V lor»», Petttek in Ml •><• , rhaj* in leli* »
*oru bfn pošiljanj t i\, ,1om za na leto nfl. - k i pol let i , 1. MM Wi ,
l'll |IU-ll :: i im loto m fl. — k
H pol leta     5 ,.    -- ,
... Mit ihu
V redni.'tvo in opnVnlM > ,e ni stolnem tr<u i I>oi.
platr) hi*, it 179.
št. iot>.
Oznanila: [
mlj <■» platoja
li ir.,4«-■• ' .l.-r. > IVt i;
S b, f» >a Ibka »krit 4 kr. f« «a Ufka Jkrat, • fiv* pUmenke na plaža-j#jo M proitoru.
Za Tsuk tinak ja pla^t-kolek (itamp»lj) 2» sok.
|B okopisi i» ne »nčaij, ,4'Pi»'  naj ta blagoToljna ! r in k . t
V Mariboru 16. septembra 1869.
»■■i ii'Tirrri  it iin.^*—tki—ti-»—_—   . .- ; - n n
Tedaj II.
S o I <\
Ouilua prikazen je pač, da ljudje, ki se brez idej ali lo z navideznimi idejami ustavljajo temu, kar vsled občnega duha, ki vek pretresa, mora priti, trdovratno tolažijo se in trdovratno pričakujejo, da mora tako hiti, kakor jo bilo in kakor so oni radi imeli. Lo poslušajto ga Dežmana. V svojem društvu ljubljanskem, ki se tačas sesedo v nič, kader ga birokratizam in po-licijstvo ne bosta več podpirala, je ravnokar veselil se treh „verfassungs-tagov" in upal, da se bo tudi na Kranjskem „kmalo danilo." In kakšen jo ta beli dan, ki naj sveti po Slovenskem? To jo tisti dan, kterega je vso Slovonsko vživalo tisoč let žalostne preteklosti, tisti dan, kterega se jo l)«ž-man veselil komaj pred petimi leti, ko je bi) šo v deželnem zboru prvi mogotec, ko je v državnom zboru imel skoro celo štovilice poslancev iz Slovenije za svoje tovariše, ko se je še ime Slovenec smelo smešiti in on ni vžival imena „liberalnega Slovenca", temuč „neraškega Kranjca." — Ali pogledimo še malo dalje nazaj. Kje jo bila narodna stranka prod 48. letom? Nekoliko posameznih blagih mož je bilo le, ki so imeli medlo uego-tovo misel slovanstvu, ktera jim je prihajala iz. ljubezni do svoje najože domovine. Narod je bil v celoti politično mrtev in malomaren, kjer se jo videla nezadovoljnost v narodu, ni imela političnega temuč socijalni razlog. Kdor jo bil ali je hotel biti izobražen, ta je bil nemškega duha, ta so je duševno ločil od naroda, ta jo bil po mišljenji aristokrat. In nemškega duha je še deues polna ona četa, ki upa da se bode po slovenskih pokrajinah zopet danilo tako, kakor se je danilo v onih rorldih in temnih časih, ne narodu, temuč le nekterim. Denes pa? Štiri iu dvajset mož se je sešlo v Ljubljani, kterih je vsak na tisoče ljudi zastopal, od kterih je bil posredno voljen. .
In, ali ni storila samo notranjo moč narodno idejo da jo to mogoče? Vse zunanjo silo so bile od nekdaj proti narodni stranki. Vse vlade brez razločka, više in starejo duhovonstvo, uradništvo od najvišega svetovalca do uhozega biriča, vse naseljeno tujstvoinvso zapečnikarsko domače filisterstvo, vsa ta vsegamogočna sila je bila v zvezi proti pogumnemu pa malemu krdelcu, ki je pri nas Slovencih povzdignilo zastavo narodne svobode in samostalnosti. Da je to krdelce v teb letih doraslo do večine prebivalstva, zahvaliti se imamo marljivemu podučevanju in širjenju razumnosti: ustni ngita ciji, časopisom in zlasti šoli. V ljudskih šolah se uči narod brati. Kader pa narod brati zna, in bero s tacim veseljem kakor zdaj, potem se ne bojmo zanj, potem zmaga resnica, ki jo v naši stvari. In iz srednjih šol, dasi niso še narodno, prirašča ogromna večina naši stranki. Torej poduk in šola!
„Kdor ima šolo, ima prihodnjost" pravi denes vsaka stranka. Ni bilo Se časa, da bi so potreba občnega izobraženja, potreba zboljšanja šol tolikanj povdarjala in zahtevala, kakor zdanji čas. In če ima kdo potrebo klicati po šolah in ljudsko omiki, imamo jo ini Slovenci. Lo izobražen, in narodno izobražen narod bo urael popolnoma svoje politično voditelje in stal kot, trden I zid za njimi. To umejo naši nasprotniki, zato so zoper narodne šole. To mora pO tudi umeti deželni zbor kranjski, ki ima večino narodno, da odločno povzame letos nepotrjeno postavo zarad ravnopravnosti jezika in tirja namestu
polovice, kakor lani, celoto t. j. vse slovensko na gimnazijah. To stori deželni zbor kranjski tem lagljo, ker je lani Dožmanova stranka ustavljala se le utrakvizmu. Ker je letos v Celji glasoval Dežmau sam za nasvot Hbgel-spergerjev, ne bode po tem tacom v ljubljanskem deželnem zboru menda nobeno opozicije za novo šolsko postavo.
Kader bomo imeli narodne šolo na Kranjskem, no bode so moglo ustavljati narodnemu duhu tudi sosedstvo. In tako bodo naposled celo neutruden Dežman svojo poslednje upanje, da bi šo kedaj „danil" dan nemško-vanja, po Ljubljanici spustil v rusko črno morje, bode na stare dni zopet torbo oprtal in šel v planine preiskavat slovenske polže in kebro in repno vši, kar bode človeštvu in domovini gotovo bolj hamilo nogo tagblatovanjo in ustavovanje s policaji in birokrati.
Dopisi.
