), avstrijskih za 40% (17.000), francoskih za 32% in skandinavskih za 18%.
J/MRL JE PAVEL OOLJA
Dne 17. avgusta je umrl v Ljubljani pesnik in mladinski dramatik Pavel Golja. Njegova glavna dela so: pesniške zbirke "Pesmi o zlatolaskah", "Večerna, pesmarica", "Izbrane pesmi", mladinski igri "Petrčkove poslednje sanje" in "Sneguljčica". Pokojnik je bil član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, ravnatelj Ljubljanske Opere in nazadnje upravnik ljubljanske Drame.
"POD SVOBODNIM SONCEM" V ESPERANTU
Na Švedskem bo v kratkem izšel Finžgarjev roman "Pod svobodnim soncem" v esperantu. Prevedel ga je slovenski csperan-tist Damjan Vahen.
• Skoraj milijardo kWh električne energije je porabila Slovenija v prvih šestih mesecih le-! tošnjega leta. To je za skoraj 6% večja poraba kcrt jc bila lani v prvem polletju.
cev kot katoliškega naroda v sožitju s pravoslavnimi Srbi? Skaldno sodelovanje treh veroizpovedi — katoliške, pravoslavne in mohamedanske — vidi Ivo Vadnjal v svojem eseju v tako rožnatih barvah, da mu je vsak skepticizcm "smešnejši od Don Kihota".
In kaj nam kaže življenjska stvarnost? Da pereče vprašanje verske tolerance v Jugoslaviji dejansko eksistira. Da slovenski narod v teku stoletij — če bi bil mehkužen, kolebav, neodporen — pod pritiskom Belgrada ne bi izgubil samo svoje govorice, svoje narodne samobitnosti, narveč tudi svojo vero.
Dvomimo, da se v slovenskih katoliških vrstah šc nahaja kdo, ki se vdaja prelepim iluzijam, da se bo izpolnilo, kar je pokojni vladika dr. Jeglič ob rojstvu Jugoslavije (ko so ga opozorili na nevarnost pravoslavja) preroško napovedal: "Jih bomo pa iz-preobmili, jih bomo pa izpreobr-nili"! Iz matičnih knjig je razvidno, da je od postanka Jugoslavije do danes že nekaj sto tisoč katoliških Hrvatov in Slovencev prestopilo v pravoslavje, medtem ko piscu ni znan noben primer, da bi — vsaj v Sloveniji —kak Srb prestopil v katoliško vero!
Razočaran nad tem in še marsičem, je pokojni vladika dr. Jeglič zadnje mesece svojega življenja v Stični ves zagrenjen zvkliknil: "Kam smo pripeljali svoj narod, kam smo pripeljali svoj narod!" Do skrajnosti resnicoljuben in pošten kakor je bil, jc veliki pokojnik odkrito priznal, da -se je vsaj v tem pogledu bridko zmotil.........
Verska strpnost? Komu od straješe generacije niso v spominu časi konkordata, ko so fanatični srbski popje v demonstrativnem obhodu po Belgradu kar s križi mlatili okoli sebe po drugovercih? In komur ta dokaz verske nestrpnosti ne zadostuje, naj vzame v roko "Ameriški Srbobran", ki v svoji številki od 30. junija 1956 Vatikanu takole poje lovite:
"Od časa sv. Save do današnjih dni vatikanska kurija vodi oster boj proti Srbom samo zato, ker so Srbi ostali zvesti Kristusovemu nauku in zato, ker Srbi hočejo imeti svobodno in demokratsko upravljano Cerkev s Kristusom na čelu. — Sedem stoletij že Vatikan pretkano vodi boj proti pravoslavju in srbskemu narodu. Pobijal je, zažigal žive ljudi, jih nasilno pokatoličanil, rušil srbske cerve in samostane (!), si osvojil cele vasi in z otroki teh Srbov zastrupljal srbskega človeka z namenom, .da s tem ubije srbski duh, ki mu je ovira Jia pohod ,v Carigrad .in na Vzhod".
Ta strupena pšica Vatikanu dovolj zgovorno priča, da ima katoliška Cerkev v pravoslavju
svojega .najzagrizenejšega, naj-neizprosnejšega sovražnika.
In kako je z našimi gospodarskimi interesi? Ali nam ti nujno narekujejo tesnejšo povečavo z narodom na Balkanu?
Tržaška Mladika je v svoji številki 12 v preteklem letu objavila članek, ki ga je posnela iz gospo-darsko-socialne študije Franca Jeze o položaju slovenskega naroda v Jugoslaviji pod naslovom "Nova tlaka slovenskega naroda". To je, kakor poudarja Mladika, po več desetletjih prva stvarna študija o gospodarskem in v zvezi s tem o političnem po ložaju Slovencev v Jugoslaviji.
Naj iz te gospodarsko-socialne šetudije posnamemo nekaj najznačilnejših podatkov.
Skupni narodni dohodek v Sloveniji je znašal letos (t.j. leta 1958) 273 milijard dinarjev, po predvidenjih avtorjev "družbenega plana gospodarskega razvoja LR Slovenije za leto 1958". Od tega je ostalo v Sloveniji 148 milijard 400 milijonov dinarjev. Ostalih 124 milijard in 600 milijonov je morala Slovenija oddati v obliki davka na dobiček gospodarskih organizacij (podjetij), prometnega davka itd., federaciji oziroma Belgradu za potrebe zveznega proračuna, t. j. za oboroževanje (nad 5096 vsega proračuna; nobena druga država na svetu nima sorazmerno tako visokega vojaškega proračuna) in za gospodarski razvoj južnih republik Jugoslavije. (Po istem kopitu kot v predvojni Jugoslaviji!)	__
40% vsega narodnega dohodka je torej -samo v letu 1958 izginilo v nenasitnem žrelu Belgrada!
Ce upoštevamo kot najbolj odgovarjajoči tečaj za dolar "turi-stini tečaj" (po katerem uradno računajo tudi narodni dohodek), je odstopil vsak prebivalec Slovenije v razdobju 1947—1958 (t. j. v dvanajstih letih) povprečno 1568 dolarjev ali en kilogram in 376 gramov čitega zlata po svobodnem tečaju Belgradu za njegove namene. Za tolikšno vrednost je bila dejansko znižana raven vsakega prebivalca Slovenije v omenjenem razdobju. Celotno prebivalstvo Slovenije je moralo torej odstopiti vrednost 2137,9 ton zlata, kar predstavlja 213 tovornih vagonov, naloženih s samim zlatom, to je skoro petletna povprečna proizvodnja zlata v Južnoafriški zvezi, ki je največja proizvodnica zlata na svetu, dve in pol krat več, kot je znašala celotna proizvodnja zlata leta 1955.
To so strahotne, porazne številke! In te številke se bitsveno ne spremene pod nobenim bel-grajskim režimom, naj bo rdeč ali plav. Povezava Slovencev z Balkanom pomeni trojen fiasko na vsej črti: na politični, kultur-; ni in gospodarski....
Velesrbska strategija
Naraščajoče gospodarsko ižže-majne in zahteva po likvidaciji slovenskega jezika nista edini atentat na suverenost našega na-Koda. Prvaki belgrajske kulturne in politične čaršije so sprožili generalno ofenzivo na vseh področjih. .Na stotine srbskih družin so naselili po slovenskih krajih, tako o okolici. Maribora na Štajerskem, v okolici Kranja na Gorenjskem in drugod. Strategfčni klini v osrčje Slovenije! Namen je prozoren: pospešiti proces asimilacije pri koreninah samih, vključiti naš narod v enotno ve-lesrbsko telo. Ta načrt ima v sebi znake peklenskega cinizma. Z naseljevanjem svojerodcev na slovenskih tleh naj bi mi sčasoma izgubili vse, Srbi pa ničesar: ne svojega imena, ne svoje individualnosti. Enotna jugoslovanska "nacija" v praksi namreč ne bi bila ničesar drugega kot ozemeljska in številčna pom-nožitev velesrbstva. Tako se je vprav ta "budni varuh naših meja' in naših interesov" spremenil v vampirja, ki se je zagrizel v našo srčno žilo in nam pije kliče bo šlo s pospešenim tempom dalje, ni daleč čas, ko bo. slovenski narod v Jugoslaviji potisnjen na stopnjo narodne manjšine in se bo moral kot bratje onstran Karavank in v Primorju boriti za vsako ped svoje zemlje, za vsako drobtinico svoje kulture, za vsako kapljo svoje krvi, za vsako besedo svojega rodu.
Da bi se vdajali malodušju? Da bi prepevali nagrobne žalo-stinke? Da bi pisali nekrolog narodu, ki mu strežejo po življenju —pa nikoli umrl ne bo?
