C. K. pošti! Nedostavljeue številke je poslati administraciji „Eisenl*aliner6S Dunaj V. Zentagasse 5. štev. 3. V Trstu, v četrtek 1. februarja 1912. Leto V. PROSTA VODIH POTK SVOBODI! ZEiEzncnn GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL3EHCEV iviiiiiniiiiiiiiilli UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Bocchetto 5, ........ Telefon 1570. —. "--- UPR AVNlSTVO Dunaj V. — Zentagasse 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o Naročnina: za celo leto............4'40 K za pol leta.............2'20 K za četrt leta .... MO K Posamezna številka 18 vin. Gonilna sila. <>Ce hi no bilo socialnih demokratov in če bi se jih mnogo ljudi ne balo, bi še ne obstojal napredek, ki smo ga storili v socialni reformi«. (Knez Bismarck v nemškem državnem zboru dne 26. novembra 1884). Te besede sovražnika socialistov naj bi si naši nasprotniki, pa tudi indiferentni dobro zapomnili. Bismarcka častijo nemški nacio-nalci kot nekakega polboga in vse kar je govoril in pisal, smatrajo kot neovržno resnico. Da je poznal meščanstvo tako dobro kakor je sovražil socialiste, je vendar vedel, da se more meščanstvo riniti naprej le po gonilni sili socializma. Kako prav je imel nemški kancler, ko je označil socialno demokratično gibanje kot gonilno silo javnega življenja, so se avstrijski železničarji tekom zadnjih let lahko prepričali. Državo in meščanstvo se je moralo šele po vzbujeuju naše moči opozoriti na dolžnosti, ki so jim bile napram železniškemu proletariatu poprej neznane. Zasluga, da se je te sloje predramilo in podrlo jez brezdelnosti, pripada neoporečno socialno demokratični organizaciji. Kakor povsod kjer se je predramil delavski razred, je tudi tu skušala država in buržoazija nekaj časa kljubovati novemu gibanju. Ko pa to ni nič izdalo, so meščanske stranke izremenile taktiko: nastali so odkladki krščanskih in nacionalnih strokovnih organizacij, ki naj bi se borile z drugim orožjem, med ko bi naj železničarje zopet privedle nazaj v meščanki tabor. Kakor se prej nobena meščanska stranka ni brigala za železničarje, dokler niso bili zaveden političen činitelj, tako so se jim pričeli vsestransko laskati, ko se je videlo, da so se železničarjem postavili zoper svoje nasprotnike. Ako se je hotelo železničarje zopet privabiti v meščanski tabor, se jih je moralo skusiti pripraviti do prepričanja, da je vsako zboljšanje, ki se ga je dosednj doseglo, Jedino le uspeh meščanskih, krščanskih in nacionalnih organizacij. To sicer ni bila lahka naloga, toda s kričanjem se je hotelo to sugerirati masam. Tako trdijo tudi sedaj nacionalne organizacije, oziroma njih voditelji. Tako zatrjujejo nac-ijonalci, da bi se nikdar ne bilo v zbornici sprejelo 38milion-skega predloga, če ne bi bili meščanski poslanci zanj glasovali. Gotovo ne. Zakaj pa so glasovali meščanski poslanci za ta predlog? Ker so se bali, da bi izgubili še zadnji ostanek zaupanja pri železničarjih, če bi meščanske stranke glasovale proti temu predlogu in da bi le socialni demokratje imeli uspeh vsled odklonitve tega predloga. Velikansko razburjenje, ki ga je vzbudilo izdajstvo meščanskih poslancev pri odklonitvi 20-milionskpga predloga in potem pri odklonitvi 8. 8-milionskega predloga med železničarji, še tiči nacionalcem v vseh udih. Vsled tega že z ozirom na njih lastne pri padnike niso smeli'glasovati proti 38-milion-skemu predlogu. Prikrito predbacivanje, da je sodr. Tomschik stavil 69-milionski predlog iz demagogičnih vzrokov, ker je [vedel, da ne bo nikdar sprejet, je le past, v katero so se nacionalci sami vjeli. Zakaj pa je stavila nacionalna koalicija svoj 62 milionski predlog, če ji je bilo že vnaprej znano, da se s tako visokimi svotami ne bo moglo prodreti? To pomenja le prazno demonstracijo žolte gospode, s katero hočejo vplivati na javnost. V resnici je s tem jasno dokazano, da so se nacionalci morali podati pritisku in moči socialno demokratične organizacije, da torej zopet ni mogoč tudi ta skromen napredek brez socialne demokracije. To spoznanje, kateremu se dandanes ne more nikdo več odtegniti, kdor ve odkod pride pritisk, nalaga železničarjem sveto dolžnost. Orožje s katerim smo si izvojevali vse uspehe, se mora še bolj poostriti. Sedaj velja, korakati naprej , da se delen uspeh izpremeni v popolnega. Da dosežemo še tistih 17 milionov, ki nam jih vlada še ostaja dolžna, bodo stranke v zbornici morale z barvo na dan: pokazati bodo morale, če hočejo dovoliti financijelnega sredstva. Železničarji bodo morali sedaj biti tista vest, ki bo poslance čuvala, da ne bodo »pozabili« na teh 17 milionov. Socialno demokratična organizacija mora ostati močna, da še bo nadalje gonilna sila, ki bo pravočasno pomagala, da se na železničarje ne pozabi. Pomnožimo to gonilno silo s tem, da neprenehoma poglabljamo naše