Ic Cerknioe, 18. sept. [Izv. dop.] A. S. Človek, ktori nas le od daleč po časopisih pozna, bi mislil, ako čita tukajšni dopis natisnon v listu št. 107 „S1. Nar.", da narodna reč pri nas na slabih nogah stoji, da hira in dl se je bati, da se bo narodno gibanje v kratkem času popolnoma opustilo. Mi moramo protestirati zoper omenjeni dopis in pristavimo, da je še sodaj vsakemu človeku na voljo dano, raznovrstno slovenske časniko za prav nizko plačo, nižo od one za prej snega časa čitati; v toj zadevi se mora g. Jane-žiču priznati vsa čast, on ravna v razposoji svojih časopisov in knjig brez vse debiekaeije, postavno „slovensko družbo" imeli nismo nikako, inje še sedaj nimamo, in vendar ne more nobeden tožiti, da ni v stanu časopisov brati, naj se le potrudi v knjigarnico in naj no čaka, da mu bo šo kdo časopise brez vsake plačo na dom nosil. Pri nas so nahajajo vsi časniki, kteri so za Slovence potezajo, čita jih lahko vsak in to tudi brezplačno, ako se lo zato oglasi; narodna zavest jo prešinila od enega leta sera vse ljudstvo, tudi taki, ktori so bili popred le mlačni, so postali iskreni domoljubi, nesnage slovenskega naroda, nemčurjev se pri nas ne nahaja nič, tudi tiste vrsto narodnjakov ni pri nas nobenega, ktori so v druzih krajih vedno le na čelo postavljajo, zraven pa lo malo ali clo nič no storijo. Ta tudi sicer navadne čitalnice ni pri nas, nasproti pa imamo pevsko društvo, ktero se je v poldrugem letu svojega obstanka tako izuriio , da so zamoro ponosno javno pohvaliti, ono nas pri vsaki priliki razveseljuje, kjer jo kaka svečanost, kaki shod ali kaka druga veselica, tako jo pri vsaki taki priliki srce občinstva vselej pevsko društvo; mi nimamo čitalnico v obzidji zaprto, ampak mi so razveseljujemo med narodom. Konečno pa mislimo šo omeniti, da bi denašni čas ne bilo več treba prositi za vpeljavo slovenščino v šolo in urad, mi med brez izjemno slovenskim narodom nimamo priliko, so momo domačoga šo tujega jezika učiti (le bolj promožnim jo to mogoče), tedaj tudi uradom ulogo slovensko podajamo, ktore se nam zadnji čas vedno raji tudi v slovenščini rešujejo; mi mislimo da jo ta pot, po kteri mi hodimo, najbolj za vpeljavo slovenščino v pisalnico ugodna in zanesljiva; priporočam jo vsem domoljubom brez izjemka v posnemanje.
Življenje po toplicah.
II.
Uleichenberg. 2.
Publikum, kterega se zbere vsake leto v Gleichenbergu, v „najele-gantniših toplicah na Štajarskem, kakih 1800—2000 glav, je precej aristokrat i škega značaja. Ko bi tega no spoznal že po okusno zidanih vilah io njih gosposkih imenih, po spačenib možkih in posebno ženskih toaletah in po francozkem žlohudranji, podučile bi to oslovske glave, konjski repi in druge tako prikazni na pozlačenih in posrebrenih gumbah in kapicah oliza-nih lokajev, ki letajo od hotela do hotela. Grb, neumna igrača, plemenita/, smešna podoba v sedanjem času! Zato, ker je moj praded pred 300, 400, 500 leti na lovu ubil divjega tnrjnsca v trenutku, ko se jo hotel zaleteli na krvoločnega mogočneža; zato, ker je moj praded brez. usmiljenja v boji „člo-'^tvu na prid in napredek" pobil podložnikov stotine, ali ker je po milosti Mji postavljenemu in vladajočemu kralju po noči drago voljo prepuščal pro-"tor zraven svojo lepe, a malo vredne žene, ter potem smel besedo: „Ljubi ''''žnjega kakor samega sebo", rabiti v pomenu: „Tlači kmeta kakor črno živino!" — zato zdaj jaz, „človeštva najboljši del", nosim po konci glavo ter '"■»mnemu (res je!) svetu kažem svojo (!) zasluge v podobi bikovih rog, •odove brade, zlate zvezde, belega goloba!
Za temi je posebno Merkur dobro zastopan po svojih sinovih; tudi Mars so nima nič pritožiti. Ostalih gostov večino vidiš žo na grdogledih očeh, "a ..cesarskih" bradah in na lačnih obrazih, da so v Minervini službi osiveli l,aragran iz bližnje Pensionopolis. In ker sem že začel z mythologijo - • tudi •'* morja penečih valov" rojena Aphrodite pošlje vsako loto pošten kontingent sy°jili častiteljov v Gleichenberg — so ve, da samo tacih, ki na prsih bolni ¥ne službe no morejo več pridno opravljati.  Kar se mene tiče, moram v
svoje dušo največi ponižnosti in pohlevnosti povedati, da boginja, ktero najbolj častim, je Klio. Za njo pa sta prva — Bachus in Venus (t. j. dober dolenjec, pa mesene klobase).
Po narodnosti je bilo (se ve, razen uavadnih Nemcev) največ Magja-rov, jako veliko Poljakov, nekaj „Rusov" (g. Seidl, ti hodijo samo za tega delj v Gleichenborg, da skrivaj v Maribor nosijo dr.Dominkt.su „ruski denar!") precej Srhov in Hrvatov. Slovenijo smo ob mojem času zastopali trijo korenjaki. Vendar je bil v razgovoru čuti skoro edini nemški jezik, in na mojo interpelacijo: zakaj? — se mi jo odgovorilo: zato ker jo tako „kurgemiiss".
Ko hi me kdo za slavno može vprašal, ki sem jih videl v Gleicheu-borgu, povedal bi mu dva: dobro rejenega poštenjaka Konjička, in pa kon-tradiktorično suhega pesnika „aus Liebcnthal" — oba Ljubljančana. Prvi me je s svojim izvrstnim pivom — hvala bogu! - že velikrat pokrepčal, drugi s svojo slovečo epopejo „die schlacht boi Novara" — tudi hvala bogu I - samo enkrat dolgočasil — pa šo takrat za 40 kobro v, za ktere bi bil pri Konjičku dobil 4 vrčke poštenega ječmeuovca, pa dva kruha! Pa to možu še ni cilo zadonti; hotel se je šo s tem nad menoj maščevati; da me je časi s svojo profesorsko svinjemanijo malo podražil. Nu, tudi napredek — od epično poezijo do klasično svinjelogije!
Za voro se zdaj sicer že malokdo briga, vendar moram kot Slovenec id est klerikalec, povedati, da sem opazil precej tistih nosov, po kterih — kakor Heino pravi — „der gottkiinig .lehovah seino alten leibgardisten or-kennt, auch wenn sio desertirt sind."
Kar se spola dostaja, bilo nas jo goneris masculini dve tretjini, zato so je pa ostala tretjina lahko toliko bolj interesantno naredila. In čo hočem resničen biti, moram povedati, da je imela med seboj nekaj eksemplarov, ki bi bili delali ljubljanski „Zvczdi", genskemu „llingu" ali dunajskemu „Stadt-paeku" le čast in poštenje.
In vendar vkljub tako mešani in mnogobrojni družbi Gleichenberg ni veselega življenja tvorišče! Kajti gleichenborško toplice so pribežališče jetičnih, kašljajočih, /. eno nogo že v grobu stoječih ljudi!
Pri tej priliki so zahvalimo še enkrat čestitim udom „Sokola" iz Postojno za njihov prijazni pohod, in obžalujemo, da nam ni bilo dano jih kot društvo sprejeti; nadjamo so, da nam bo prihodnost ugodnejša1
Iz Postojne (oči tna z ah valn.i [Izv. dop.] Udje postojuske podružnice „Sokola" so 8 t. in. ker jim kakor Ljubljanskim ni bil namenjen izlet v Cirknico dovoljen, vendar privatno združeni so predrznih' — v tako nevaren kraj iti, in čo ravno so so cisto po navadnem obličji obnašali, so ipak Cirkljani, kteri so za tako robijaškc rnzklitiani, spoznali, da so udje Sokola in so se.prccej tako prijazno k njim pridružili in tako navdušenim veseljem ž njimi razgovarjali, da si gotovo Sokolci kaj tacega niso pričakovali. — Zato izrečemo še posebno tamošnjomu gospodu županu kakor tudi gg. pevcem in vsem Cirkljanom, kteri so nas tako bratnvsko razveselili, presrčno hvalo ter zakličomo gg. planinskim Sokolcem, kteri so se tudi pri tej veselici udoležili: Na zdravje! Sicer priporočamo vsakemu, kteri ima priložnost tje priti, da neizpusti, ta romantično zanimivi kraj s znamenitim jezerom, kakor tudi ta za res čudnovati mostna st. Kancianu, eno dobro uro od Cirknice si ogledati, kjer mu se bodo gotovo noizbrisljiva čudltva božje vsemogočnosti povzdignila, pa se tudi prepričal, da Cirkljani niso še kakor vsi Slovani te lepe staro navade, gostoljubnosti, zapustili. Samo sloveuske odpadneže, tako zvano nemškutarje silno svarujomo , da bi šli se svojo kulturo tjo kramarit, — ker se tam tako blago kakor — paječina plačuje.   Postojnski Sokolci.