Ko bo mera potrpljenja polna, bo naš človek dvigil glavo. Poveznil si bo klobuk postrani, udaril ob mizo in po stari prav-darski navadi robato zaklel: "Ne boš, hudič! To je moj svet, moj grunt!"
Narod Prešerna smo. Modreca-poeta, ki je narodom vsega sveta položil na srce najslajšo božjo zapoved:
Pusti peti moj'ga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril, z njim sem dal mu pesmi svoje, drugih ne — le te naj poje.
Narod Cankarja smo. Kladivar-jasnovidca, ki je za vse čase— za preteklost, sedanjost in bo-dočnst — vklesal v granitne skale naših gora svoj plamteči manifest:
"Narod slovenski! Tisoč let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužneš bi dušo izdihnil in še sveče bi mu ne prižgali, še bilj bi mu ne peli! Ti si pa tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen. Komaj zmaješ z rameni pod sovražno .pestjo in praviš: "Ta burka je stara ie tisoč let!"
Mirko Kunčič (Konec)
PETI MEDNARODNI SEJEM VINA IN VINSKE EMBALAŽE V LJUBLJANI
Dne 27. avgusta so bile na gospodarskem razstavišču v Ljubljani podeljene nagrade za razstavljena vina in vzorce vinske embalaže. Mednarodna komisija je od 97 poslanih vzorcev embalaže ocenila le 42. Razdelila je skupno 28 amfor in 40 diplom, ki so jih od slovenskih podjetij prejela: "Slovenija vino", Ljubljana za "Duc de Slovenie", vinogradniško .posestvo Gornja Radgona za "Cuvee reservee", vinogradniška zadruga—Maribor za "Ritosnojčana", vinogradniško posestvo Jeruzalem za steklenico "Sauvignon" in dr.
!$ato je predsednik mednarodne komisije za ocenjevanje vin inž. Slavko Dražič razglasil rezultate. Od predloženih 568 vzorcev je bilo 44 odklonjenih. Jugoslavija je dobila 76 zlatih, 191 srebnih in 27 bronastih kolajn. S tem je daleč prekosila ostale tekmovalke: Avstrijo, Avstralijo, Ciper, Francijo, Grčija, Italijo .Izrael, Mehiko, Južno Afriko, Nemčijo, Portugalsko, Španijo in ZDA. Kakor prejšnja leta, so se najbolj izkazala slovenska podjetja, in sicer: Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem, (7 zlatih, 6 srebrnih), Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer (6 zlatih, 4 srebrne), Slovenijo vino (9 zlatih), Kmetijsko gospodarstvo Haloze — Ptuj (8 zlatih, 2 srebrni), Vinogradniška zadruga Maribor (9 zlatih, 3 srebrne), idr. Novost v letošnjem ocenjevanju je naslov "šampion 1959", ki je bil od mednarodne degustacijske komisije podeljen 9 vzorcem.
'71" SPODNJE PERILO
Lepo, udobno in varno.
stno toplo, za svakodnevno uporabo.
Se lahko pere. To zimsko perilo je narejeno iz naravnega volnenega tkiva. Popolno zadovoljstvo.
Cene zmerne. Nenadkril jiva vrednost
spodnjega perila. Dobite lahko v obliki majic, spodnjih hlač ali v celem, za može in fante.
Priznani od 186&
71-FO-7
«• Tovarna "Elektrovina" iz Maribora je izvozila svoj 60-tisoči elektromotor. Pred šestimi leti je izvozila Jjrvih 13, potem pa je izvoz stalno naraščal, zlasti še odkar so izdelkom "Elektrovine" priznali na znanem nizozemskem inštitutu odlično kakovost. Letos bo vrednost izvoza dosegla -800.000 dolarjev.
* Kakor poroča športni tednik Polet, izvaža tovarna s športnimi izdelki "Elan" smuči, smučarske palice, kajake in badminton v ZDA, Kanado, Švedsko, Norveško, Nemijo, Švico in Francijo. (Iz Kanade so naročili 4.000 parov smuči.) Za ameriške vojake so naročili 7.500 loparjev za
badminton. Letos pripravlja tovarna 35.000 parov smuči, -za prihodnje leto pa je povpraševanje po 50.000 parih! Tovarna je začela tudi z izdelovanjem motornih čolnov, ki jih bo seveda Samo izvažala, saj cena 450 dolarjev ni dosegljiva domačim kupcem.
•	"Slovenski vestnik" iz Celovca poroča, da so "neznanci" s pročelja hiše v ulici Gasometergasse št. 10, kjer je sedež slovenskih organizacij v Celovcu, v noči od 15. na 16. avgust razbili dvojezične napise slovenskih ustanov. Gre za napise "Zveza slovenskih organizacij na Koroškem", "Slovenske prosvetna zveze", "Založniške in tiskarske družbe Drava", glasila koroških Slovencev "Naš vestnik" in slovenske knjigarne "Naša knjiga". Prvič so razbili Nemci te napise še marca 1957, a do danes policija še ni odkrila nobenega krivca.
•	Mariborska tovarna "Metalna"
se pripravlja na sodelovanje z nemško tovarno "Eickhof". Izde-
lovali bosta transportne naprave za rudnike.
» Za stoletnico prestavitve škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labodski dolini na Koroškem v Maribor, so se mariborske žun-pnije prav lepo pripravile. Po vseh župnijah je bil sveti misi-jon, ki so ga vodili očetje jezuiti. Misijon je povsod lepo uspel, tudi je bilo precej mladine, kar je posebno zabolelo rdeče poglavarje.
•	Obsojen je bil znani duhovnik pri župniji sv. Rešnjega Tele--sa, č.g. Drago Oberžan, ker je prevneto agitiral za udeležbo na misijonu.
•	Požar v falski elektrarni. Kakor znano, obstoja na Dravi pri Fali velika hidrocentrala, katera zalaga z električno energijo tudi dele v Avstriji in na Hrvatskem. Ogenj je nastal v enem od transformatorjev in je zajel okrog 8.000 sodov olja za hladenje motorjev. Velikanski požar je napravil ogromo škodo.
0HROMITVENE POSLEDICE
KE PARj
LAHKO PREPREČITE
Resne posledice otroške paralize lahko odstranite in omejite. Ne spuščajte se v nevarnost — Vi dolgujete Vam in Vašim, da se poslužlte varnosti ki jo nudi cepljenje proti otroški paralizi.
Tri injekcije v pravilnem razdobju vam dajo odpornost in zmanjšajo ohromitveno moč bolezni. Od 1955 dalje so bik podeljene 3,004,290 osebam v treh obrakih injekcije. Te so bile dane brezpačno na razpolago Vašim zdravnikom in zdravstvenim uradnikom Ontarijskega odelka za zdravje. V istem času je ohromitvena otroška paraliza skoraj izgila, kar je pripisovati programu masovnega cepljenja.
Zdaj je čas odločitve — poletje in jesen sta glavni sezoni otroške paralize. Organizirajte cepljenje Vaše družine danes.
ONTARIO
OD OTROŠKE DOBE DO 40. LETA
Najkritičnejša doba let otroške paralize je od otroške dobe do 40. leta in čez. Važno je za vsakogar da dobi tri injekcije v pravilnih intervalih proti otroški paralizi. Pogovorite se z vašim zdravnikom ali uradnikom zdravstvenega urada.
ONTARIO DEPARTMENT OF HEALTH
Hon. Matthew B. Dymond, M. D.
Minister
MED SLOVENCI
Toronlo
•	Hrvatska cerkev posvečena. 6.
septembra je kardinal James C. McGuigan posvetil novo -cerkev, ki je posvečena Mariji, kraljici Hrvatov] Poslopje je služilo nekoč adventistom, sedaj pa so ga prenovili in preuredili za katoliško cerkev, ki ima prostora za okrog 360 ljudi. Velfko sliki) Marije, kraljice Hrvatov, je naslikal Slovence Antonn B. Furlani. Pri posvetitvi sta bila navzoča tudi slovenska duhovnika preč. gg. Anton Vukšinič in dr. Jakob Kolarič, C.M. Nova župnija ima tudi že svojo Hranilnico in posojilnico.
•	Nove slovenske knjige v to-rontski javni knjižnici.
Vodstvo torontskih javnih knjižnic sporoča, da je -svojo zbirko slovenskih knjig pomnožilo z naslednjimi deli: Bevk, France
Med dvema vojnama. Defoe, Daniel	i -
Življenje in čudovite pogode pomorščaka- Robinzona Kruzoa. Gogol', N.V.
Taras Bulba. Grad, Anton
Angleška vadnica, prva stopnja za I. razred nišjih gimnazij. 1956.