ideje in da pridobivamo naši organizaciji novih članov kjer jih le moremo! Jfcrš letni račun. Obča navada je, da vsak zasebnik in vsaka družba ob koncu leta nekoliko premotri svoje delovanje in svoje uspehe v pretečenem letu. Tako na primer pregleda trgovec koncem leta, alije uspevala njegova trgovina, koliko je pridobil in koliko je izgubil ali pa zamudil v pretečemn letu. Tudi naša dolžnost, je, da si nekoliko ogledamo naše boje in naše uspehe, ki smo jih imeli prejšnje leto. Dasi-ravno se organizacije ne more primerjati trgovinam, je vendar koristno in važno, da smo si na jasnem, kaj smo pridobili in kaj smo zamudili. Vled tega podajemo našim čitateljem tukaj naš letni račun, iz katerega je razvidno, kaj je storila naša organizacija za svoje člane. Vsled zavlačujoče izvedbe koncesij državnim železničarjem od strani železniškega ministrstva, tičočin se delavcev kakor tudi nastavljenega osobja in vsled vedno naraščajoče draginje živil in stanovanj po vsej Avstriji je bila organizacija primorana, da uvede obsežno akcijo za zboljšanje položaja železniškega osobja. Ker se je vlada skušala izogniti pogajanjem z organizacijo in je sama povedla rešitev tega vprašanja na parlamentarno polje, je razven naše strokovne orga- nizacije nastopila tudi socialnodemokratična frakcija pri tem velikem gibanju, pri katerem je prizadetih okoli 240.000 oseb. Po dolgotrajnih pogajanjih v državnem zboru in marsikaterih zavlačevalnih poskusih vlade se je organizaciji in frakciji vendar le posrečilo parlament pripraviti do tega, da sklene re-solucijskim potom znesek 38 milijonov kron za zboljšanje železničarjem. Vlada je za sedaj dala le 21 milijonov kron, toda morala se bo že pripraviti na to, da da še tistih 17 milijonov kron, ki še manjkajo do 38 milijonov. Znesek 21 milijonov kron se razdeli približno sledeče: Za delavce 10 milijonov (zboljšanje plač okoli 6.6 milijonov, kar odgovarja povprečno 10 odstotnemu povišku in 3.4 milijonov za dopuste, plačilno avtomatiko, stabilizacijo, delovni red itd.) — Za poduradnike in sluge okoli 8 milijonov kron (za zvišanje stana-rinske doklade, n. pr. na Dunaju za 100 kron na leto, brez razliko plačilne stopnje, in za zenačenje ostrin). — Za uradnike 3 milijone kron (za zvišanje stanarinske doklade in zenačenje ostrin). Važna in potrebna zboljšanja je vlada iz takozvanih principijelnih razlogov odklonila, dasiravno' bi ne bila stala kdove kako velikega zneska. To pa je storila vlada ra-ditega, ker se boji, da bi potem morala tudi vsem drugim državnim nastavljencem jkaj več dati. To pa ne more železničarjev ovirati, da zahtevajo, kar je zanje nujno potrebno, dokler se ne bo vpoštevalo njih upravičenih želja. V pretečenem letu smo imeli opraviti s celo vrsto delnih gibanj kakor n. pr. z gibanjem prožnih delavcev na Dunaju in lokalnih progah, ki je končalo z uspehom. Ravnotako pri celi vrsti lokalnih in zasebnih železnic, kjer smo tudi dosegli lepe uspehe. Kar se tiče intervencij, je naša organizacija v pretečenem letu intenzivno delovala. Izvršila je nič manj kot 939 intervencij pri raznih železniških upravah in uradih. V največ slučajih se je tem potom doseglo popolen uspeh, v ostalih slučajih pa po večini delen uspeh v korist članov. Organizacija je torej imela v pretečenem letu opravljati intenzivno delo in ga bo morala tudi v tem letu opravljati glede mnogih zadev, ki se tičejo vseh železničarjev. Na vrsti je socialno zavarovanje, službena pragmatika, potem načrt novega kazenskega zakona, ki ga bo vlada v kratkem predložila zbornici in s katerim namerava železničarjem odvzeti koalicijsko pravico itd. Torej nas čaka še mnogo trdega dela. Kar se tiče članskega gibanja, je naša organizacija imela v pretečenem letu prirastek okoli 3500 članov, tako da šteje sedaj pad 59.000 članov. Žalibog pa moramo še omeniti močno fluktuacijo. — Skupni dohodki so znašali okoli 707.500 kron, skupni izdatki pa okoli 649.500 kron. \ Naklada naših strokovnih listov je znašala za številko koncem leta 1911: »Eisen-bahner« 46.000, »Železninii zrizenec« (češki) 13.000, »Kolejarz« (poljski) 6400, »Železničar« (slovenski) 2000 in rusinski list 500 izvodov. Glede »Železničarja« moramo omeniti, da bi bila naklada lahko mnogo višja, če bi ga vsak slovenski železničar naročil. Žal pa je še mnogo slovenskih organiziranih železničarjev, ki raje naročajo »Eišenbahnerja«, dasi ga niti popolnoma ne razumejo, ker ne poznajo zadosti nemškega jezika. Potrudili smo se, da »Železničarja« kolikor mogoče izpopolnimo, vendar pa vkljub temu število odjemalcev le počasi narašča. Nekateri ugovarjajo, da prinaša nemški list več gradiva in da se pri čitanju tega lista učijo nemškega jezika. Pri tem pa ne pomislijo, da bi slovenski list mnogo bolje razumeli in da bi bili o vseh dogodkih natančneje poučeni