Od dolenje Sotle. |Izv. dop. | (I'ol resnice pol travestije.) Jaz in gospod baron Hauch sva si v sosedstvu, .laz imam do Sotle en lučaj on pa en dober bezaj Da bezaj! Leta -18. je bil za njega in za gr. Edbdija to pravi bezaj, ko sta pred Ilirci svojo kožo skrivala Vsa vsopi-haua sta prijurila v Brežcc. če bi se jima šo denes kaj enacega pripetilo, nemškutarsko Brožce s svojim novim purglmojstrom „Schnajdorscliiitzom" na čelu bi nju gotovo lopo sprijeli, saj sta si bratranca naš nomškutnr in pa hrvaški magjaron. Sosed se rad zanima za soseda, in zato se tudi jaz rad za svojega soseda barona Raucha zanimam. Mikalo me je videti njegovo inštalacijo, vzel sem cesto pod noge, pa hajd doli proti Zagrebu. Od Sotle do Zagreba je ravno gladka cesta, če ni prahu naj lepši sprehod za en popoldan. Meni je na tej cesti v«nk kamen poznan, že kot malega dečarca me je časih mati seboj vzela, kader jo nesla jajca ali piščance na prodaj. Do Černomerec sva šla zmerom bosa, v Černomercih, četrt uro zunaj Zagreba, sva se pa lepo obula, in kader sva se nazaj vračala, sva so zopet v Černomercih 8ezula. Mati so obutalo lepo v košarico hranili , pa sva zopet bosa do doma šla. Mati so djali : obutalo je drago, koža na nogah pa sama od sebo zraste. Ali so bili pametna moja mati! Časih sva tudi zavolj kakšne druge potrebe tukaj pocenila. Ko donos pridem v Černomerec, ter si hočem tukaj cislajtanski prah raz suknje stepsti, se kar znvzemom, vide tukaj gizdav šator postnvljen. Skor sem se v svoji pravici do tega kraja razžaljenega čutil, češ, kjo si bom pa sedaj prah stepal in toalet delal! — Šator je bil namenjen za slavno pričakanjc barona Raucha. Prispevši v Zagreb videl sem celo Ilico na obeh straneh s stogi, na kterih so se zastavo vilo , zarobljeno. Na misel mi jo bil prišel mlad Alkibiados, ki jo v eni noči vse Ilermesove štatuve v Atenih prekopitnil. Omladina hrvaška! zakaj nisi Alkibiada posne-mavša, v oni noči vse te stoge in slavoloko podpilila, da bi so bili za Rauchom podirali, kakor goro za „lintverom." Hrvaška omladino kje si ? — Ogledavši vso to svečanostne pripravo bila jo moja prva skrb, da dobim program cele svečanosti. Posrečilo se mi je, in dobil sem ga. Iz njega sem zvedel, da jo za kr. povercnika postavljen Sensko-Modruško-Krbavski vladika Soič, prc8umtivni naslednik kardinala llavlika. Prijatelji so mi čudne stvari o tem možu pripovedali. Eden je djal, da iz samo 1'ateze nosi mitro po strani na glavi tako, kakor ljubljanski krakovčnn klobuk, preden hoče reči: „zabavljaš?!" Drugi jo s vso resnobo trdil, da si ta svef.i mož lica z vsa-|
kovrstnimi lepotičnimi sredstvi maže. Pa to še vse ni nič, kar je tretji rekel! — tega pa ne povem, razon^ua uho. In ta mož bo postal zagrebški nadbiskup! Abći! — Nadalje pravi program, da bo deželni zbor tri deputacijo iz svojoga droba vzel, od kterih bo prva šla v Lužnico (nomen est omeni ter se tam sedemkrat pred Rauchom do črne zemljo naklonila; — druga ga bo v Černomercih pričakala, ter se tam ob lepem vremenu v prahu, ob deževnem pa v blatu pred njim valjala; — tretja bo pa na vseh četirih po stopnicnh banskoga dvora za njirn kobilila, in pri tej priložnosti cveke v jegovih podplatih brojila.
Pri vpeljavanji njegove svetljosti bodo možnarji kašljali, klepetci po vinogradih klepetali; vrabci v prosi „živio živin!" kričali, „špiceljni" lajali, tatermani po kuruzah bodo z glavami kimali, ter mu svojo dolgo roke v dobrodošljico ponujali, banovo kobile trombentaši bodo trobentah , „gulaše-fagi" in „purani" bodo pa kričali: Allah , AUah, Jlallah ! Mažuranič ubiše hiljadu narodnjaka, a Raub deset hiljada! Allah, Allah, Jlallah! — Pred banom se bo nosil buzdovan! Ivane Sibinjauine, in Kraljeviču Marko! kje sta, da proti temu protestujeta. Buzdovau ni za vsakega — skor sem rekel kaj! Dozdaj je baron Raucb svojo inoše in biroše, če mu niso prav gnoj kidali, lastnoročno s palico po plečih plajsal, od sih-mal bo pa hrvaški narod, čo mu ue bo pariral, z buzdovanom nabuzdovanil. Grntuliram ! Celi program svečanosti ohseže samo :t2 toček, ktero stoje gotovo 100.000 golti. Zabl Krohot!
Inostranoga sveta je bilo precej mnogo v Zagrebu. Tudi Slovencev je na pol znižana vožnina na železničui progi od Zidanega mosta in nazaj precej v Zagreb privabila. Med tujimi gosti so se posebno odlikovali brojem in zunajno prikaznijo Magjari. Kamor-koli sem so obrnil, povsod sem čul inagjariščino tolči, kamor god sem šel, povsod sem srečaval brkolično, mrko-očno Magjare. Magjar jo pravi Simson. Kakor je Simson vso svojo moč v laseh imel, tako ima Magjar ves svoj ponos le v svojih brkah. Odreži Ma-gjarom brke, in ou ti bo krotek, kakor jagnje. Da! Magjarska narodnost stoji in pade lo magjarskimi brkami. Ramo bi lo Magjar roki djal, če ne bi imel brke vihat! Na leto in dan zgubi Magjarska gotovo 100.000 dclalnih dni, ki jih Magjari samo na vihaujo brk potrošijo. — Naj bolj nujo zanimala narodna veselica na Zrinijom trgu, ki je za ta dan, ali parlamentarno govoreč ad hoc, reokupiral zopet svojo staro ime „fihploc." Tu jo bila naj veča gonja in gnječn. V sredi trga jo bila guilotina postavljena, in pod guilotino jo ležala žrtva v podobi vbitega vola, ki v programu figurira kot „svečani" vol. Meni je bilo po pravici rečeno roveža rogina žal. Siromak, sem si mislil, in ti si moral svojo krv preliti in svojo kožo sleči ad majorom magjaroniae gloriam. Na žrd so ga nateknili, ki mu jo šla skoz guzo in gobec, zakurili so okoli njega in tako svoj „susovetaurilium" svetkovali. Šo preden je bil pečen , je okrog njega nevztrpljivo hrulil „lion du ijuartier potoimicn!"