Cleveland
• Zaradi odsotnosti eleveland-skega dopisnika bodo sledila poročila v prihodnji številki. Za Dan dela so v Clevelandu zborovali delegati slovenskega državnega gibanja in pa slovenski akademiki. O obojem bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
Giicago
•	Piknik SNZ. Vreme je sicer prekrižalo račune ,toda odoor se je hitro znašel in v naglici inpro-viziral piknik ne dvorišču in v pritličju hiše našega predsednika g. Ludvika Jelenca. Tone Guštin je zakuril ogenj, dal nanj prašiča, da je pričelo prijetno dražiti nosove g. Jerome šoukal je tudi zasukal rokave in pekel "druge dobrote". Dvorišče je bilo kmalu polno in je zavladalo pravo domače veselje. Nov dokaz, da pri SNZ tudi kljub slabemu vremenu gre vedno vse gladko.
•	Plesna prireditev mladine pri Slov. Rad. klubu. Sicer še ni sezona, vendar so člani plesne skupine SRK zavihali rokave in pripravili v znani Tomazinovi dvorani prav prijeten in družaben večer pod naslovom "Noč
v Monte Carlu". Kljub vročini je ; bilo dosti zabave in so mladi idealisti, ki nas večkrat razvese-!: Iijo tudi na televizijskem pro- i gramu, prišli na svoj račun! Še i kaj takega, fantje!
•	Kruščeva ne bo v Chicago. Kakor je znano, je predsednik Eisenhover povabil rdečega tirana na obisk v Ameriko. Po načrtu, ki je bil prvotno objavljen, naj bi Kruščev prišel tudi v Chicagu. Našega policijskega načelnika je že bolela glava, kako naj uspešno zavaruje rdečega poglavarja. Iz iskušnje ve, da taki gostje niso nič kaj zaželeni. Nikita je menda to zaslutilo, gotovo sta mu povedala svoja uti-se Mikojan in Kozlov. Zbal se je in od daleč pejkazal Chicagu figo. Najboljše bi bilo, da bi spohl odpovedal svoj obisk, kajti javnost ne pričakuje nič dobrega od takih le srečanj.
® Spremembe pri fari sv. Štefana. Ni še tako dolgo, ko smo pozdravili pri fari p. Blaža Čema-žarja, ko je bil nastavljen za kaplana. Pa so ga predstojniki kmalu premestili in ga poslali v Lemont, kjer bo za profesorja na frančiškanki šoli. Mnogo uspehov !•
•	Proslava 9 letnice Slov. rad. ure bo v soboto 3. oktobra v
i VVozniak Ballroom, 2530 S. Blue ' Island Avenue. Odbor je pripravil lepe dobitke za one, ki bodo segli po srečkah. Igral bo Fran-; kie Gradišarjev orkester. Pod-I primo z udeležbo na tej prire-
ditvi lepe namene Slov. Rad.
VELIKA RAZPRODAJA AUTOMOBILOV CENE ZNIŽANE DO 40%
Na primer: 1955 Dodge Regent -$650 1954 Morris Station VVa.gon $450 i.t.d.
V. & M. MOTORS
363 OUEEN STREET WBST, TORONTO
Edino slovensko podjetje v Torontu za nakup in prodajo avtomobilov Kličite EM. 8—6540 — Vinko Mike
kluba, da se bo slovenska beseda in peseme še dolgo slišala po zračnih valovih v Chicagu in okolici!
RIM
• 15. avgusta so Slovenci v Rimu
primerno počastili biserni redov-niški jubilej č.m. Terezije Han-želič, dolgoletne generalne predstojnice slovenskih šolskih
sester.
• Iz tržaške "Demokracije" posnemamo: KAJ PA SLOVENŠČINA? je vprašal slovenski književnik Matej Bor na Bledu napovedovalca, ki je napovedal posamezne programske točke v bljeski Kazini samo v srbohrvaščini, nemščini in slabi angleščini. V odgovor je dobil očitek, da je šovinist. Zato je Bor napisal članek, ki ga je objavilo ljubljansko "Delo", v katerem ugotavlja, da takčno zanemarjanje slovenščine ni dopustno, med drugim tudi zato, "ker je politično škodljivo".
TO IN ONO..
• Tajni bančni računi. Da bodo varni za "vsako priliko" imajo komunistični veljaki takozvane "Jugoslavije" tajne bančne račune v inozemstvu in sicer pri Banque Privee de Suisse v ženevi. S tajnimi računi v tej banki razpolagajo dr. Aleš Baebler, Veljko Vlahovič, Rodoljub Čola-kovič in Aleksander Rankovič.
Najlepše domače in svetovne povesti objavi ja slovenski ilustrirani mesečnik
POVEST
24 strani velikega formata — Do dvanajst zaključenih povesti •v vsaki številki — Popularen roman v nadaljevanjih. Na -željo pošljemo mesečnik brezplačne na -ogled! Letna naročnina znaša samo $5.00
Naslov za naročilo:
POVEST -P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, -Canada
Atletske športne spodnje hlače 372
Vsi aktivni moški res cenijo Wat-sonove atletske spodnje hlače z vrečico in trlsmerno trebušno oporo. Elastični pas —. ki daje nedo-seglivo udobnost mišicam. Mojster-sko krojene. Lahke za pranje — likanje nepotrebno. Dolga nošnja.
Majice za kombinacijo.	Wl-
I THE
UNITED
% >V-. •
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
OBRNITE SE Z ZAUFAN.TEltt V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
mm
rttjumt v.v»41 >	.t. itii
ZDRAHI SE!
"Po komunistični revoluciji je postala jugoslovanska ideja očiščena prerojena. Delavski razred jc ustvaril takšno skupnost jugoslovanskih narodov, v kateri delavni ljudje pod enakimi pogoji, enakimi možnostmi in z enakimi pravicami zavestno oblikujejo socialistične družbene odnose. Ti pa so nujno zvezani z nacionalnim vprašanjem in zato je ta dobila v marsičem povsem novo vsebino in novo intentivife-to, ki deluje v smeri njegove negacije v socialistični družbi. V enotnem jugoslovanskem., gospodarskem prostoru so velike razlike v gospodarski razitosti posame znih predelov države. Zato lahko socialistična skupnost s pospešenim razvojem gospodarstva zaostalih področij postopno dopolnju-ja poltično in upravno enakopravnost z gospodarsko enakopravnostjo, ki je pogoj enotnosti jugoslovanskih narodov. Iz te zaostalosti namreč izvira v določeni meri tudi birokratizem in razlic na nacionalistična gledanja. Pravdno reševanje teh proolemov v naši deželi s strani komunistov predstavlja pogoj za pravilno odpravljanje vsemogočih p&javov nacionalizma in šovinizma. Boj socialistične skupnosti proti birokratizmu in proti ostankom buržoaznega nacionalizma temelji na rejstvu, da jc Jugoslavija že prerastla v enoten socialističen organizem, ki v sebi razvija, kot specifično obliko družbene zavesti, jugoslovanski socialistični patriotizem." i Iz govora Borisa Kraigherja na VII. kongresu ZKJ)
"Naša pomoč in podpora narodnostnih manjšin za njihove manjšinske pravice nima v prvi vrsti narodnostnega obeležja ampak je predvsem sestavni del našega boja za utrjevanje načel koeksistence in boja proti naraščanju fašističnih in nacističnih vojnohujskaših stremljenj v teh državah." (Miha Marinko na IV. kongresu ZKS)
"Demokracija" navaja, da so se morali slovenski književniki v Beogradu spet otrsasti očitkov nekaterih srbskih in Hrdških. tovarišev, češ da slovenscina ni samostojen jezik in da naj poseši proces "stapljctnja". (Glas SKA. VI. 2).
....Enciklopedija francoske založbe Larousse prinsaša preglede o jugoslovanski kulturi in književnosti. Avtor zadnjega pregleda Antun Polanšščak je v njem obsodil slovenščino ,da podpira lokalni pat-: riotizem in s tem zadržuje snovanje kulturne enotnosti jugoslovanskega ozemlja. Pravi, da se novejši slovenski literati gredo nacionalne partikulariste katerim
je bil pod Avtrijo slovenski jezik simbol narodnega odpora,., sedaj pa se uprirajo da bi ga žrtvovali. (Glas SKA VI. 3)
Pariška umetniška revija "Pris-me des Arts" se v članku o umetnosti v Jugoslaviji izogiba izrazom slovenska, hrvaška in srbska umetnost in deli umetnost na tri glavna središča: Beograd, Zagreb in Ljubljana. (Glas SKA VI. 3)
V reviji "Republika" iz Zagreba piše neki Slamnig: "Slovenščina je predvsem umetno ustvarjen jezik Ce v Sloveniji ne bi bilo dovolj močnega kulturnega središča, če ne bi bilo gigantske Prešernove -osebnosti bi Slovenci lahko privzeli srbohrvaščino kot svoj književni jezik." (Glas SKA VI. 4 )
Zgodovina svetovne literature francoske Encyclopedie Nniver-selte navaja med literaturami narodov Jugoslovije tudi jugoslovansko književno st, ki se je začela s komunistično revolucijo. Od tu naprej ni več posameznih nardonostnih književnosti. (Glas SKA VI. 6).