kot so sedaj. Cimveč odjemalcev bo naš »Železničar« imel, tembolj ga bomo mogli izpopolniti. Slovenskih železničarjev je organiziranih okoli 3000. Za to število pa je naklada 2000 izvodov gotovo prenizka. Izdatki za pravo varstvo so znašali okoli 59.850 kron, za podpore okoli 26.600 kron, brez zneskov, ki so jih izplačale posamezne skupine kot podpore. Organizacija je koncem leta 1911 štela 261 krajevnih skupin in 175 vplačevalnic. Razven naše organizacije so še sledeča železničarska društva, ki so z nami v ved-nem stiku in z nami koalirana: Društvo strojevodij na Dunaju (okoli 8200 članov). Društvo sprevodnikov fokoli 10.050 članov, Društvo prožnih mojstrov (okoli 2500 članov), Društvo strokovnikov in strojnih mojstrov 1 okoli 700 članov), češko društvo strojevodij (okoli 1200 članov) in Centralno društvo avstrijskih železniških uradnikov (okoli 1200 članov). S tem smo podali našim čitateljem pregled našega delovanja, ki bi bilo lahko še mnogo uspešnejše, če bi vsak železničar storil svojo dolžnost in pristopil organizaciji, ki deluje v njegov prid. Upamo, da bo vpri-hodnje bolje in da bodo vsi indiferentni železničarji spoznali, da je sramotno prepustiti boj drugim, potem pa se vsesti k polni skledi in še kričati, da se je premalo doseglo. .Na delo torej za izpopolnitev organizacije! Zboljšanje dohodkov osodja c. Ur. državnih železnic. (Konec.) V sledečem objavljamo uradne odloke : Odlok železniškega ministerstva z dne 19. decembra 1911, št. 58.519, glede na zvišanje odmerjenja stanarinske doklade za uradnike, poduradnike in sluge avstrijskih državnih železnic. 1. Na podlagi določb (3 (2. točka) in 1!) organizacijskega statuta za državno železniško upravo se sporazumno s c. kr. finančnim mini-sterstvom določa odmero dunajske stanarine za uradnike, poduradnike in sluge avstrijskih državnih žaleznic z veljavo od 1. januarja 1912 kakor sledi : a) za uradnike : V. službenega razreda 2050 kron : VI. » » 1850 » Vil. » » 1700 » VIII. » » 1500 » IX. » » 1200 » X. » » 950 » h) za poduradnike : v plačilnih stopnjah 3400, .‘1200, 3000 in 2800 K [na 1100 kron : v plačilnih stopnjah 2600 in 2400 K na 900 K : » » 2200 » 2000 » » 800 » » » 1800 » 1600 » » 700 » 1400 » 1300 » » (»00 » v plačilni stopnji 1200 kron na 500 kron. c) za sluge : v plačilnih stopnjah 1800, 1700, 1000 in 1500 K [na 700 kron: v plačilnih stopnjah 1400 in 1300 K na (500 K : » » 1200 » 1100 » » 500 » 1000 » 900 » » 450 » 2. Preračunanje stanarinskega zneska, ki ga je vračunati pri odmerjenju pokojnine, oziroma provizije, služi tudi v bodoče za podlago ista mera dunajske stanarine, ki je bila merodajna pred nastopom veljavnosti sedanjega povišanja stanarinskih doklad. 3. Odmerjenje stanarinske doklade za uradnike, poduradnike in sluge, nastavljene izven Dunaja, se izvrši po sedaj veljavnih odstotkih na podlagi v prvi točki tega odloka navedene nove odmere dunajske stanarinske doklade v smislu t? 1. naredbe tičoče se odmere stanarin-skili doklad in cenitve naturalnih stanovanj. 4. V slučajih .kjer presega vrednost naturalnega stanovanja, odkazanega kakemu uradniku, poduradniku ali slugi, stanarinsko doklado, ki jo je dobival do 1. januarja 1912, se sme po tem terminu za rabo takih stanovanj pridržati od dotičnega uslužbenca kvečjemu stanarinsko doklado, ki jo je dobival pred 1. januarjem 1912. 5. Ako se po 1. januarju 1912 menja oseba imetnika naturalnega stanovanja, ali pa se na- j turalno stanovanje na novo odkaže, je pridržek za rabo istega odmeriti v smislu določb naredbe »tičoče se odmerjenja in cenitve naturalnih stanovanj« brez omejitve, navedene v 4. točki, eventualno do pridržka cele, s 1. januarjem 1912 zv’.šane stanarinske doklade. <>. Določba 5. točke velja tudi za slučaj po 1. januarju 1912 izvršene pridelitve kakega kraja v višji stanarinski razred. 7. Ako uslužbenci, ki imajo po 1. januarju 1912 naturalno stanovanje, ki je cenjeno nad mero dosedanje starinske doklade, napredujejo v višji plačilni razred v katerem dobivajo tudi višjo stanarino, se jim v dobi rabe takega stanovanja izplača najmanj razliko med stanarino odmerjeno za višji razred, oziroma plačilno stopnjo pred 1. januarjem 1912 in novo določeno stanarino. 