Kni pravijo, da je še le zdaj Raucb ban, drugi da jo Raucb paša, tretji da jo Rauch kralj! Kako bi so lepo glasilo: „dio Rauchiden". Zdaj je samo še baron, in sicer vsak atom v njom jo en baron, pa kdo ve, če ne bo donos ali jutri šo kaj avanziral. — Škodu, ka ni baron \Verther v Zagreb k inštalaciji prišel, on bi bil mogel mutatis mutandis svoje izvestje o kraljevem kronanji v Pešti še enkrat v Berolin poslati. Jaz konca vseh svečanostih nisem čakal. Povabili na pojedino in na ples me niso, in zato sem so zopet via Černomerec v srečno Cislajtnnijo odmeknil. Hvalim pa boga, da mi ni pri zagrebških neslanih komedijah, kvarečih javni vkus in bijočih devetnajstemu stoletju v obraz, kak zob iz čeljust izpadel. Razen male glavoboli som so srečno odnesel.
Hrvatska, kdaj boš enkrat stresla pepel iz svojo glavo! — d.
Iz Trsta H. septem. [Izv. đop.] Volitev v mestno svetovalstvo in deželno zastopstvo v petih volitvenib okrajih (1. 2. 3. 5. G.) po okolici se jo
Da jo kraj lep, okolica jako prijazna, „tega nihče ne bo tajil;" dalka.   Nekteri   pijo   čisto   vodo,   drugi   samo   mleko.   In   s to
ro nokterc njegovo vile morejo skušati z vilami v Radonu, v Voslavu i. t. d. je tudi gotovo; toda, kaj ti pomagajo lepe vile, čo pa iz njih namesto dono-čega petja slišiš žalostni kašelj; kaj ti pomagajo lepi parki, čo pa za vsakim grmom srečaš bled obraz, če te na vsaki klopi čaka v sedem grba sključen možiček; kaj ti pomagajo vsa lepa sprehajališča, vse lepe okolice, čo ima pa človek, ki v njih živi in hudi, samo polovico življenja v sebi.
Zatorej nikakor nisem mogel razumeti, zakaj zdrava aristokracija tako rada sem zahaja, tukaj vile zida in veselo živi - tukaj v melanholičnem Gleichenborgu!   Ali mar že sama čuti, da ima moralično sušico?
In te melanholične fiziognomijo gleichenber.ško sem se ustrašil koj prvi večer, ko sem stopivši v veliko, lepo, polno, a tiho restavracijo kakor v cerkvi sv. križevega pota podobo na vseh stenah zagledal za tobaknkajce gotovo strašne napise: „11 n'cst perniis pas do fumerici!" In ko sem pomislil : kjer smeš piti, smeš tudi kaditi, brezozirno zasmodil svojo kuho, kmalo so bilo vseh bližnjih miz oči obrnenc na-me, in nisem jo šo skadil polovico, ko — in mandatis — pristopi ofraknna kletarska duša, ter mi omenjeni napis prestavi v prav razumljivo nemščino. Grem torej na vrt — in spet jo prilepljen na vsakem kostanji strašni napis. Grem dalje v kavarno, pa tudi tukaj visi nad vsako mizo za tobakarje pripravljen Damoklov meč. Z veliko težavo sem po dolgem vprašanji našel v skritem kotu malo mizico, pri kateri sem mirno pokadil konec mnogo sovražene in mnogo preganjano cigaro — no samo od tabora naravnih njenih nasprotnikov — žensk — ampak tudi od strani tistih, ki sc sicer imenujejo „njeni prijatelji".
Nikjer pa se gl. gostjo no morojo bolje opazovati, nego zjutraj na studenci „Con8tantinsquelle", tako imenovanem, ker so, kakor vradni napis pravi, že za cesarja Konstantina Rimljanje v Gleichenberg hodili pit kislo vodo pa kozlovo mleko.
Ob (i. uri zadoni z griča nad virom vesela muzika, in kmalu so napolni svetiščo okoli studenca z mnogobrojno gospodo. Vsak v roci prinese kozarec;  da  si  natočiti  kisle  vodo,  potem  pak  priliti  kozjega mle-
pijaco
rokah, zaupno in skrbno pokušajo čudodelno vodo in šo čudodejniše kozjo mleko, razide se družba po parku. Razume so samo po sebi, da so tudi tukaj po vseh debelih drevesih nabiti taki napisi, ki morajo geniti tvoji1 tobakarsko srce, da uehott: miluje gleichenberškega trafikanta. Ali so tudi Rimljanje, ko so se še sprehajali v svojih togah in s svojimi venčanimi in maziljeniini glavami po gleichenborškem parku, tabakarje tako neusmiljeno v v kozji rog gonili, tega nikjer nisem mogel izvedeti.
.lako pa hi so motil, ko hi kdo mislil, da je takoj med jutranjo promenado najti kaj živahnega veselega življenja. Izvedenci pripoznavnjo, da je topliška kapela jako bodra, toda naj igra arije iz „Fausta" ali „Lepe Helene", iz „Viljema Telia" ali iz „Afrikanke", naj svira „Ziorerjovo polko" ali „Straussovo valcarje", naj Vrže „Radecky-Mnrsch" ali „Naprej zastava slavo" — v parku se nihče ne briga za to! Počasi sem ter tje lazeč se eden za-zavija v plaid, drugi si zapenja zimsko suknjo, tretji toži tovarišu svojih jeter nadlogo, četrti svojih pluč bolozen, peti misli: repotatur dosis! — in z junaško resignacijo prazni kozarec za kozarcem — kozjo vode in kislega mleka! Zdaj pa obsujejo doktorja, kteremu so že na veselem obrazu in pošteno napoteni trebuščku pozna, da so mu gleicbenberško toplico jako po godu. Prvemu prepove pili vodo, pa mu nuroči zdraviti se z mlekom, drugemu narobe, tretjemu znpovč mešati.