"Molite za naš jezik! Danes ne govorimo o ilirstvu in Nemci nam ne sežigajo knjig, pa je huje. Napad prihaja od znotraj. Ob favoriziranju stopitve jugoslovanskih narodov, ki je posledica novega gledanja na narode in njih usodo (Po Kardelju je narod produkt kapitalične dobe in torej ana-hronizem), . se pojavlja vedno močnejše uradno mešanje in enačenje jezikov.... Ljudje beže preko meje v svobodo, na njih posestva pa oblasti naseljujejo ljudi iz juga države. Znani so mi primeri na Notranjskem pa tudi okrog Kamnika, ko so cela posestva v srbskih rokah. Pa ne samo po vaseh, tudi blizu Ljubljane so naseljeni srbski častniki z družinami in dostikrat je slišati več — ali pa vsaj glasneje — tujo besedo, kakor domačo. Naj nihče ne dvomi da te stvari niso načrtno izpeljane. Preprosti ljudje o tem ne razmišljajo, vačino ta sprememba moti zgolj zaradi materialnih vidikov. Intelektualci tudi rdeči ,ki so se nekoč metali v ogenj za slovensko stvar, molče kajti taka je "parola od zgoraj", idealistom, tistim ki se boje za jezik, pa se v tnnogih primerih meče pesek v oči ker je dejstvo, da eskistirajo v Ljubljani revije za slovenske jezikovne vede, kakršnih prej ni bilo. Ali bo borba teh znanstvenikov mogla zaustaviti ugonabljanje jezika, ki se je pričelo prav v koreninah rasti jezika, to je med kmečkim ljudstvom, -iz katerega je pravilni besedni israz vedno rastel to je vprašanje. — Bog daj,da gledam prečrtto in da bo demonski načrt
uničevanja jezika in z njim naroda samega, sam v sebi našel smrt." (Iz Evropskega pisma, Glas SKA VI. 10)
Gornji izjavi Borisa Kraigherja in Mihe Marinka ki izražata uradno razmerje novih jugoslovanskih gospodarjev do slovenskega naroda in njegove bodočnosti, navedena dejstva, ki potrjujejo, da se se je to stališče že začelo v praksi izvajati in pisma, ki spričo nemoči naroda doma opozarjajo na ta razovj nasvo emigracijo, podajajo sliko nove nevarnost^ ki grozi celotnemu slovenskemu narodu. Sekira je namdrjettži na korenino. V svojem nečloveškem cinizmu so komunisti v imenu raz vojnega materializma pripravljeni mirno likvidirati dragoceno de-dičšino, ki si jo je v tisočletni obupni borbi, s krvjo in solzami ohrani slovenski narod. S tem so spuačene z verige vse mračne sile ki so že v prvi Jugoslaviji stregle slovenstvu po življenju, le da njih delo v tej smeri nima sedaj samo učinkovitega opravičila temveč celo dogmatično vspodbudo. Mi Slovenci sami pa smo v svoji družini, poleg ze znane skupine, ki je prodajala slovenstvo za nasilno uvedbo njih jugo-ali vse-slovanskih prividov — kar ji je obenem prinašalo čisto praktičen dobiček nedemokratičnega vladanja brez večine—dobili še drugo skupino rabljev slovenstva, komuniste ki mečeje slo venstvo v žrelo nasilne realizacije svojih krvavih blodenj: jugoslovanske enote v svetovni zvesi breznarodne družbe. Slovenski kulturni delavci doma se upirajo tem nameram in prvi izmed njih je že plačal ta odpor z ječo. Toda zaradi nasilja ki vlada doma, slovenski narod ne more na znotraj učinkovito uveljavljati »svojih pravic in je zato dobesedno izročen na milost in nemilost najbolj nehumanih gospodarjev, kar jih pozna njegova zgodovina.
Če ima narod doma zvezane roke in zamašena usta, kaj pa mi emigracija? Izgleda, da je glavnino emigracije zaradi razočaranja, ki ga je doživela zajelo malodušje in njega posledica brezbrižnost ter se je zato vrgla izključno v pridobivanje materialnih dobrin. Vsa prizadevanja idealnih posameznikov ali organiziranih skupinic ne morejo v bistvu izpreme-nite te slike. Kje so poleg razočaranja še vzroki? Uradni emigrantski politiki, ki se sklicujejo na svoje legitimacije iz domovine in ki majo tudi blagoslov cerkevnih autoritet (nadaljevanje njih aktivnosti v tej smeri dokazuje, da se niso iz prestanih katastrof naučile nič), oznanjajo emigraciji, da je edino njeno poslanstvo borba proti komunizmu vse ostalo bo čas reševati kasneji. Ker vztrajajo ha kontinuiteti Jugoslavije
vežejo s tem problem rešitve domovine na problem zloma celotnega komunizma. Danes pa so v borbi proti komunizmu angažirane vse sile svobodnega sveta, katere ga že do dna poznajo in iščejo najučinkovitejših sredstev, ki so jim v danih razmerah na razpolago, da ga ustavijo in poženejo na stare meje, zato emigracija ne uvidi kaj bi v tej smeri mogla pripomoči, razen da že s svojim obstojem opozarja tudi na naš sektor fronte. S tem se smatra odvezano vseh dolžnosti in tako-rekoč zavrnjeno na pot golih in-dividualno-eknonomskih stremljenj. Ali oznanjajo ti politiki tako formulacijo emigrantskega programa zaradi svoje absolutne sterilnosti, viseči na repih oguljenih političnih traz, ker nimajo nobene sposobnosti pogledati v globine narodove duše in tam odkriti tokove, ki gibljejo narodov razvoj in oblikujejo pot v bodočnost,; skrbno skrivajoč doma zaudarjajočego mrliča— stari svet —, od katerega se ne morejo ločiti, ali iz strahu za stare držav-no-politične formacije in kombinacije, ki so jih prejeli kot dediščino in na njih glodajo, ne da bi opazili, da so jim v rokah ostale le kosti, ali zato, da bi udušili vsako politično delo emigracije, ker bi bili sicer s svojih sakro-sanktnih monopolnih pozicij potegnjeni v sredo živega vrenja političnih sil, ki bi jih ne mogli več obvladati. Naj bodo motivi že taki ali taki posledice njih zadržanja so za razmerje emigracije do domovine in naroda porazne Pa tudi če bi imeli politično formulo, ki bi vsaj nakazovala možnost rešitve slovenskega naroda iz sedanjih stisk poglejmo kolikšna je njihova vrednost v odlučujočih mednarodnih krogih. Dr. Juraj Krnjevič, glavni tajnik HSS je v "Hrvatskem Glasu" z dne 2.2.1958 o tej emigraciji napisal med drugim tole: "Potrebno je predvsem odkrito povedati, da nobena emigracija (misli sedanja politična zastopstva raznih narodov v emigraciji) nima nikakršnega posebnega upliva na mišljenje vlad velikih narodov. Za to je več razlogov. Prvi je ta, da so v vseh državah Evrope, kjer je po vojni zavladal komunizem pred vojno in neposredno po njej bili na oblasti nedemokratični režimi, zato zapadne demokracije niso te emigracije nikoli upoštevale in jo tekom časa vse manj upoštevajo, dasi so vse te emigracije protikomunistične. Zapad ne verjame, da bi bile te emigracije sposobne ustvariti v svojih domovinah zdrave politične razmere. Kdor danes govori da bi zapad pustil Tita na cedilu, če bi se vsi hrvaški emikranti politično zedinili ali če bi se sporazumeli Hrvati in Srbi, ta zavestno ali pa nezavestno laže. Amerika in
Anglija sta mišljenja, da bo treba, kadar bo prišlo do zloma komunizma, pri uvajanju demokracije in urejevanju splošnih razmer računati z ljudskimi silami in zdravimi političnimi in socialnimi pokreti v domovini ne pa z emigracijo, katero predstavljajo stari nedemokratčni režimi in grupe."