8. Delež zvišane stanarine za mesec januar 1912 se bo izplačal začetkom omenjenega meseca. Po 1’ s t e r. Odlok železniškega ministerstva z dne 19. decembra 1911, št. 58.518, glede podelitve napredovalnih ugodnosti za sluge avstrijskih državnih železnic. Železniško ministerstvo določa sporazumno s c. kr. finančnim ministerstvom veljavno od 1. januarja 1912, da se vsakemu slugi, katerega sedanja plača je napram sedanjemu napredoval-nemu obrisu zaostala najmanj za pet let, pripiše eno leto za prihodnji napredovalni rok : istemu slugi pa, katerega sedanja plača je zaostala napram temu obrisu za najmanj deset let, se pripiše eno leto tudi za drugi napredovalni rok. Na ta način skrajšan napredovalni rok je smatrati kot normalen napredovalni rok in se more tudi ob predpogojih obstoječih predpisov enako normalnim napredovalnim rokom skrajšati ali pa podaljšati. • F o r s t e r. Odlok železniškega ministerstva z dne 19. decembra 1911, št. 58.516, glede norm za stabilizacijo pri c. kr. avstrijskih državnih železnicah zaposlenih profesijonistov. V delni izpremembi norm, izdanih z odlokom št. 29.221, z dne 12. julija 1898 in št. 1224, z dne 5. aprila 1911, veljajo v bodoče za definitivno nastavljenje profesijonistov sledeča načela : 1. Profesijoniste, to je rokodelce, ki morejo svojo sposobnost v smislu £ 14. obrtnega reda izkazati z učnim spričevalom, je pri njihovemu rokodelstvu primerni vporabi načeloma nastaviti z začetno plačo 1000 kron s sistemizirano stanarinsko doklado. Izprememba v pridelitvi slug v posamezne skupine plačilnega obrisa se vsled tega ne izvrši. Če presega na podlagi zadnje dnine; izračunan letni zaslužek na dnini višino definitivnih dohodkov (plačo in stanarinsko doklado) za več nego 100 kron, se izvrši kakor dosedaj nastavljenje v primerni višji plačilni stopnji. 2. Diferenčne zneske izpod 100 kron je pri stabilizaciji profesijonistovzenačiti z neVračunljivo doklado v višini razlike. Te doklade se ustavi s prihodnjim napredovanjem dotičnega uslužbenca. Dosedaj navadno zaokroženje diferenčnih zneskov nad 50 kron do bližnje višje plačilne stopnje ima v bodoče izostati. Vrednost službene obleke se v bodoče pri imenovani sestavi nc vračunava v definitivne dohodke. Profesijoniste, ki so sedaj v plačilni stopnji 900 kron, se s 1. januarjem 1912 uvrsti v pla čilno stodnjo 1000 kron, pri čemer pa se ne vračuna v plačilni stopnji 900 kron dovršene službene dobe. P’ o r s t e r. Odlok železniškega ministerstva z dne 19-decembra 1911, št. 58.635, glede odredb z4 zboljšanje gospodarskega položaja delavcev avstrijskih državnih železnic. v zvezi z odredbami v prid definitivnemu osobju avstrijskih državnih železnic določa železniško ministerstvo tudi zboljšanje položaja delavcev, zaposlenih pri avstrijskih državnih železnicah. Pri tem pride pred vsem v poštev krajevnim razmeram primerna regulacija temeljnih mezd, kakor tudi primerno zboljšanje ostalih mezd z ozirom na daljše službovanje delavcev državnih železnic. Razventega se bo uredilo mezdno napredovanje po možnosti enotno za vse področje državnih železnic. Splošno zboljšanje mezd se izvrši z veljavo od 1. januarja 1912. Za tiste službene panoge, za katere dosedaj še ni razgrnjen delovni red, se bo istega v bližnjem času izdalo po zaslišanju centralnega delavskega odbora in izvedlo primerno izpopol-njenje že obstoječih delovnih redov. O priliki izdanja delovnih redov se bo uredilo plačevanje za čezurno delo in podelitev plačanih dopustov. Ob enem izidejo na podlagi že izvršenih poizvedovanj potrebne izvedbene določbe glede bodoče ureditve mezdnih razmer na posamezna ravnateljstva. P o r s t e r. Deputacija koaliranih društev v železniškem ministerstvu. Dne 19. decembra 1911 je bila po nalogu železničarskega akcijskega komiteja, ki je zboroval dne 17. decembra na Dunaju, deputacija koaliranih društev pri železniškem ministru in sicer sodrugi Schwab, Wabitsch in Kneidinger (Spl. prav. in strok. dr.J, Prell in Steppert (Centralno društvo železniških uradnikov), Kiihn (Društvo strojevodij na Dunaju), Kučera (Društvo strojevodij v Pragi), Togei (Društvo sprevodnikov), Brandl in Briickner (Društvo prožnih mojstrov), Hflfer in Kratochvvill (Društvo strokovnikov). Deputacija je zahtevala od ministra, naj popolnoma izvede v odseku za državne nastavljence in v zbornici sprejet 38miljon-ski predlog. Nadalje se je zahtevalo podrobnosti o sedanjem zboljšanju 21 miljonov kron. ker železničarji želijo jasnost glede razdelitve zneska. Končno se je ministru predložilo vse točke predloga, na katere se ni oziralo, ali pa ki se je nanje le nezadostno oziralo, da jih čimprej izvede. Minister pl. Forster je na jako ljubezniv način obžaloval, da ni mogel ustreči vsem željam železniškega osobja. Vporabil je ves svoj vpliv pri vladi ter z vso močjo skušal za železničarje čim več doseči, toda ni se mu popolnoma posrečilo. Že pokritje 21 miljonov mu dala težkoče, ker zahteva finančni minister pokritje za vsak izdatek. Minister je izjavil, da je z ozirom na sedanje okolnosti razumljivo razburjenje železniškega osobja; saj je nezadovoljnost že v človeški naravi in on sam je tudi nezadovoljen, toda nezadovoljnost naj ne postane kronična. Končno je prosil minister zaupnike koaliranih železničarskih organizacij, naj pomirljivo vplivajo na osobje, kar je v vsestranskem interesu. Podrobnosti glede danih 21 miljonov bodo objavljene gotovo