Proti 8 uri so prikažejo veselejši obrazi, kajti počasi prihajajo zdravi vodo-in mleko pivci na studenec. Le pogledi ono cvetočo gospo, kako se jo prizibala ter natočila kozarec. Toda šo na misli joj no pride, da bi pila Pazljivo gleda po vrtu in kako so jej zasvetijo oči, kako so jej spremeni obraz, ko med gospodo zapazi lepega husarja, ki so jej tudi precej približa, prikloni ter ž njo zgubi po parku. Človek bi no veroval, ko bi za gotovo no vedel, da oni-le zaviti in zapeti gospod, pri katerem sta so ravno zdaj-'0 pomudila nekaj sekund, je njeni mož. Pozmi se mu, da ne bo več dolgo travo tlačil. — Ali bi mislil kdo, da je ta-le „prežlahtna rožica", s kntero se tako slndko rnzgovarjajo trije po naj novejši modi oblečeni gospodje, so s trn
v nedeljo od 0. ure zjutraj tlo 2 popoldne zvrševala in tudi zvršila, ker denes so nam že imena zvoljenih na stene prilepili. — Pravična jeza zgrabi lehko vsakega pravomislečega okoličana in Slovenca sploh, ki spada pod Trst, bodisi že stalno ali le začasno, ker večina /voljenih je sad društva „progrcsso", smrtnega sovražnika vsemu temu, kar po slovenščini in Avstriji diši. To blago, labonsko društvo, obstoječe i/ samih kozlobradoev so svojim ponosnim imenom „uapredek" (!'! — ?) je tako dolgo agitiralo dokler ni manj trdnejše ljudstvo preverilo, zgibnilo in na svojo stranko spravilo tako, da jo njegove privržence volilo, za domovino, narod in okolično dobro navdušene, vnete in goreče možč pa izpustilo. „Pngresso" je namreč pretekli teden pred volitvijo progressoval in volil svoje subalterne, ki po okolici strošeni /iw in so prav za prav, da po vseh ustih povem: njegovi sinovi. - Imena tih moiiceljnov 10 se na vse vogle, koder okoličani v mesto zahajajo, prilepila. Lep rudcč papir, ki vsakega tudi nehote v oči /bode, je nosil z debelimi črkami tiskana imena možev, ki so se okoličanom za mestno svetovalce od odbora Progresso-vcga priporočali, bili so sledeči: 1. Enenkel doktor, c. k. notar, 2. LorcnzuMi Ant. arhitekt, 3. Mestron dr. Miroslav in 4. Strukel Jakop.
Ko je dotična komisija v pondel jek volilno liste odprlA — (glej čudno zares, nikdar in nikoli bi si ne bil nihče mislil, da so bodo dali vrli okoličani prevariti in oslepiti od sleparskih agitatorjev —) pokaznla so je zmaga pro-gresso-va , kajti izvoljeni so sledeči gospodjo: za I. okraj g. Lorenzutti Ant. Od 89 glasov je nanj 42 padlo; za II. gospod France Cegnar f>3 glasov proti 94, za III. Mestron dr. Miroslav 16 gl. proti 40; za IV. Strukel Jakob '29 proti 45 in za V. Starec Janez Marija 25 proti 47.
Vidi se tedaj kako ti ljudje očitno slovensko ljudstvo znsramujejo. Pri vsem tem se jim ni popolnoma volja zgodila, ker ravno tisti, ki jih naj bolj v oči zbada — gospod Cegnar je ostal. Rog ve s koliko psovavkami (glavo stavim) ga bodo že denes lahonski organ „Cittadino" napadoval in koliko „lraco — v di legnate" mu že spet skoraj 24 ur na skrivšem italijanski „bravi" obečujejo, česar so mu jo tudi celo bati, ker poznam šo celo enega učitelja z imenom Eugcn Medanich, kojega bi to često nič brigati ne imelo, ali sedi v okoličnetu zastopstvu Cegnar ali Cagnar, vendar se je pred 4 dnevi, kose jo o volitvah in Cegnarju govorilo, kaj mehko in olikano (prav za italijanskega učitelja pristojno) izrazil: „Darghi uu buon tVaco di legnate u ipjcl fiol d un can, dopo la rinera". (Naj se tega pasjega sina dobro pretepe, potem bo že nehal).   Tako se v Trstu tudi ne redko s Slovenci ravna.
Is Dunaja 12. sept. [Izv. dop.J Vaj! kličejo denarni judjo na borsi. Napoleon bo umrl, vse zastonj, umrl bo. In potlej prekorači pruska pikelhavba Maja. Rus vtakne gorečo gobo v turško slaino, Slovanje na Balkanu bodo vstali, Grki se bodo vzdignili, Romanje bodo kraljestvo osnovali, Rus bo Avstriji Galicijo vzel, Danci bodo segali po sevornem Slezviku, Italijan pa maršira v Rim — povsod kri in vojska itd.
Ali so bodo res vse tako godilo, to moni ni preiskovati, Žalostno dovolj, če jo denašnji dan en sam človek, ta Napoleon III., res tako strašanska oseba, da moro z njim umreti tudi evropski mir. Ali laktom je, da se tega denarni možje bojo ter da zarad tega donarna kupčija slabo gre. Fak-tum je, da se Napoleonovemu življonju in njegovi smrti, rado ali nerado, pripisuje svetovna veljava, in dokaz temu jo pač to, da telegraf vedno dela in vedno poroča o Napoleonu, vedno tolaži, pa no vtolaži. Razen čeških volitev premljevajo zdaj tukajšnji časuiki poljsko zmešnjavo. Res tudi nam se mora čudno zdeti, kako so na teh Poljakih krvavo maščuje njih bratomorno poželenje. Da bi Rusinom vzeli večino pri volitvah, naredili so volilno postavo sami za se. Naenkrat pa zdaj sprevidijo, da niso Rusinom, temuč sami sebi v meso zarezali. Ta stvar je res podučna za vso postavodajne zbore, da prej preračuuijo in preudarijo na vse kraje, predno skleuejo. Kakor je stvar zdaj, imajo uradniki poljske meščane v pesti, uradniko pa nemška vlada. Zares neusmiljeno pak jo od vladnih nevin, ako zdaj ubogo poljske narod-
njake zasmehujejo, namesto da bi jih hvalili, ko so jim skoro do zmage in iz zadrege v Galiciji pomagali.
Politični razgled.
»osa rje romanskega kneza na potovanji prijazno sprejel ter mu podelil rod Leopoldov.   Knez jo bil dalje časa pri Beustu.
Reust je odpotoval na Švicarsko; menda prineso s seboj nazaj tamošno federativno ustavo!
Dr. K lun se svojega mandata šo zmiraj ni odpovedal.
V tretji seji štajerskega dež. zbora je stavil dr. Schlofter predlog, naj bi se vpeljal« neposredno volitve v državni zbor. Na dnevnem redu je bil vladni predlog zarad srenjskega reda (iraškega mesta. Volil so je odbor 13 udov, kteremu se ta predlog in vse srenjsko in okrajno zadovc izročijo, tudi občinska postava most Gradca in Maribora se temu odboru prepusti. Vladni predlog, naj se 4 udje volijo v deželno komisijo, ki ima za izpclje-vanjo zemljišne postave skrbeti, so izroči odboru petih udov. Za vso finančno zadeve so izvoli odbor 15 udov , ki ima tudi račun dež. odbora pregledati. Dalje se voli odbor 11. udov za vso cestne zadeve. Potom pridejo na vrsto trije predlogi dež. odbora. G Plankensteiner naznani interpolacijo na vlado zarad vodne postavo.   Pri hodna seja je v četrtek.
Ceski časopisi zdaj dajo svete, kako naj so narod organizuje, da hode zmaga pri volitvah 22. in 24. t. m. slavna. Dokler soga češki jezik, naj bode dežela velik in mogočen vohlon tabor ... Do 24. nc smo nobena druga politična misel vladati kot volitve in samo volitve" Vsi časopisi po-vdarjajo neizmerno važnost teh volitev, no samo za osodo češkega naroda temuč tudi za osodo Avstrije. — Vsi češki kandidati se bodo prod volitvami volilcem posebno pokazali. Prvotno volitve se dobro vršo, dasiravno vlada vso strune napenja, da bi vsaj kjo zmogla. Dva češka škofa se mislita, če vladni listi prav poročajo, deklarantom iznoveriti.