Če prenesemo te ugotovitve na slovensko pedstavništvo v emigraciji, se nam to pokaže v svoji pravi podobi: ne veliko več kot slovenski politični mučej. Ob odkritih besedah moža, ki je sam član enega takih zastopstev, dobe vsa prizadevanja teh politikov po dobo upehanih jahače v, ki skušajo s pavlihavsko gesto same sebe držati za lase v zraku, medtem ko jim je konj — čas že zdavnaj ušel izpod sedla. Vsem, ki -trezno presojajo stvari, je popolnoma jasno da v novih razmerah doma stara politika in nje predstavniki nimajo nobene privlačnosti in nimajo niti najmanjšega izgleda, da bi vse nezadovoljstvo nad nasiljem in vse stremljenje vreči raz sebe komunistični jarem in — v najnovejšem razvoju — odpor proti uničevanju samobitnosti slovenskega naroda lahko ujeli v
nico, klečeplazenje, hlapčevstvo, kompleks manjvrednosti, malodušje, ki ga povzroča malošte-viluost in kot reakcija na to težnja enačiti se s kakšno večjo formacijo in se v sramovanju svoje revščine predstavljati svetu z njo, so spačile slovenski narodni značaj. Med zadnjo vojno se je sicer dvignila v narodu samozavest in borbenost: z ene strani so jo, dasi z lažnimi pretvezami podžigali komunisti izrabljajoč jo v svoje sebične namene, na drugi strani pa je kot posledica strašne stiske spontano planila na dan kot orodje samoobrambe. Toda, kakor so doma to razgibano borbenost zvona vkovali v okove duhovnega suženjstva in potisnili pod železno peto nasilja tako je na drugi strani v emigraciji ta nova značajna nota zaradi zunanjega poraza in končnega pokol j a domobrancev čisto zbledela in so se v malodušju, ki je emigracijo zajelo, stare slabosti v polni meri spet razvile. Kulturno in duhovno stagnacijo, v kateri se je v votlem samodopadenju izživljal kot svetli simbol narodove kultur-nosti oboževani vsakovrstni dile-tantizem brez vsake orientacije in smernic ter ljudsko prosvetarstvo,
svoja jadra, saj predpisujejo stare ! je razbila Slovenska kulturna recepte, ki jim težko preizkušeni akcija s treznimi stvarnimi n«. ...... . jame več. Za domo- pogledi visokimi zahtevami, sovino je to stari preživeli svet, ki dobnim naprednim programom, je umrl in sicer umrl zato, ker ni pogumnim nastopom in predano j imel v sebi več živih, zdravih so- i požrtvovalnostjo. Tu je emigra kov, ki bi napolnili prazne, izvot-; cija našla svojo duhovno in kul ljene oblike. Emigracija, ki je! turno orientacijo. V zatohle poli nastala kot posledica socialnih j tične razmere — vsaka voda, ki j prevratov in je s tem le pred- j stoji prične gniti — pa je potegni- ; stavnica starega sveta, je poli- 'a sveža sapa z idejo o samostojni tično mrtva, če ne najde svojega ! slovenski državi. Ideja, ki jo jej posebnega poslanstva v razmerju po zlomu Jugoslavije formuliral
do stremljenji in naravnega razvoja in teženj naroda. Če se zna emigracija, ki je sicer produkt socialnega pretesa naroda ki pa šc svoje razvojne poti ni prehodil do kraja, uglasiti na strune, ki zvene v globinah narodove duše, tiste, ki odkrivajo skrbno čuvano hrepenenje, njegov tihi cilj, dušeno vendar neodjenljivo voljo T)iti enak z drugimi, takrat lahko postane ta emigracija za narod neprecenljive vrednosti kot njegova glasnica v svetu. S tam se uvrsti med one emigracije, ki so v zgodovini narodov igrale veliko vlogo. S to svojo novo vsebino dobi svoj pomen v očeh tujih vlad, ker se s tem uvrsti med politično napredne sile, zagovarjajoč pot naravnega narodovega razvoja in izpolnitve na temelju mednarodne enakosti in pravičnosti.
Slovenski narod je zamudniški. Medtem ko so drugi narodi že zdavnaj dosegli višek svojega razvoja, se slovenski narod, zdecimi-ran in ohromi jen od tisočletne tuje ječe ter politično zakrnel, še vedno bori za svojo končno podobo. Strah, ki mu je skrivil hrbte-
Prof. Lambert Ehrllcn je ob reševanju tržackega vprašanja dobila svoj zunanji izraz in v čudnem blesku v očeh Slovencev, ki so z njo prišli prvič v stik, dobila potrdila za življenje. Čutiti je bilo, da se je rodila nekaj, kar ne bo nikoli več umrlo. Reakcija onih, ki so imeli politiko v zakupu, je bila nagla. Vse žalostne psihološke poscedeice suženjstva so izrabljali da bi uničili idejo samo, smešili so jo in bagateli-zrali. Angažirali so v obsojanje celo cerkvene autoritete, pritiskali so ji pečat fašizma, nosilce in zagovornike te ideje pa so skušali družabno onemogočiti z blatenji in klevetami, označujoč jih za nergače, zdražbarje, ljudi z vsemogočimi mnoalnimi defekti, pred katerimi so svarili celo otroke. Na drugi strani pa so jih sumničili in celo denuncirali kot komuniste. Storili so vse, kar je bilo v njih moči, da bi idejo uničili, toda s potrpežljivim prenašanjem vseh krivic in udarcev in z vztrajnimi napori in osebnimi žrtvami peščice se je ideja razširila in začela dobivati vidno in oaneno r,ic»io v srcih Slovencev
razsejanih po vsem svetu. Iz te ideje se je izkristaliziralo Gibanje za slovensko cTržavo, ki ima danes v emigraciji edino enoten, jasen narodno-politični program, oprt na naravni razvoj slovenskega naroda. Ta razvoj sam terja od njega končno odločitev in trde preizkušnje pred katere je vedno znova postavljen in ki mu na lastni koži dokazujejo dejstvo, da so narodi brez svojih držav obsojeni na smrt, ga sili k istemu: mora si biti sam o sebi na jasnem in mora se odločiti ali smatra, da ga je po tisočletni borbi in izgubaih ostalo toliko, da je to še narod, ki je zmožen življenja in ki ima v sebi še toliko sil, da si svoje mesto v družini narodov pribori, ali pa je le ostanek naroda, ki išče zavetja, da si, kolikor more, podaljša ure, ki so mu atete. Samo dve poti ima pred sabo: priboriti si lastno državo kot izraz končne svoje-pravnosti, s tem mednarodno priznanje in vso zaščito mednarodnopravnih teles, ali pa kot notranje vprašanje Jugoslavije degenerirati v neko regionalnost in folklorno posebnost. Druge bodočnosti v Jugoslaviji namreč nima, ker Jugoslavija ni bila ustvarjena kot varuhinja nemotenega razvoja vanjo vključenih narodov, ampak kot državna tvorba, ki naj ta balkanski prostor organizira v močno enoto. Že v svoji koncepciji nosi tako Jugoslavij'a nevarnost za samobitnost vključenih narodov, to sta dokazali obe dosedanji realizaciji jugoslo vanskega koncepta neglede na razilčnošt njune notranje ureditve. Če hočemo Slovenci kot narod obstati, se moramo v vrsti borb za uveljavitev svojih pravic pripraviti na zadnjo odločilno bitko, za priznanje in uveljavitev svoje suverenosti. V tem programu najde narod doma utelešenje svojih teženj in možnost rešitve iz grozeče nevarnosti, emigraciji pa daje program poslanstvo, vredno trpljenja skozi katerega je šla. V luči tega programa dobe vsa dogajanja čisto drug globok pomen. Pokolj domobrancev ni največji poraz, temveč najdragocenejša narodova žrtev, s krvjo prepojeni temelj svobodnega slovenskega doma; da govorim z jugoslovanskimi termini—slovensko Kosovo. Emigracija ni brodolom-stvo, temveč so to po božji volji po svetu razposlani glasniki male Slovenije, ki naj neprestano kličejo svetu: Slovenski narod, zde-cimiran in izčrpan, pa prekaljen v trpljenju zahteva svoje pravice, zahteva svoj prostor na soncu! Ne mara na svojem vratu ne tujih ne lastnih krvosesov! Emigracija dobi s tem svojo veličino, svojo edinstveno nalogo, ki jo lahko opravi le ona. Nihče si seveda ne predstavlja te zadnje narodove (DALJE NA 4. STRANI.)
POBA STOLETNICA
Kdo izmed Slovencev ne pozna imena Atnton Martin Slomšek? Pred vojno smo imeli v Mariboru Slomškove dneve kot v uvod v priprave za njegovo beatifikaci-jo. Ni Slovenca v domovini, ki ne bi vedel kaj povedati o Slomšku in njegovih zaslugal za Cerkev in slovenski narod.
Njegovo je geslo: "Vrli Slovenci, prava vera bodi vam luč in materni jezik ključ do prave in zveličavne narodne omike". Kot široko razledan Slovenec, kot goreč rodoljub je s težkim srcem gledal, kaj bo, če bodo Slovenci seve" od Drave še dalje pod oblast,. ..'.jih, nemških škofov. Videl je v bodočnost in čutil, da bo tod prej ali slej ■ utihnila slovenska beseda in bo prevladal germinizem.