vfuradnem listu z dne 23. t. m. (decembra). Železničarsko gibanje in južni železničarji. Generalni ravnatelj južne železnice je odgovoril personalni komisiji za uradnike, ki se je predstavila 20. decembra 1911, da na seji upravnega sveta dne 19. decembra še ni mogel staviti določenih predlogov za zboljšanje dohodkov osobja, ker mu dotične namere državno železniške uprave, posebno pa razdelitev nameravanega zneska na posamezne kategorije državno železniških uslužbencev še ni bila znana. Vkljub temu pa je upravni svet pooblastil generalnega ravnatelja, da naznani osobju, da more v vseh okolnostih računati, da bo družba prevzela stanarinske zneske pržavnih železnic v isti meri in z istim rokom s katerim uvede državno železniška uprava nove stanarinske doklade. Večje zneske za čas od istega roka se bo naknadno izplačalo. V sredo 20. decembra 1911 sta bila pri generalnem ravnatelju južne železnice zastopnika Splošnega pravo varstvenega društva, sodruga Rudolf Weigl in poslanec Tomschik, katerima je generalni ravnatelj dal enako izjavo glede zboljšanja dohodkov osobja, kakor članom personalne komisije uradnikov. Glede zenačenja ostrin bo zastopstvo personalne komisije poduradnikov in slug posredovalo pri generalnem ravnatelju, kakor hitro bo izdana objava železniškega mini-sterstva. Glede delavcev je generalni ravnatelj izjavil, pa se bo zboljšanje mezi izvršilo s posebnim ozirom na obstoječe plačilne razmere delavcev južne železnice in sicer z veljavo od tistega časa, s katerim uvede državna železnica nameravana, zboljšanja. Pred izvedbo pa se bo še zaslišalo centralni delavski odbor južne železnice. * * * Med tem ko to poročamo, se je objavilo zboljšanje za poduradnike, sluge in delavce državnih železnic, o čemer bomo v prihodnji številki poročali. Zboljšanje ja jelejničarje. Ker zboljšanja delavskih plač še vedno niso bila objavljena, in ker se je pri izvedbi zboljšanj definitivnemu osobju marsikaj napravilo, kar vzbuja nezaupnost osobja, je poslanec sodr. Tomscliik po nalogu organizacije 11. m. m. posredoval pri železniškem ministru baronu Forsterju in mu v enournem pogovoru predložil pritožbe in želje osobja. Za strokovniške pomočnike se je zahtevalo, da se tudi pri njih stabilizaciji odpravi vračunanje službene obleke in da se razlike zenači z dokladami. Pri stabilizaciji delavcev s I. januarjem IU1H seje zahtevalo, da se jih pri razdelitvi njih zaslužka na plačo in stanarinsko doklado ne oškoduje za zboljšanje zvišane stanarinske doklade, ker bi sicer propadli pri zvišanju mezde in pri zvišanju s/ana-/'inske doklade. Za čuvaje se je zahtevalo, da se jim pri zenačenju ostrin všteva službena doba od nastavljenja z mesečno 4 S kron naprej in ne šele morda od časa uvrstitve v III. kategorijo slug. Opozarjalo se je na namero, da se sedaj pri zvišanju stanarinske doklade takoj za celo leto pridrži ko/kovino, kar bi zopet pomenjalo oškodovanje osobja. Nadalje se je opozarjalo na odlok glede režijskih voženj vlakospremnega osobja, $egar odpravo je zahteval sodr. Tomschik. Glede zenačenja ostrin je opozarjal sodr. Tomschik tudi na prikrajšanje delavcev: o priliki stabilizacije, hi se jih naj odškoduje pri zenačenju ostrin. Nadalje je sodr. Tomschik temeljito razložil vprašanje mezdnega zboljšanja, avtomatike dopustov, delovnega reda, stabilizacije itd. Posebej pa je poudarjal, da se rednih napredovanj, to je tistih, ki bi se imela izvršiti 1. januarja, dosedaj še niso izvršila, kar vzbuja skrajno nezaupnost delavstva. Iiavnotako tudi ni nič znano o načinu zboljšanja itd. Tudi za to zadevo je sodrug Tomschik naznanil deputacijo delavcev. Minister je pazno poslušal, marljivo beležil in obljubil, da bo upošteval navedena vprašanja kolikor je v njegovi moči. Kar se tiče mezdnega zboljšanja, še ni mogel končno odločiti, ker je potrebno še tu pa tam kaj spremeniti; skrbel pa bode, da bo kmalu vse v redu. Nato je prosil sodruga Tomschika, da gre glede režijskih voženj k poročevalcu, vladnemu svetniku Karaseku, da mu predloži pritožbe, kar se je tudi zgodilo. Kar se tiče izostalih zboljšanj, kipre-. segajo svoto 21 milijonov in ki jih je zbornica sprejela, bo socialno demokratična frakcija pri posvetovanju o proračunu stavila potrebne predloge. * Depuiacija centralnih delavskih odborov v železniškem ministerstvu. Centralni delavski odborniki, sodrugi Schneider, Pražak, Tantsin, Valenta, Kubi-ček, Fuchs, Waldhauser in Millner, so se dne Iti. m. m. podali k železniškemu ministru, da se poučijo o odredbah bližnje regulacije plač, odnosno, da nanje vplivajo glede raznih vprašanj. Predvsem je depu-tacija vprašala kedoj se bo izvedlo zboljšanje plač in če bo zboljšanje tako, da se stabilizacije ne more omejiti, ker bi vsled zvišanja stabilizacijske plače in stanarinske doklade, v višini 200 kron