V L v o v u jo bil vslod odpovedi, da se narodna stranka volitev ne vdeleži, po demokratičnem društvu sklican tabor, ki je proglasil, da volilna postava od 1. 1807 mestom krivico dela; tabor želi, da se vpelje splošna volilna pravica, za zdaj pa naj velja postava iz 1. 1801; poslanci iz most, posebno iz glavnega mesta i:aj so pomnože; izreka so h koncu pričakovanje da neodvisni volilci zdaj na podlogi 1807 letno postave ne bodo volili.
Kloštersko vprašanje je prek avstrijsko moje prešlo tudi v Bero lin. Na ljudskem shodu, ki je o tem vprašanji posvetoval se, udeležilo so tudi mnogo katoliških društev. Za tega delj je baje prišlo do velicih hrupov, vsled kterih se ni moglo nič skleniti in jo celo prišlo do tepežev.
Iz pruskih virov so poroča, da se Avstrija in Prosija približavati ter da jo namenjen celo shod obeh vladarjev. Za zdaj pa je pruski kralj še vadno v Kraljevcu, kjer genoral Mantoufel, z vojsko manovrira. Bajo da so tu v vojaških krogih mnogo z jezikom in s sabljo rožlja, kar pa zarad ljubega miru zazdaj pruski časniki šo zamolčavnjo.
Italijanski poslanec Lobia, kteri jo bil v parlamentu obdolžil nektere poslance goljufijo, je zdaj tožen, da je sodnijo mistiticiral, kakor tudi da jo pomagal ukrasti tista pisma, s kterimi jo mislil, da bodo svojo trditev dokazal.
Iz Pariza so brzojavi, da jo Napoleonu zmiraj boljo; sprojol jo 14. sept. Prima.
Egiptovski namestni kralj, kterega so pričakovali v Carigrad k sultanu, noče potovati tje; najbrž se mu pogodbo velikega vezirja no dopa-dajo prav jako.   Turški vladni list so zopet nad njim huduje.
foega bledega mladeniča, ki se kakor megla vleče za njimi in za katerega se nihče no zmeni. Tako tudi veselih ljudi, ki ji!i tukaj vidiš, nc moreš popolnoma biti vesel. Še celo politični doktorjev obraz so je zdaj nekaj spremenil. Prej je tako pazljivo poslušal vso tožbe, vsa vprašanja, tako vestno jo naročal gostom, koliko kozarcev vode in koliko mleka morajo popiti, zdaj pa je postal bolj vesel in površen in posebno ako se mu približa kaka navihana gospa, je rad dovtipen in galanten, tako da mu že z daleč z obraza lahko bereš Gbtl.ejeve besede:
„Es ist der vveiber vielfach vveh und ach
Sehr oft aus einem punkto zu curiren,"
Morda mi bo kdo očital, da življenje v Gloichenbergii ni tako zaspano »i dolgočasno, kakor ga jaz tukaj popisujem. Zato naj povem za svoje besede en dokaz — pravi argumentum ad horninem.
18. avgusta zvečer je bil napovedan velik bal. Jaz malo hodim po plesih, pa ne za tega delj, ker za svojim imenom lahko pristavim od vsouči-lisčinega kvestorja, dekana in rektorja potrjeni in pripečateni oticielni značaj rtilozof" (prištevam se najhujšim slovenskim Fpikurejcem), tudi za tega delj "<\ ker bi ples kot kako posebno hudičevo zanjko in limanico perhoresciral, »a katero budi duh lovi našo ubogo duše, kakor jaz nekdaj v Trebnjem s"nico in srakoperje — ampak iz prav naravnega vzroka, ker so po tloh z toakont poglajenih jako nerodno in štorkljasto obračam, tako da som se še vs<doj, kader sem šel na bal, za svojo predrznost s kako trsko, kakim hlodom a'' pa s tem pokoril, da sem se moral z gospodičnami razgovarjati, ki že "'so bile več „v srpani", ampak ki so tudi „kozoprsk" žo srečno prebile. V ('leichenbergu sem si pa mislil: poskusi spet enkrat svojo srečo! In ni mi žal, d" sem šel na ples. Kajti lahko rečem, da knj tacega so no vidi od Sperla "otri do ljubljanske čitalnice, od Zofijnih dvoran notri do krakovsko Vrtico - slavnega spomina. V salon stopivši zagledani na eni strani samo damo v 1'iimorni toileti, na drugi pak gospodo večidel tako oblečene, da sem mislil: li jo bodo pa kar „stanto pode" v Sibirijo odrinili, ali bodo pn Grintovoc
šturmali — vso je bilo v plaide zavito in v zimske in povrsnje suknjo zapeto. Ti se bodo pa sukali, ti, sem si djal. In ros!
Orehester zagode prvo polko. Nihče se nc gane. — Začudeni obrazi in pa debelo oči. — Orehester jenja igrati. --- Splošen glasen smoh. — Spet začno, in zdaj Straussov znani valcir „Mein lebenslauf ist lieb und lust." — Posluh, pozor. — Ta jo imel boljši vspoh, kajti omajal je tri ali štiri pare. Po srečno dovršenem plesu — kašolj. Pri imadrilli jo nastopilo kakih 10 parov. Bo žo, sem si mislil. Orcheslor začne — bog in sreča junaška! — mi tudi. Pa komaj smo so petkrat obrnili, bilo je vso v neredu. In ko prej nobenega aranžerja ni bilo, so jih jo zdaj pet, šest - deset na enkrat oglasilo, in kor se jo vsak samo po svoji komandi ravnal, šlo jo vso nasvkriž. In ko smo tako v babilonski zmešnjavi po dvorani slepo miši lovili, takrat som so spomnil tebe, preljubi Ferdinand, katerega žonij in izvedenost v različnih plcsovnih zadevah ne slovi samo po celem Gorenjskem, kolikor ga je med Kranjem in Javomikom, ampak tudi po tistem znamenitem delu velikanskega Dunaja, ki so „Barichgasso" imenuje. Nisem to v tem zadrego polnem trenutku želel pri grofovskih paglavcih „an der schiinen blaiien Donau", a želel sem te v gloi-chenberškem salonu, da bi nam še s svojo v tacih važnih trenutkih komande jako vajeno besedo spet iz velike sile in zmešnjave pomagal k lepemu redu, in da bi se vsaj meni ne bilo treba tako nanagloma ločiti od preljubeznjive mlado plesalke, za katero sem žo M dni lazil, pod katero oknom sem vsaki dan najmanj 20krat promeniral iu s katero bi so nocoj med plesom tako lahko seznanil! In prepričan som, da bi so tudi ti ne branil svojo pedagogiške službe zamenjati za en večer z balom, če tudi gleichenbcrškim; ti, ki si pretečeno zimo tolikrat ,.na sapo" aranžiral ples med baricbgaškimi Dunaj-čankami, ali ki si v grozno mojo nejevoljo in jezo tolikrat tudi sam s polomljenim stolom v roki zasukal po najini sobi, ko so jo na ulicah oglasil kak potrt „leierkasten". Pa ni te bilo, tebe, ki si mi žo iz vse drugačnih zadreg pomagal, da bi mi bil tudi tukaj pot. pogladil. In tako som na veliko svojo žalost in bolečino tudi na tem plesu imel smolo! Odškodoval me jo nekoliko smeh, ker so jo isti nored ponavljal pri obeh poznejših miadrillah, in ker jo
u.i/ne stvari«
* (Iz Kranja) so nam piše, da 19 I m napravijo dijaki i ttikajšni čitalnici besedo, ktere program ja: u VVojenaka, oeaki i sbor, 2) II Pirata, moroeau potif Violon par I.. Jansa. 3) Mihova ieuitev, ialjiv abor, i> Con« eert pour Violon avec accompagnemenl ili piaim-torti- par Ch Beriot, B) Popotnica, zbor. ti) Gledjšćna igra: »oproščeni jetnik.* Začetek je o poli oamih.