Ko je postal škof lavantinske škofije s sedežem v St. Andražu v Labodski dolini leta 1846,, je pričel takoj misliti, kako bi prenesel precej odročni sedež škofije v bolj primerne kraje. Zadeva premestitve sedeža škofije in seveda tudi spremembe mej škofije sega precej daleč nazaj, že v začetek 18 stoletja. Toda bile so večne težave. Tudi niso vedeli, kam naj prestavijo sedež čkofije. Bili so razni predlogi:
Ptuj, Celje, Slovenska Bistrica. Bili so celo predlogi, naj se la-vantinska škofija celo ukine.
Viharno leto 1848 je znova sprožilo tudi to vprašanje. Slomšek je 1. 1848 pisal svojemu prijatelju, celjskemu opatu Vodušku: "Mariborska duhovščina je poslala vprašanje, če bi bil voljen jih vzeti v svojo skrb. Ne branim se ne, pa tudi ne silim. Blizu Gradca ni dobro biti".
Preje, pred letom 1848 je bilo vprašanje lažjega upravljanja škofije, sedaj je nastalo drugo, še bolj važno vprašanje, da bi se štajerski Slovenci, ki so bili sedaj razdeljeni med dve škofiji (Gradec Št. Andraž) združili v eno slovensko škofijo. In ta naloga, izredno težka in odgovorna, je čakala na Slomška. Z velikimi napori jo je leta 1859 tudi srečno dovršil. Pri svojem delu je našel razumevanje pri solno-graškem nadškofu Tarnozcyju. Najtežja zapreka je bilo narodnostno vprašanje — narodnostna meja.
Zganili so se tedaj duhovniki ob severni meji in želeli, da pridejo tudi njihove župnije pod škofa Slomška. "Vse slovenske župnije, ki so bile doslej pod sekovsko (graško) škofijo, pri-
dejo pod novo škofijo v Mariboru", tako je šla vesela govorica po vsej severni meji gori do Lipnice, Lučan Ernoaa, Radgone, Gomilice. Oglasile so se slovenske občine onstran Mure: Potrna, Žetunci, Dedenice, Zenkovci, Gorica. Njihovi župani so hoteli pripojitev k slovenski škofiji. Dokaz, kako mošno je bilo slovenstvo v tej dobi onkraj Mure visoku gori proti Gradcu. "V imenu naših otrok Vas prosimo, da tudi nas sprejmete v svoje okrilje", tako se je glasilo neko pismo iz okolice onstran Radgone.
Slomškov cilj je bil, potegniti mejo škofije čimdalje na sever. Toda ni uspel. Graški škof se je uprl. Slomšek se je s težkim srcem vdal na to, da bodi meja med graško in mariborsko škofijo politična meja med mari-korskim in graškim okrožjem.
Dne 4. septembra 1849 je bil škof Slomšek slovesno ustoličen kot prvi mariborski škof.
To je zgodovinski mejnik. Iz mariborskega bogoslovja se je sedaj širila po slovenskih duhovnikih slovenska narodna zavest. Papež Pij IX, je preko solnogra-škega nadškofa Tarnozcyja izjavil: "Povejte Mariborčanom, da je zanje škofijski sedež, ki ga dobijo, velika milost".
Da res, velika milost od zgoraj, ne le za Maribor, ampak za vse Slovenske Gorice. Ce bi Slom-
FHB*
ZDRAMI SE!
(Nadaljevanje s 3. strani)
bitke kot nekaj lahkega. Vsi se dobro zavedamo nevarnosti, ki je s tem zvezi. Toda strah pred sesedi nas ne sme paralizirati, kajti kdor se strahu preda, j a že jzgubljen. Po prvi svetovni vojni je bila edino možna povezava z brati na jugu in to zaradi takratnega političnega položaja v Evropi in zaradi nerazvitost iin nepri pravljcnosti naroda. Toda oc takrat so evropski nacionalizmi izrojeni v šovinizem dosegli svoje kulminacijo in v vojni svoj po lom. Njih doba je minila. Res je moči opažati še vedno izbruhe šovinizma predvsem na obmejnih področjih —tam so namreč njihova žarišča — toda ražvoj gre mimo in preko njih. Iz teg£> ekstrema se je nihalo začelo na gibati v drugo smer. Pod vplivom strašnih modernih orožij in trdih izkušenj vojne je Evropa v času po vojni prehodila dolgo pol. Uresničila je stvari, ki bi jih pred vojno smatrali za fantastične. Danes recimo vojaški potenciali posa meznih evropskih držav, na katere se ponavadi nacionalni fanatizem v njih opre, ne pomenijo več nič. Pričele so se organizirati širše gospodarske in vojaške skupnosti. Postavljajo se temelji združeni Evropi, ki je koncept bodočnosti. Z dvigom evropske zavesti, na škodo starih nacionalizmov pa se nudi večja možnost še nesamostojnim narodom, da uspejo v svoji borbi za mednarodno priznanje. Strah, da bi nas kdo kar mimogredo požrl, je neutemeljen. Danes ne more noben narod ali država niti v Afriki ali Aziji pogoltniti soseda, če se mu ta ne pusti. Splošno priznano načelo v svetu je, da se ima pravico vsak narod vladati sam. Tudi slovenski narod ima možnost, da si, ko se bodo polagali temelji novi demokratični ureditvi Evrope, pribori v njej mesto kot dozorel, izgrajen, svojepraven narod, ki bo v snujočo se unijo vključen na isti ravni z drugimi. Kakor prihaja v človeški družbi danes do pravic mali človek tako prihaja tudi čas, ki bo dal malim narodom njih pravice. Jasno pa ja, da nam to ne bo padlo samo v naročje. Ogromno delo nas čaka. Najprej nam je seveda treba na znotraj okrepiti našo samozavest, zaupanje vase in predvsem nam je treba vere v slovensko »tvar, vere, ki gore prestavlja. Poznamo narode, ki so si v najtežjih okoliščinah priborili svobodo in samostojnost, uspeli pa so samo, ker so trdno verjeli v to, kar se je zdelo nemogoče. Seveda je treba poleg tega tudi žrtev in neumornega dela. Danes ima Slovenija v svetu toliko inteligence ter politično razgibanih ljudi, da lahko mize diplomatov vsega sveta zasujejo z informacijskim ma-terijalom o slovenskem problemu. Po vsem svetu si lahko pridobimo
prijateljev, ki jih v tej borbi tako nujno potrebujemo. Za uspešnejše delo lahko zasnujemo skupno organizacijo vseh narodov, ki se še bore za svoje priznanje in z njimi skupno nastopamo. Ob preoblikovanju in preurejanju Evrope lahko formuliramo novo evropsko politično doktrino, ki se bo v smeri prenovitve krila s pravicami in zahtevami teh narodov. Nešteto prilik se ponudi, da lahko poudarjamo svoje pravice in na mednarodnih forumih postavljamo svoje zahteve. Šele z možatim in vztrajnim, neodjenljivim nastopom homo dosegli, da se bo začel svet baviti z nami in jemati resno v roke naš problem. Govoriti, češ kaj bomo mi, bo že narod doma odločil o svoji usodi, je neresno. Dokler je narod vezan v okvir Jugoslavije so mu z očitkom veleizdaje zvezane roKe za kakršenkoli korak izverv tega okvira. Šele kadar mu v svetu dosežemo mednarodno priznanje, mu s tem damo možnost da se res svobodno in nevezano odloči o svoji bodočnosti. Ce nam uspe pridobiti svobodni svet za ustanovitev naše lastne države in tudi vse garancije zanjo, se pojavi možnost, da se domovina otrese komunizma še prej preden pride do obračuna s svetovnim komunizmom, ker lahko nacionalne težnje razbijejo to umetno državno tvorbo. In tudi če se potem narod odloči za ponoven vstop v Jugoslavijo, dobi šele če vstopi vanjo kot svobodna država, enakopravnost z ostalimi narodi v njej. Ce pa se Slovenci odločimo za tezo, da je nemogoče, da bi si ustanovili lastno državo in torej za nas izven Jugoslavije ni življenja razen pod tujim jarmom, potem Slovenci za Jugoslavijo nismo le "poto pošto" temveč Srbi lahko zahtevajo, da jim za to, da nas vzamejo pod streho, še plačamo in to z odstopom morda kar vseh pravic; smo vsaj v bratovi hiši.
Ce se ob tem ozreme nazaj, mo ramo ugotoviti, koliko je že iz gubi jenega, kaj vse bi emigracija že lahko v tej smeri storila. Koliko bi lahko koristnega storili oni, ki so čas porabili za napade in poskuse uničenja ideje in koliko zunanjega dela za afirmacijo slovenstva v svetu, bi lahko storili zagovorniki te ideje, če bi se jim ne bile treba otepavati napadov od znotraj. Za tako delo pa je seveda potrebna podpora vseh.