dosega stabilizacije le tedaj ostala v primernem razmerju. Ta zadeva je za delavce posebnega pomena. Poudarjalo seje, naj se zabrahjuje možnost prikrajšanja. Vprašanje stabilizacijskega zboljšanja z ozirom na normiranje in pornnožilev mesi, kakor tudi na glavno vprašanje glede stabilizacije pri podržavljenih železnicah je za delavce velike važnosti. Akordne razmere pri podržavljenih železnicah so nujno potrebne zboljšanja, ker je zaslužek preveč neenak. Nadalje je depuiacija, poročala železniškemu ministru, da je glede krajših napredovainih rokov ministerrja/ni svetnik dr. Iioess dne S. m. m. deputaciji izjavil, da se je pri tej plačilni avtomatiki streljalo čez cilj. To je delavce jako razburilo, ker skušnja uči, da nap redovalni roki napram onim stabilnega osobja škodljivo učinkujejo, kakor je to razvidno iz liste, ki je bila, lansko leto predložena železničarskemu ministerstvu. Končno je depuiacija zahtevala, da se ozira tudi na stabilizacijo progovzdrževal-nih profesijonistov, ker ti opravljajo svojo službo večinoma kot samostojni delavci. Minister je na vse točke precej podrobno odgovarja/. Pa se more izvesti regulacijo plač šele sredi februarja, je sicei-neljuba zamuda, toda izvedba da mnogo dela. Zvišanje plač se bo enako in krajem primerno izvršilo. Kar se tiče zboljšanja stabilizacij, normiranja in pomnožitve mest, so to vprašanja, na katera ni možno takoj odgovoriti in se jih mora šele proučavati. Tudi na zboljšanje akordnih razmer je treba študij, ker obstojijo nedostatki : kijih treba prej odpraviti. Na odpravo akorda ni misliti. Kar se. tiče izvedbe plačilne regulacije sploh, je že vse pripravljeno, da se bo povsod enako postopalo, da ne bo ena ali druga kategorija dobila več ali manj. Končno je minister obljubil, da se bo na licu mesta prepričalo, kaj je možno storiti za stabiliziranje progovzdrževalnih profe-sijonislov. proč s ključarji. V južnoželezniških skladiščih v Trstu so se dogajale že dalje časa tatvine, ne da bi bilo možno priti na sled tatovom. Dne 10. m. m. zvečer so razkladali delavci v skladišču blago in je skladiščni nadzornik Komoter opazil, da se nekdo plazi med kavnimi vrečami, ki so bile pripravljene za nakladanje. Mož je navrtal vrečo in spustil vsebino v žep svojega plašča. Skladiščni nadzornik je pristopil k njemu in videl, da je zločinec čuvaj ključar. Odvedel ga je brez odpora k skladiščnemu načelniku g. Broschu, kjer se je ugotovilo, da je imel kilogram kave v žepu. Ko so delavci drugi dan zvedeli, kaj se je zgodilo, so ogorčeni sklicali na železnici sestanek med opoldanskim odmorom in si izvolili petorico delavcev z nalogo, da obvestijo postajenačelnika, da s takimi ne delajo več in da zahtevajo takojšno odstranitev ključarjev. Gospod postajenačelnik je dal zagotovilo, da bo to zadevo takoj sporočil na Dunaj, ker ni kompetenten za odpoved. Delavcev pa ni zadovoljil postajenačelnikov odgovor in zvečer so privreli v Delavski dom*, da tam protestirajo proti nadaljni uporabi ključarjev na železnici. Razburjenost delavstva je bila tako velika, da je moral železničarski tajnik sodrug Kopač uporabiti vso svojo zgovornost, da se je sprejela sledeča resolucija: Dne 11. januarja 1912. v »Delavskem domu« v Trstu zbrani delavci južne železnice protestirajo odločno proti nadaljni uporabi ključarjev na južni železnici in nalagajo tajniku železničarske organizacije sodrugu Kopaču, da nemudoma obvesti centralno društveno vodstvo o dogodku ter da ono posreduje pri ravnateljstvu južne železnice na Dunaju zaradi odstranitve ključarjev iz službe na južnem kolodvoru v Trstu. Prevzamejo pa naj to službo kakor svoječasno zopet družbeni delavci, ki jamčijo odškodnino za eventualne tatvine z akordnim zaslužkom. Definitivno rešitev gornjega vprašanja pričakujejo delavci v teku 8 dni. Za slučaj, da uprava južne železnice ne bi upoštevala upravičene zahteve delavstva, odklanjajo zbrani delavci južne železnice vso odgovornost za eventualne posledice«. Arogantno postopanje teh organov napram delavcem, in vedno neopravičeno sumničenje je privedlo delavstvo do zaključka, da je bolje jetniku kakor delavcu pod nadzorstvom nekaterih tako dvomljivih subjektov. Pomisliti je tudi treba, da so imeli prej stari in pohabljeni delavci to lahko službo, ki jo danes opravljajo ključarji. Ker je bilo že mnogo delavcev od strani teh čednih »čuvajev« neopravičeno obdolženih tatvine, zahtevajo delavci,^ da se na vsak način odstrani čuvaje ključarske družbe z južnega kolodvora. V pondeljek, 15. m. m. so delavci dali duška svojemu ogorčenju in so se popoldne zbrali na planem, da se pogovorijo o zadevi. Gospoda subdirektor in postajenačelnik, kakor tudi zaupniki so pomirjevalno vplivali na delavce. Sodrugu Kopaču in nekaterim zaupnikom se je končno posrečilo delavce pregovoriti, da so