* (Krajnski »lož. odbor) se je v dveh zadnjih sejah o većih predlogih na dež. zbor posvetoval. I>cž. odbor vtegne čez 40 predlogov predstavljati. Razen računskih sporočil in navadnih proračunov za deželo in druge od dež. odbora oskrbovane fonde za leto 1870 in dotičnih sklenenih računov za leto 18(58, je še omeniti poročilo o osnovanji logarij po Kranjskem, o vpeljavi nauka v modeliranji na ljubljanski viši realki, o sistemiziranji službo za druzega realkiuega strežaja, osnova nove organizacije deželnega muzeja, poročilo glede subvencije slovenski dramatiki, o odpravi ljubljansko najden* šnicp. osnova deželno postave o zaporu in odpravi občno škodljivih osebnosti, osnova postave, po kteri se bodo prihodnje deželne postave v slovenskem in nemškem jeziku izdajale in razglaševalo itd.
* (K le ri k a 1 n o - n ar o d n o ?) Naši nasprotniki vedno kriče, da sta pojma teh dveh besedi tako zraščeua, da jih ni mogoče razcepiti. Na to smo jim že dostikrat kazali, kako ljubi, in kako „ehrvriirdig" so jim tisti klerikalci, kteri dolajo za nemčenjc in nas narodnjake s tistim fanatizmom sovražijo kakor največi nemškutarski „rađikaloi*. Tako se nam piše, da je hruma nn ptujski Črni gori kriv tudi kaplan F. iz ene bližnjih far, neveden človek, po strašan sovražnik slovenskega prizadevanja. Ta je, — kakor se nam piše — nevednim fantom obetal dve vedri vina, nko veselico motijo. Nomški časopisi ga bodo med svojo inteligencijo všteli, in iz srca ga jim privoščimo. Imamo še precej tacih.
* (V Pragi) jo bila 18. t. m. tretja porotna obravnava proti „Narodni Liaty." Na vse vprašanja so porotniki odgovorili: Ne — in zntoženec je bil tožbe odvozan.
* (Nov časnik v Pragi.) Od 12. t. m izhaja v Pragi nov političen časnik z naslovom „Slovan."
* (Prepovedani tabori na C e s k o m.) Tabor, ki je bil namenjen na 12. sept. ob podrtini „Skala" blizo Prostio, je prepovedan. Vprašanja, na dnevni rod postavljena, so bila: Ali je mogočo dosedajno davke šo povišati, ali bi no bilo narobe bolje, jih znižati V Zakaj padejo naši kmetje tako pogosto oderuhom v roko V Vlada se jo nemirnih govorov bala in taborovanja ni dovolila. — Dalje so prepovedani tabori pri Letovi-cah, na travnikih pri Turnavi in na bregu pri Vizkru, Friedsteinu in Radostni, tedaj 6 taborov ki so bili vsi na 12. sept. napovedani.
* (Primorce v o v r e d n i š t v o) naznanja, daje nehal Primorec izhajati le za toliko časa, da dobi kavcijo, ktero so prijatelji obljubili, potem bodo, kakor večina čitateljev želi, vsaki teden izhajal Primorec, kteri ni v nobeni zvezi z „Jadransko Zarjo."
* (Srbska omladina) je imela v nedeljo 5. sept. svojo skupščino v Veliki Kikindi. Poslala je tudi srbska omladina k Husovi slavnosti telegram. Omladina so je razdelila na odboro in odseke: literaron, ume-teljen, narodo-gospodnrsk in pedagogički odbor. Razen tega šo glavni odbor za vso leto.
P (Pri oo. Me h i t a r i s t i h) na Dunaji so tiskajo pesmi g. J. Stritarja. Gotovo bo vsak Slovenec, kterpmu je na slovenske beletristike razcvitu kaj ležeče, težko pričakoval poezij znanega kritikarja in spoštovanega pisatelja ter veselega srca jih pozdravil: dobro došle!
* (Na Dunaji) so jo ustanovilo novo „družtvo liberalnih Avstrijan-cev," kterega program tukaj majhen posnetek prinašamo. Glasi se: To družtvo si je naložilo, z vsemi postavno dovoljenimi pomočki na to delovati, da bode mir in sloga med avstrijskimi narodi, in tako prava svoboda v političnem in verskem oziru za vse ustanovljena, da se ljubezen za besedo Avstrija pri vseh narodih, ktere obsega, spet zbudi, spoštovanje in zaupanje od zunaj spet pridobi.
za vsaki okrogli ples primanjkovalo plesalcev in plesalk, tako da je bil ob 10 uri na splošno veselje in zabavo končan sijajni bal, kakoršen je gotovo na vsem okroglem svetu samo v Gleicbenbergu mogoč.
Drugi dan pak sem čul goste tožiti, kako so težko vstajali, ker so šli tako pozno spet. Vedeti je namreč treba, da navadno je v Gleicbenbergu ob 9 uri že vse tiho kakor v grobu.
Ali je pri takih razmerah, v tako melanholičnem kraji zameriti mlademu študentu lahkoživeu, da jo rad iskal veselja ali vsaj razmišljenosti — pri lepih dekletih in pa pri političnih časopisih?
Ako pa vendar slovenskemu svetu ne bom pravil o tvojih lepih črnih očeh, ponosna Srbkinja, in ako bom tudi molčal o tvoji lepoti, tvoji ljubez-njivosti, presrčno judovsko dekle, tega ne bom storil zato, ker tako privatne srčne zadeve ne gredo pred občinstvo tudi za tega delj ne, ker si ti, ljube-znjivo dete, „rodu Abrahamov'ga hči", ampak samo iz važnega vzroka, ker bi nerad prišel v zamero in ob dobro imo pri Slovenkah, pri katerih bom naposled vendar še naj bolj gotovo iskal svojo ljubice.
Od lepih deklet do političnih časopisov, huj, kaka proza! Zatorej naj ob kratkem lo toliko omenim, da čitalnica v Gleicbenbergu jo vse poštene hvale vredna. V njej nahajaš čez 40 največih francozkih, nemških in slovanskih časopisov v najlepšem redu, tako da 6 tem raarsikako dolgočasno uro prikrajšaš, marsikak pust dan v veselega spremeniš. Ker hi pa od političnih časopisov kmalo zabredel v politiko, zato naj končam, kajti ta „pod črto* nima prostora.
Na Slatini 2. septembra 18G8. Paulus.
