K novemu letu.*) Odkar je velezaslužni Bleiweis jel izdavati -Novice", začela se je ideja narodnosti širiti tudi mej slovenskim narodoui. Prosti narod se je prej imenoval po deželi, v katerej je stanoval, oslanjajoč se tako rekoč na deželno avtonomijo n. pr. Štajarec, Kranjec, Korošec, Primorec i. t. d., kateri izrazi se še tudi danes mej prostim narodom rabijo. In če_§e tudi rabijo, vender v6 prosto ljudstvo, da spadamo vsi, naj smo Štajarci, Kranjci, Koro-ci, Primorci i. t. d. v jedno naiodno skupino, v slovenski narod. Bleivveisove ~Noviceu jele so prve posamezne naše deželane iz stališča narodne avtonomije imenovati Slovence. To stališče so za .Novicami*1 zavzeli vsi naši časopisi in knjige. I danes ni na slovenskih tleh mnogo ljudi, koji bi se ne zavedali svoje narodnosti. Svojo narodno individualnost smo razvili do tolike stopnje, da smo kompetentni zahtevati pred svetom enakih pravic z drugimi narodi. Z razvitkom narodne individualnosti je tudi učiteljstvo v zvezi kot faktor ljudske izobraženosti. Z napredkom časa napredovalo je z narodom i učiteljstvo ter pripomoglo koliko toliko k razvitku narodne zavesti. Ce tudi se ta zadeva v prejšnjih časih ni toliko uvaževala, ker smo bili mi učitelji v obče po svojem slabo organizovanem stališči navidez malo merodajni nasproti drugim mogotcein, vender se dandanes gleda drugirni nazori na nas i naše šolstvo, da, ostali faktorji so uvideli, da spada učiteljstvo k najvažnejšitn faktorjem narodnim, kar se tiče njegovega duševnega razvitka ter kulture sploh. Kakor se je pred 100 leti izrekla cesarica Marija Terezija .schola est politicum" (šola je politična zadeva), po katerem geslu se še dandanašnji državniki i politični faktorji ravnajo, istim pravoin smatra narod šolo in učiteljstvo kot nres nationalis" (narodna zadeva). To istino vidimo dandanes v našej državi v vednem boji. Faktorji nemškega in niadžarskega naroda hočejo pridobiti nenemško in nemadžarsko šolstvo in učiteljstvo za se skrivajoč se za dižavno koristjo. Mogoče, da bi se jim to posrečilo v prejšnjih čaših, dandanes to ni več možno; kajti lastni Jaz" razvit je do samostojnosti v vseh narodih naše širne države. V takej neprestanej borbi se je razvilo češko, hrvatsko in poljsko šolstvo in učiteljstvo do tolike stopnje, da tekmuje danes s svojimi francozkimi in nemškimi kolegi tudi z onimi za mejami našimi; kajti veliki shod češkega učiteljstva, kateri se je vršil pred jednim letora v Pragi, štel je ravno tako 2000 udeležencev, kakor letošnji shod francozkih učiteljev v Parizu in neniških v Gothi. Češko, hrvatsko in poljsko učiteljstvo *) Nekoliko zakasnjeno, a še vedno umestno. Uredn. goji svoj razvoj na podlogi narodne individualnosti iz stališča narodne avtonomije ter izključuje popolnonia stališče deželne avtonomije. Orii imajo mnogobrojna društva, a vsa ta so spojena v osrednja društva, katera se nazivajo ,,Ustfedni spolek jednot učitelskych českych", nTowarzystvo pedag." in nSaveza hrvatskog učiteljstva". Koncem leta Ib87. gledajo ta društva ponosnim okotn na dobre izsledke svoje delavnosti. Češko učiteljstvo ponaša se s svojirn dobro urejenira -Bolzanovim sirotčincem", z izdavanjera velikih knjižnic in s svojiin dobro organizovanim osrednjim društvom, v katerega pošiljajo vsa ostala društva do 150 delegatov. Poljsko učiteljstvo izvršilo je v letu 1887. svoj veliki shod v Stanislavovu ter začelo izdavati veliko knjižnico za mladino, a hrvatsko učiteljstvo si je letos s svojo lotrijo pridobilo sredstev za zgradbo konvikta učiteljskih sinov in bčera učiteljski dom. če se začetkom novega leta ozremo mi slovenski učitelji v minolost, vidimo za seboj nanizanih mnogo borb za razvoj našega šolstva in stanii Prelistajnio svoje pedagogijske časopise! V njih čitamo dejanja in nebanja mnogih naših društev in če bi hoteli nskleniti račun", ga ne moremo, ker nam tnanjka knjigovodje in šefa .Osrednjega slov. uč. društva", s katerim bi nastopili stališče narodne avtonomije. Do sedaj delovali stiio le vsak po svojem društvu v svojetn okraji ne oziraje se na druga društva in sosednje tovariše svoje t. j. doslej snio delovali iz stališča deželne ali cel6 okrajne avtonomije. Tako delovanje ne zadostujejo niti uarodu, niti našim stanovskim potrebam. Narod in potrebe našega stanu pripisale so koncem minolega leta našemu Bnesklenenemu računu" pravi pravcati Bdebet" ali .dolžan