Ti, ki stojiš ob strani, ker "si sit slovenskih prepirov", bi se s tako površno sodbo hotel narediti vzvišenega nad vsem, v resnici pa le iščeš opravičila za svojo nepripravljenost za skupno delo in žrtve. To kar je obsojeno kot prepiranje je največkrat le nujno vrenje med nami, kot posledica našega razvoja in pravkar presta-nih katastrof in prelomov. Misliš, da se s samim zamahom roke lahko odvežeš dolžnosti, če ne drugega, vsaj hvaležnosti do onih,
ki so v največjem trpljenju skozi stoletja ohranjevali dediščino, ki Te je vzredila.
Tebe pa, ki si se odtujil vsemu, kar je slovenskega, ker ' si čez vse, kar je bilo napravil križ in začel novo življenje ter moraš v novi svet pognati korenine čim globlje, da moreš izkoristiti vse možnosti, ki Ti jih nudi", Tebe sprašujem, kam si zakopal izročilo ki si ga vzel s seboj, ko ai šel od doma. Komunisti doma so skovali, da bi nas sramotili, spačen-ko "domobranjevec". Bi jim rad dal prav? Vse domoljublje naj bi Ti bila le branjarija? Kjer več, tam več, in kjer bolje, tam bolje. Čas in okolje res neizprosno terjata svoje, toda poteptati vse to kar si do nedavnega bil z dušo in telesom ni samo do kraja nezna-čajno, temveč človeku skoraj nerazumljivo. Izkoplji svojo popotnico in jo postavi v hiši na častno mesto, ker se Ti bo sicer oglašala v vesti, pa če si si jo zakopal še tako globoko, kakor srebrniki, ki so zapekli Judeža.
In Ti, ki prisegaš na vsako besedo, ki jo izgovore ali zapišejo oni, ki so Ti za vodnike dani, ali se Ti ne zdi. da bi s vojo glavo, če bi jo rabil, ko dokazujejo svojo tezo s črtanjem čisto zunanje linije odkril pod njo globlja dogajanja in zasledil sile, ki v narodu kipe više kot pa so jim dejanske razmere pustile, da zunanje opredelitve niso dokončne ampak le prilagojene času in razmeram? Ali se Ti ne zdi, da bi tak vodnik napravil bolje, kot de se vede kakor trmast otrok, ki mu doma ne store vsega po volji, pa teče k sosedu in izza sosedovega plota, ker sosedovim to pri j a, zmerja in grozi domačim, ko bi si raje zastavil čisto preprosto vprašanje, kaj bomo mi Slovenci v primeru, da gredo Hrvatje na svoje, kot so trdno odločeni. Ali bomo takrat Srbom pomagali s puškinimi kopiti tlačiti Hrvate v okvir, ki ga ne marajo? To naj bi bil novi demokratični red v Evropi? Ali bomo začeli graditi most čez Hrvaško, ali pa bomo takrat, nepripravljeni, skušali rešiti kar se bo pač dalo in kakor se bo dalo? Kaj ni morda že čas, da začneš misliti s svojo glavo?
In končno Vi vsi, katerim so oni, ki so potem žrtvovali najdražje — svoje življenje — za domovino, odprli pot v svobodo, ali boste pustili, da se njihova žrtev izgubi brez vrednosti, kot zavrženi vogelni kamen na katerem nihče ne gradi? Njih veličastna žrtev nas obvezuje. V njih je živelo Slovensko upanje, slovenska vera, samozavest, borbenost in pripravljenost na največje žrtve za svobodo in pravice slovenskega naroda. Mar naj jih sedaj, ko je Bog sprejel iz njihovih rok najvišjo žrtev, izdamo? Njih duh se mora preliti v nas!
Zato, brat po krvi in iziočilu, kjerkoli stojiš, vzdrami se iz otopelosti ! Naj vihar, ki poskuša svo
ZBIRKA ZA KNJIGO M. DE CASTRO: ANTOLOGIA DE LA POESIA ESLOVENA
Dragi rojak,
v nas, Slovencih izven domovine je še vedno živa želja, da bi kaj storili, da bi svet spoznal naš narod. Morda ni prepričljivejšega sredstva kot je knjiga, ki jo tujec napiše o Slovencih, o slovenski kulturi, o slovenskih literarnih in drugih ustvarjanjih.
V raznih jezikih so podobna dela že izšla, a v španskem jeziku še ni izšla knjiga, ki bi nas primerno in dobro predstavila milijonom špansko govorečih narodov.
Nudi se nam prilika, da slovensko poezijo ponesemo v ta svet narodov, s knjigo-zbirko slovenskih pesmi
"ANTOLOGIA DE LA POESIA ESLOVENA" ki jo je sestavila španska pesnica gdč. Marisol De Castro. Njeno dolgotrajno delo čaka, da bi bilo izdano. Lepo bi bilo, da bi Slovenci, posebej še tisti, ki živimo na severno-ameriškem kontinemtu, prispevali po svojih močeh, da bi se zbrala vsota 700 dolarjev, ki je potrebna, da se knjiga izcla. S to željo se obračava tudi na Vas, da bi prispevali v ta sklad.
Vsakršen denarni prispevek je dobrodošel. Tisti, ki bodo prispevali 3 dolarje ali več, bodo prejeli en izvod knjige za spomin. Denarne prispevke s pripombo "za Antologijo" lahko pošljete na naslov enega od naju. Imena darovalcev bodo objavljena v slovenskih časopisih.
Lepo pozdravljeni.
Dr. Srečko Pregelj
Scarborough General Hospital
Scarborough, Ontario
Canada
loči žreb, vse to bo imelo pri celi akciji svojo besedo, ki je ni podcenjevati.
Najbolj vesel sem bili telovadnih tekem na panameriških igrah zato, ker sem spoznal, da je telovadba močno razširjeno tudi po srednji in južni Ameriki. Argentinci so že kar na lepi višini in so me prijetno presenetili. Zastopane so bile celo take države, o katerih bi človek mislil, da sploh pojma nima j a o telovadbi. Še bolj me je pa presenetila udeležba od strani gledalcev, ki so vztrajali v največji vročini vse tri dni. In s kakšnim zanimanjem so zasledovali borbe fantov in deklet. Vedno je bila polna hiša gledalcev, zadnji dan pa tako nabito, da si komaj mogel dihati. In še eno bi povdaril. Dobro so se razumeli na moderno telovadbo na orodju, kajti
Ing. Viktor Žagar
19 Biggar Ave. Toronto, Ontario Canada
šek ne prenesel sedeža škofije v Maribor, bi bile Slovenske Gorice za nas izgubljene narodnostno za vedno. Gradec bi vse okužil s nemškim duhom in nadutostjo. Tako je pa iz Maribora po vsem Spodnještajerskem tekel vrelec verske vzgoje in slovenske narodnostne omike. Slovenske Gorice, vsa Prlekija, Ptujsko in Dravsko polje, Dravska dolina so prejemale preko zavednih slovenskih duhovnikov pravilno narodnostno smer. Slovenske gorice z Št. lijem v Slov. Gor. so postale slo-■ venske Termopile ob katerih si je nemški in protestantski šovinizem zlomil zobe. Zasluga prav v
prvi vrsti škofu Slomšku, ki je s prestavitvijo sedeža škofije dal trden temelj solidni verski in narodnostni vzgoji.
Z hvaležnostjo se spominjajmo Slomška ob tej veliki stoletnici in molimo, naj Oče luči, od katerega pride vask dober dar, kmalu poveliča svojega služabnika s častjo oltarja. Prosimo služabnika božjega, Antona Martina Slomška, naj z svojo priprošnjo pri Bogu podpre naša velika prizadevanja za lepše dni slovenske domovine v popolni svobodi in sampstojnosti, kot se to spodobi otrokom Slave.
M. Geratič
Pozno zvečer 1. septembra me je potegnil "Greyhound" iz Cle-velanda v Chicago, kamor sem dospel naslednje jutro ob 7 uri. Tu me je že čakal moj stari znanec in prijatelj od češko-slovanškega Orla br. ing. V. Richter. Po običajnem pozdravu me je odpeljal s svojo "caro" k mojemu znancu iz slovenskih orlovskih vrst, M. Geratiču, katerega gost sem bil ves čas svojega jivanja v Chicagu.
3. septembra so se pričele te> |
lovadne tekme, katerim sem ves	,	....
vsa dvorana je dajala spontano jas prisostvoval in katerih se e ,	, .. . . ,,
1	J | duška vrhunskim izvedbam posa-
udeleževalo 8 narodov, odnosno I	. , „ , . , .