odkorakali v gostilno »International«. Tam se je nadaljeval shod ter se je posrečilo pomiriti duhove; izvolil se je lOčlanski akcijski odbor, ki se ima pogajati z zastopniki železnice. Dne 17. januarja sta že prišla z Dunaja dva gospoda od ravnateljstva s katerima se je drugi dan v navzočnosti lokalnih predstojnikov vršila obravnava. Zastopniki delavstva so predložili precej obširen materijah za katerega preiskavo sta si zaupnika direkcije dala rok do konca tega meseca. Odbor je pri tej priložnosti spomnil gospode od ravnateljstva na nekatere netočnosti v službenem napredovanju delavcev. Nekateri delavci so namreč toliko julija kakor tudi januarja bili izpuščeni, da niso dobili povišanja, ki jim gre. Zastopniki delavcev so sicer večkrat intervenirali pri postajenačelnika a vedno brezuspešno. Seveda, da je temu bila kriva v prvi vrsti nesložnost v organizaciji, ker žal delavci preradi pozabljajo, da organizacija ni samo potrebna za pridobivanje pravic, ampak tudi za varstvo tega. kar so si že pridobili. Gospodje so kar strmeli nad nekaterimi stvarmi, ki so jih delavci navedli, rekli so da jim to in ono ni bilo znano. Tako so na primer med drugim delavci na železnici, ki imajo 30—40 let službe in se jih še vedno v knjigah vodi kot provizorične, pomožne delavce (Aushifsarbeiterj. Ker so pa pomožni delavci tudi tisti, ki so šele na železnico prišli, za to se je zonimi starimi ravno tako postopalo kakor z mladimi. Tako so na primer stari delavci, ki imajo 20 in več let službe, bili popolnoma pri julijski regulaciji izpuščeni med tem ko so mlajši delavci dobili po 10 vinarjev. Temu nasproti so pa graški stari delavci dobili po 10. 20. in 30. vin. na dan poboljška. Zastopniki ravnateljstva so obljubili, da bodo vse pomanjkljivosti v najkrajšem času popravljene. Delavska solidarnost je bila naravnost občudovanja vredna, ker morda še v nobenem vprašanju ni delavstvo tako častno in energično nastopilo, kakor tokrat. Iz tega je razvidno, da je solidarnost lepa reč in toliko večjega pomena, ker se je že mislilo, da niso tržaški železničarji za noben nastop več zmožni. ■ Ali s tem pa vendar niso nekateri ljudje zadovoljni, in eden, kateremu žilica ne da miru, je prožni mojster Johann Škerjanc, kakor se on sam podpisuje, kadar nastopa kot kandidat »Edinosti« pri državnih železničarjih. Gospod .Johann je uvidel velikansko nevarnost za njegovo rumeno, in zato je ubral vse strune, da prestriže tej solidarnosti kot Herod otroku življenje, in hajd, brž je tekel na obratno nadzorništvo k g. višjemu nadzorniku Stiimpfelnu tožit, češ da se socialisti hvalijo, da so dosegli uspeh in zmago in, da so mu popolnoma zmedli njegove zveste, ki jih je itak že zelo malo, ter da je nevarnost, da se še tisto malo izneveri, kar ima v svoji organizaciji ker se ti vražji rdečkarji vedno množe, namesto da bi jih vrag vzel enkrat za vselej. In g. Stiimpfi ga je potolažil, češ naj se nikar ne boji. on bo že izjavil, da ni res, da so sociji kaj dosegli. In gosp. Škerjanc še ni bil s tem zadovoljen; prosil je g. Stiirnpfla, da naj on sam socijem v obraz pove, da niso nič dosegli. In tako se je zgodilo! V soboto, 20. januarja popoldne je privlekel g. Škerjanc taka dva neverneža, ki ne verjameta v. edino pravo krumirsko organizacijo, in še enega tovariša. Seveda sta se naša sodruga nemalo začudila, ko jima pove Johann, da gre k Stiimpflnu. Ali takoj sta bila naša člana na jasnem, zakaj da gre. Kdor še ne pozna g. Stiirnpfla, mu povemo, da je starokopitnež, ki se je že z no-etovo barko pripeljal na tržaški inšpektorat. O resničnem življenju nima ta gospod niti pojma, dasiravno je sin čuvaja. Vsled tega tudi ni čudno, da je kaj rad ugodil Škerjancu. Gospodu Stiimpfiu povemo le to, da že davno spada med staro železje in da je najbolje, če prosi za modro polo, ki si jo je že davno zaslužil. V ilustracijo Škerjančeve garde omenimo samo še to, da se je takrat ko so vsi delavci zapustili postajo, šest narodnjakov' skrilo v stranišče, ki so se na ta način 1 umaknili drugim delavcem. Toda bog obvaruj, da bi jim kdo rekel, da so krumirji, ker s tem si nakoplje njih velikansko zamero. Sijajna zmaga socialistov » nestičijl. »Veliko veselje neštetih množic v Bero-linu. Nepregledne množice ljudi so se valile proti kraljevemu gradu. Gesar jim je govoril nagovor: Kdor je proti, nam tega pojašemo!