mi je". Slovensko učiteljstvo se torej naj združi v jedno celoto, smatrajoč svoj stan in šolstvo za ,,res nationalis". Le kot združena moč postanemo tudi mi merodajnejšim faktorjem za šolstvo, svoj stan in za narodno individualnost. Brez združenja nam ni moči uspešno delovati niti na ustanovo organizovane knjižnice, niti na urejenje naših plač in pravic, sploh brez združenja nemamo istega vpliva, katerega ima učiteljstvo drugih narodov. Ko se je leta 1885. obhajala na svetih tleh Velegrajskih tisočletnica blagovestnikov naših, sv. Cirila in Metoda, obdržavalo je češko učiteljstvo veliki shod na Velegradu, kojega se je udeležila tudi cerkvena oblast Moravska, ter se je pokazalo v vsej svojej vrednosti in dostojanstvu, da zna svojo zadačo izvrstno rešiti, a sedaj se uže pripravljajo na oslavo tristoletnice (1. 1892.) rojstva Komenskega (*1592.), koji se snie smatrati pravim trasatorjem moderne pedagogike. Kako bode to tristoletnico slavilo slovensko učiteljstvo? Ia minulega leta bi se bila morala slaviti 25letnica našega pedagoga Slomšeka! Bože raoj, kako? Nobeno društvo se ni čutilo kompetentno pozvati druga društva na oslavo 251etnice Slomšekove, kar je samo ob sebi umevno; ker brez osrednjega društva se to ne da izvesti. Ravno ista nebrižnost nas zna zadeti letos in leta 1892., ako si ne uredimo svojih stanovskih razmer po načiuu sosednjih tovarišev. Organizujmo se, brez organizacije ne moremo ničesar izvesti! Nastopilo je leto 1888. Vsa država naša pripravlja se na oslavo 401etnega vladanja Njegovega Veličanstva. Posamezne dežele, občine in društva vseh stanov izražale bodo vladarju svojo udanost in ljubezen z različnirai človekoljubniini podjetji. Kaj storimo nii slovenski učitelji ? Istanovimo si na oslavo iOletiiega vladanja ^jegovega Velieanstva ,,osrednje slorensko učiteljsko društvo"! Ker je Celjsko učiteljsko društvo začelo srečno razpravljati o takej zvezi, naj priobči isto poziv vsem u6iteijskim društvom in ostaleiuu učiteljstvu po vseh naših deželah, s katerim jih pozove k izvolitvi delegatov, dclegati pa osnujo zvezo našo. Leto 1888. nara vzbuja torej nado oživotvoriti naše nakane. ,,Viribus unitis" slavi letos svojo 401etnico, zapiistimo o tej priložnosti stališče deželne avtonomije ter nastopimo pot narodne avtonomije z vladarjevim geslom Bviribus unitis". Od 1. 1848. šteje narod naš razvitek svoje individualnosti. In v teh 40 letih je tudi naše učiteljstvo napredovalo več ali manj, kakor so mu razmere dopuščale. Ustanovila so se mnoga okrajna učiteljska društva, izdavali se različni pedagogijski časo])isi, od katerih sta se nam ohranila -Popotiiik" in BUčit. Tovariš". Društva naša nalikuj jo raztresenim udom brez glave. ,,Popotniku in -Tovariš" pa zastopata v prvej vrsti svtje deželane, na druge se jima ni možno toliko ozirati, dokler nemamo zveze naših društev ,,Viribus unitis" se pokloninio letos Njegovemu Veličanstvu z ustanovo osrednjega društva na oslavo 40 letnega njpgovega vladanja, ki je ob jednem naša 40letnica. Učiteljstvo slovensko se bojuje za se in svoj narod z ljubeznijo in udanostjo do piestola državDega, čeprav bi nam nasprotuiki radi očitali nelojalnost, ako bi mogli. Leto 1888. naiu pokaže, če umemo take imenitne priložnosti uporabiti, da izrečemo prestolu svojo udanost in ljubezen, šolstvu svojemu in stanu pa da zadovoljimo nujno potrebo, kojo smo dolžni naruiriti. Izven tega veselega dogodka presenečuje novo leto slovensko učiteljstvo z neko neIjubo postavo deželnega zbora štajerskega glede premeščenja učiteljskega osobja. Z Dunaja sem pa dohajajo resni glasovi. Preti nam konfesionalna šola. Turej novi boj! Ne! Cerkev smatra šolo in učiteljstvo za ,,res confessionalis", naiod pa za Bres nationalis". Cerkev in narodnost si ne nasprotujeta, temveč se ujemata, kar svedoči družba sv. Mohorja in društvo sv. Cirila in Metoda. Ne bojrao se konfesionalne šole, čc se tudi uvede, ne bode v smislu prejšnje konfesionalne šole, temveč v duhu sedanjem. Nad Evropo se zbirajo temni politični oblaki, nek tajni strah navdaja prebivalstvo in časnike, da zna s prihodnjo vzpomladjo bukniti občni nemir. Leto 18881 odstrani vsako nevarnost državi, narodu in stanu našemu! Uresuiči nam vroče želje, združi nas, da porečemo z Njegovim Veličanstvom _v viribus unitis je naša moč!" Veselo novo leto šolstvu in učiteljstvu slovenskemu in vsemu njegovemu delovanju!