. I meznih tekmovalcev in tekmo-držav, iz severne, srednje in južne ^
Med moškimi vrstami so dose-
Amerike. Vršila so se tudi tekmovanja v drugih panogah, katerih je bilo prav toliko kakor na svetovnih olimpijskih igrah; le te so bila raztresena po raznih stadionih, igriščih, dvoranah, bazenih itd po Chicagu. Bilo je vsega skupaj 21 panog, vendar v gotovih panogah ali bolje rečeno v redkih panogah so bili doseženi taki uspehi kakor na svetovni olimpijadi. To je povsem razumljivo: kajti edino USA in deloma Canada sta športni sili, ki moreta na takih mednarodnih forumih nekaj doseči. Latinska Amerika pa je v tem pogledu še
gli Amerikanci prvo mesto, drugo kanadčani, tretje Argentinci itd. Pri dekletih so bila prve A-meričanka, druge Kanadčanke.
Pri posameznikih je bil prvi Amerikanec J. Beckner, pri dekletih pa Kanadčanka E. Russel.
Ivo Kermavner
NOVICE
• Dirigent berlinskega filharmo-ničnega orkestra. Za dirigenta berlinskega filharmoničnega or-precej zadaj izvzemši nekaj red- kestra je bil imenovan George kih panog, v katerih se je tudi Byrd, doma iz New Yorks in sin
15. oktober — dan kreditnih zvez
Tretji četrtek v oktobru vsakega leta je posvečen kreditnim zvezam, ameriški obliki hranilnic in posojilnic. Je to neke rvsta zahvalni dan za vse dobrote, ki so jih člani prejeli po delovanju kreditnih zvez, počastitev spomina nesebičnih delavcev, ki so razvili to organizacijo do sedanjega obsega in začrtavanje programa za bodočnost. Ontarijska Zveza, ki ima nad 1.400 včlanjenih zadrug, je odobrila pred kratkim svoj grb, ki simbolizira kreditne zveze v j raznih skupinah. Posojila 200,-
jo moč nad narodom cioma, raz-plamenti v Tebi ugašajoči žar ljubezni do zemlje iz katere si izšel in naroda, ki Te je rodil. Iz svetlega vzora nad deset tisoč darova-nm življenj neprestano srkaj slovensko samozavest, možatost in borbenost, da prenehamo Slovenci biti mevže ki prosimo oprošče-nja, da smo na svetu češ, saj vam dolgo ne bomo več delali nadiege, ter se naša emigracija z zdravimi napori in predanostjo velikemu diealu častno uvrsti med graditelje slovenske bodočnosti. "Ne v za ton, kvišku gre pot slovenskega naroda", to je oporoka in na nas je, da narod ne ostane nedozorel negodnik in zakrnel zaostalež na izbiranje. Zgodovina računa z mano in Tabo. Boš odpovedal? Podpri idejo o naši lastni državi, priduži se Gibanju! Stopi v stik z zagovorniki te ideje in stavi svoje moči na razpolago. Predvsem pa neomajno veruj v slovensko Vstajenje in delaj zanj! — s.d.g.
000$, ki ga je Zveza razpisala za gradnjo novega poslopja, je bila podpisana v dobrem mesecu. Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka je kupila 4 zadolžnice po 500$, ki se bodo obrestovale po 5%.
Macedonci za lastno državo
38. letno zborovanje macedon-skih organizacij v ZDA in Kanadi je sprejelo v Chicagu (6—8 septembra 1959) resolucijo, v kateri zahtevajo za Macedonce svobodno in nezavisno državo Macedo-nijo, organizirano po švicarskem vzorcu. Če to ni mogoče uresničiti takoj, so zahtevali zboro-valci, naj preidejo vse dežele, kjer prebivajo Macedoni, pod protektorat Zedinjenih narodov, pozneje pa naj svoboden plebiscit odloči bodočo organizacijo neodvisne Macedonije.
Nič novega !
Ob priložnosti tržaškega vele-sejma so v jugoslovanskem paviljonu postregli obiskovalcem s priložnostno publikacijo Vije-snik z italijanskimi in srbohrvaškimi članki. Niti enega prispevka ni bilo v slovenščini. Podobno zapostavljanje slovenščine je opaziti na jugoslovanski delegaciji v Trstu od njene ustanovitve dalje. Čeprav je večina obiskovalcev Slovencev, ni niti ene tiskovine v slovenščini. Uradno osebje pa je skoro izključno neslovensko (uradnica, ki izroča potne liste, pozna samo cirilico). Enako se dogaja na vseh številnih obmejnih blokih, ki ločijo Slovence živeče v Italiji od onih v Jugoslaviji.
na olimpijskih tleh že uveljavila. Vendar zato pomen panameriških iger ni nič manjši; nasprotno, te igre so velikega pomena za vso Ameriko in zato je vedno več j a udeležba. Letošnje so bile tretje po vršnem redu in kaka razlika med prvimi in letošnjimi!
Panameriških igre so torej zadeva vse Amerika; s športnega stališča pa je treba priznati, da so nujna potrebne. To velja še prav posebnno za srednjo in južno Ameriko, kjer si po sa-mezne panoge, ki so na sporedu olimpijskih iger šele počasi utirajo pot med tamošn je športnike.
Telovadne tekme so bile v veliki telovadnici univerze države Illinois na takozvanem Navy Pier ob Michiganskem jezeru. Že pred šestimi leti, ko sem bil prvikrat v tej telovadnici ob priliki tekem za ameriško državno prvenstvo, je napravila name mogočen utis. To bo memda ene največjih telovadnic na svetu in za leštonje tekme so uporabili ves prostor, izvzemši malega dela zadaj, kjer je bilo shranjeno orodje in kjer je milo možno trenirati.
Ameriški telovadci so bili-kakor je bilo pričakovati-najboljši. Le redkim Kanadčanom, se je posrečilo preriniti sc med prvo šestorico najboljših. Toda kljub temu so me letos kanadski telovadci s svojimi sigurnimi in razmeroma težkimi vajami prav prijetno presenetili. Tako Amerikanci kakor Kanadčani bodo po vsej verjetnosti poslali večino letošnjih tekmovalcev na prihodnje olimpijske igre. Vendar ' vitelju se bodo samo Amerikanci borili Mendez (s Švicarji, Nemci, Finci, Čehi) za tretje mesto, odnosno bronasto kolajno, seveda, če se bodo ves čas do olimpijade temeljito pripravljali in izboljšali svoje vaje zlasti na krogih in na konju. Borba za tretje mesto bo namreč prav tako ogročena kakor oma za pvro mesto (za katero se bosta borili. Sovjetija in Japonska), kajti pet enakovrednih nasprotnikov se bo potegovalo za častno tretje mesto na olimpijskih igrah. Kako se bo stvar zaključila, je danes težko napovedati, kajti mi vemo samo to, da se vsi tako pripravljajo kakor bi šlo za rešitev sveta. To vemo o Rusih in Japoncih, ki se bodo borili za prvo mesto, to vemo o Švicarjih, Nemcih, Fincih, Čehih, Amerikancih, ki bodo vsi skušali doseči tretje mesto. Razlika med prvima dvema bo minimalna in ravnotako med os talini petimi, ki tvorijo nekak razred zase. Sreča, trenotno razpoloženje in vrtsni red, ki ga do-
zamorskih staršev.
•	Mednarodni kongres fizioloških ved. Letos se je bil mednarodni kongres znanstvenikov za fiziološke vede v Buenos Airesu. Nad 3000 znanstvenikov je bilo navzočih.
•	Televizija v šolskih razredih.
Zaradi pomanjkanja učiteljev v Združenih Državah (po neuradnih ugotovitvah je 195000 učiteljev premalo) bo v letšnjem šolskem letu nad 750 šol nadomestilo učitelje s televizij skimispre-jemniki. Splošno mnenje je, da bo isto pot šlo v bodoče še večje število šol.
•	Nevv Yorški filharmonični orkester. Pod ■ vodstvom dirigenta L. Bernsteina je newyorški filharmonični orkester podal zelo uspešno večje število koncertov v najrazličnejih predelih sveta. Orkester je doživel posebno nav-
| dušen sprejem v Moskvi. Dirigenta Bernsteina pa je Boris Paster nak objel in poljubil.
Newyorški filharmonični orkester je priredil dva koncerta tudi v Beogradu.
•	Kultura obeh Amerik. Pod naslovom "Kultura obeh Amerik" bo ameriška komisija UNESCA na svojem prihodnjem zborovanju razpravljala s posebnim pov-darkom o vzgoji, znanosti in umetnosti, o pridobitvah in kulturnih doprinosih ameriškega kontinenta.
•	Petindvajseta obletnica univerze v Panami. V spomin na pe-tindvajsetletnico univerze je panamska vlada dala zgraditi Humanistični Institut, ki naj bo istočasno tudi spomenik ustano-
univerze, dr. Octaviu Pereiri. ševilo slušateljev univerze je naraslo od leta ustanovitve na 3500 slušateljev. Prvo leto jih je bilo le 127.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske potL
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in iadaja-telja.