* (Celovški škof- se Iftoa v delež nje koroškega deželnega rbor>. A (Nemški glas o Rus i p.) Kur so tudi še pri nas dohod.> Lud je,
klerih |e prod Rusijo strah, in tako mrze še drugo -dovanstvo  in ivo] ro.l pa nami ne \< do zakaj, rti prevtd, če navajamo nektere stavke iz članka »reform-bestrobiingeu in Kussland" ki ga prinaša 255 list letošnje ..Aug-;. A! Ig. Z11«, torej novine, ki M ne odlikujejo posebno v ljubezni   do slovanstv.v in ni veli!...
razširjene povsem sveta: »Kljnbu absolutnemu načelu je maka poiilika vselej znala uii»el in logiko rabiti za svoje namere, zato jih je vselej dosegla; drage absolutno države toga niso umele, zato se jo absotizem izgubil in maščeval Ljudje, ki nimajo nobenegu pojma o ruskih razmerah, ki niso šo nikdar nobenega ruskega časopisa brali, pa vendar hote čez Ruso sodbo delati, si domišljajo: vsa oblast v Rusiji izvira iz —„knute". Kdor to zanikuje. so pisano gleda, imenuje „roakejoner" ali „skriven ruski agent". In vendar v današnji Rusiji „knuta'; ravno tako malo vlada, kakor v Avstriji palica, ki je bil* ravno tako v cvet ji. Ruski vojak ne sme tepen biti, kakor pruski ali avstrijski ne. Da, postava o vojaških sodbah, kakor je v Rusiji pred nekaj leti izšla, jo liberalne ji in bolj človečanska nego v zapadnih vojskah. — PKar se tiskovne svobode tiče, sodi pisatelj tega članka, da ruski žuroalisti neizmerno bolje stoje in svobodneje o notranjih zadevah pišejo nego marsikje, kjer je s frazami nališpana ,,tiskovna svoboda". Ruska preventivna cenzura je bolia in libcralneja od francoske tiskovne postave. „Tako se meni čas, ž njim ljudje in države." — Ravno zdaj se v Rusiji napravljajo porotno sodbe, kterih imamo mi samo en kos, in odpeljavanje v Sibirijo se odpravlja ravno zdaj. „Neumno je torej Rusiji vsako civilizatoiično prizadevanje odrekati, kakor delajo nokteri (Poljaki in Nemci).
P (Nov d a v o k) so iznašli severni Amerikanci, kateremu gotovo nihče ne bo ugovarjal, da po nepotrebnem suši ,.podložnikov" mošnje. Plačeval se bo namreč davek od k o g 1 i š e. Pi bilo tudi pri nas posnomatija vredno, da bi so za to kak drug krvav krajcar preobloženemu kmetu odpustil. —
* (Na čast pruskemu kralju) seje pri priliki veselice, obhaiaei zarad prihoda Nj. veličastva v Kraljevce (Kdnigsberg), podrl tamošnji most. Mnogo ljudi je padlo v vodo; dozdaj so izvlekli /o 38 mrtvih iz vode.
* (Kaj jo žensko nravno življenje?) To vprašanje je rešila graška nadsodnija in potrdila viša soduija na Dunaji, kakor je iz na-slednjoga razvidno. Nek mož pri Ormuži je leta 1850 neki deklici v te-slani c nt u zapisal dohodke hišo iu vrta, ktere naj deklo lo tako dolgo vživn, dokler se nravno in čedno obnaša. Dobila pa je ta deklica počasi dva nezakonska otroka. Otroci umrlega moža so torej tožbo zoper njo vložili, ker so jim je zdelo, da ne živi več nravno in čedno, ako ima nezakonske otroke, torej ne smo tudi več vživati, kar jej je s to pogodbo zapisano. Or-mužka soduija jo obsodila deklico in pritrdila tožiteljem. Deklo jo ugovur-jala, da po posvetnih mislih ona ni neredno živela ter je pritožbo vložila v Gradec. Graška sodnija je izrekla svojo sodbo za deklico, rekši, da iz enu nenravne posamnosti šo no izhaja, da hi ženska bila sploh nenravnn.
* (Mi 1 an S ub a r ič,) znani ljudski govornik v Gradcu in na Dunaji, ki je bil zarad motenja vere na sedem mesecev ječe obsojen, je iz ječe ušel. —
* (Zarad porotnikov v Pragi), kteri čeških vrednikov po svoji vesti ne morejo obsoditi in v ječe poslati, ako svoje prepričanje javno izgovarjajo, dirjajo zdaj dunajski listi. Zdaj celo „N. fr. Pr." pove, da vlada namerava za češke novine porotno sodbo r nemških Ljutomericah napraviti. „Politik" temu v oči pravi: „Tudi v „nelibaralni dobi" so se iskale policajske duše ene narodnosti, ki ro drugo narodnost trle. Nova era ima toliko podobnosti s staro. Neumni so narodi, da se dajo rabiti kot cepec, s kteri m se tepe drugi.''
* (Selo T o m s i n) pri sv. Martinu na slovaškem Ogerskem je do dveh hiš celo zgorelo.
* (Iz Zagreba) se piše, da je prišel tje poveljnik general Mensdorf, in da se začnejo 13. t- m. vojaške vaje v večih oddelkih v ta-mošni okolici.
* (M r a z) v prvih dneh t. m. je vrtom, pa poljem je malo škodoval, cima krompirjeva je zmrznola, pa v zemljo mraz ni scgnol in ravno tako tudi trta ni oškodovana, kteri bi sicer mesec avgust prijazniši smel hiti po znanem izreku: česar avgust ne skuha, pusti september nepečeno. V umetnih vitih je pa nepričakovani mraz mnogo škode naredil.      Landvv. Zeit.
■ (H u m b o 1 d t a,) slavnega nemškega učenjaka, spomin se je praznoval 14. t. m. v Berolinu. Vdeleževanje naroda pa ni nikakor doseglo število in veličastva Husove slavnosti v Čebah. Druge posebnosti nemški časopisi no vedo povedati, kakor da je prestolni kraljevič pruski poslal telegram, ter da so med gosti bili tudi poslanci zemljepisnih društev iz Dunaja in Lejpciga.
Listnim \ i '<-dai-.l\ ii :
Op. F. V. v Z. B. Pri nas nismo naznanjali, Čo ni javno, ni treba; vendar v zdaujili vaših okolioinah jo najbolje <la naznanite. Q, M. V. Lepi hvala; pride kmalu nu vrsto. G. —p v Z. Kmalu pismeno. — Prosimo, da se vso razpošitjavo in sploh matf" jalni strani tičoće so stvari adresirajo naravnost na administracijo, ne na vrednistvo.
DuiiaJHkft borza od i.». M»ptemb| a
Enotni drž. dolg v bankovcih .r>9 fl. 70 kr. Kreditne akcije 253 fl.&O kr.
5% metalikez obresti v maji in nov. — fl.— London   122 fl. 50 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   68 fl. 05 kr. Srebro   120 0. 50 kr.
1800 drž. posojilo 94 fl. 50 kr. Cekini   6 fl. 90 kr. Akcije narod, banke 723 fl. — kr.
Izdetelj in vrednik Jožef lui <'i<
Lastniki - Dr. Jože Vodnjak in drugI
Tmkai- Ednard Janžlc.