« tako so.se glasile brzoja.vke po predzadnjih državnozborskih volitvah leta 1907. Patriotje vseh kategorij, ne le v Nemčiji, temveč, po vseh kapitalističnih državah, so se radovali, pričakuje končen popoln poraz socialne demokracije. Mi smo se jim smejali vzlie temu, da je tudi nas bolel neuspeh naših nemških sodrugov^ Prepričani pa smo bili, da od tacega pojava ne more biti odvisen obstoj ideje, ki je podprta z zgodovinskimi dejstvi in katere razvoj je utemeljen v povsem naravnih zakonih. Da smo imeli prav, nam dokazuje pravkar izvršena volitev državnega zbora in to zopet v Nemčiji. Tudi danes je Veselje in radost v Nemčiji velikansko in gotovo večje nego leta 1907. Razlika pa je ta, da se danes ne vesele hurapatriotje, temveč proletarska Nemčija, ki vsekakor prihaja v svetovni zgodovini bolj v poštev kakor prvi.; Volitve so končane in naše čita-telje bo gotovo zanimalo če jim napišemo nekoliko številk iz njih, kajti ravno številke so, ki nam najsijajneje dokazujejo, da socializem nemoteno napreduje vzlic lajanju kapitalističnih psov, ki skušajo ž njim zakriti svojo pot do 'popolnega propada. Dne 12. januarja — v petek — je govorila Nemčija, tista Nemčija, ki je pri vsaki priliki ponosna na svoj svetovno znani policijski sistem; govorila je tako glasno in jasno, da, bodo odmev njenih glasov lahko čuli po vsem svetu. Zmaga, ki jo je ta dan izvojevala nemška socialna demokracija, je tako velikanska, da ji doslej ni para. Živo se še spominjamo, kako se leta 1903. jadikovali nasprotniki, ko je socialna demokracija v glavnih vc^itvih pridobila 56 mandatov. Še večja pa ,ie bila njih poparjenost, ko so naši sodrugi tudi še v 118 ožjih volitvah prodrli s 25. kandidati in torej imeli , 81 poslancev- To pa vzlic tesni združitvi vseh nasprotnikov, ki so izdali skupno geslo: »Dol s socialno demokracijo!« Velikanski uspeh socialne demokracije je povzročil nepopisen strah nasprotnikov pred prihodnjimi volitvami leta 1907. in združili so vse svoje moči, da preprečijo nadaljni napredek stranke. j Z Bulovvim geslom: »Proti rdečim in črnim«, se je udrihalo po nacionalističnih strunah in posrečilo se je zadati stranki s pomočjo indiferentov jako občutne udarce. Toda to veselje je imelo le jako kratko dobo. Pomoč lenunov in neumnežev je pač pomagala iztrgati stranki nekoliko mandatov, toda to je bil popolnoma naraven pojav, kajti izvanredno visoko število socialno demokratičnih glasov leta 1903 je bilo posledica posebnih razmer, ki so takrat vladale v dr žavi in povzročile, da je veliko volilcev iz meščanskih taborov glasovalo za socialno demokracijo. Stari pristaši stranke so ji ostali tudi leta 1907. zvesti in poleg teh se je njih število pomnožilo še za dobro četrtino milijona. To seveda ni bilo podobno porazu, na katerega so z vso gotovostjo računali visoki in najvišji krogi. Veselje torej tudi leta 1907. ni bilo povsem odkritosrčno in prav kmalu se je pojavil grozen maček v vseli meščanskih vrstah, kajti pri vseh nadomestnih volitvah je socialna demokracija sijajno zmagovala. Strah pred naraščajočo »rdečo povodnijo« je naraščal od dne do dne in volilni proračuni meščankili strank so postajali vsaki dan žalostnejši. 120, 125, da celo 150 mandatov so imeli vbeleženih na račun stranke pri sedanjih volitvah. Seveda so pri teh številkah morda nekoliko namenoma pretiravali, ker so upali, da s tem spravijo meščanstvo v čim večji strah, in bo le to napelo vse svoje moči, da prepreči pretečo nevarnost. Tako hudo, kakor so si bojazljivci predstavljali, sicer dne 12. januarja ni prišlo in tudi v ožjih volitvah ni stranka dosegla tako visokega števila mandatov. Res pa je, da je napredek socialne demokracije velikanski in da se stranka v svojem proračunu ni zmotila. Gl mandatov so dobili naši sodrugi takoj pri glavnih volitvah in od teh nad polovico v takih volilnih okrajih, , ki prej niso bili strankina posest. Trije pri dobljeni okraji sploh še nikoli niso bili v socialnodemokratični posesti. Zgubila pa je le dvoje okrajev in sicer: Pforzheim in Neu-stadt-Landau. Glasov‘je dobila stranka pri glavnih volitvah 4.238,000. Če se ozremo nazaj na leto 1871. v katerem je stranka prvič na podlagi splošnih državnozborskih volitev posegla v volilno borbo in dobila 124.000 glasov, ter temu številu nasproti postavimo število letošnjih glasov, potem nam menda nihče ne bo pred-bacival, da pretiravamo, Če trdimo, da napredujemo. V samem Berlinu je bilo za soeialno-demokratične kandidate oddanih 308.800 glasov in ti bodo imeli le 5 zastopnikov. Iz tega je razviden krivičen red, ki tudi v Nemčiji še ni odpravljen in ki omogoča malim klikam nerazmerno močno zastopstvo v državnem zboru, med tem ko najširše plasti volilcev istega nimajo. V splošnem je stranka od zadnjih volitev napredovala za en milijon glasov in razun naših bistroumnih klerikalcev ga menda ni več človeka na svetu, ki bi v tem dejstvu ne videl napredka, ki tudi nas navdaja z najboljšimi nadami za bodočnost. V nemškem državnem zboru sedi 396 državnih poslancev. V glavnih volitvah je bilo izvoljenih 208 poslancev in sicer: 27 konservativcev, 5 državne stranke, 2 gospodarske zveze, 79 centruma, (črnuhov) 15 Poljakov, 4 narodni liberalci, 1 od zveze kmetovalcev, 64 socialnih demokratov, 7 alzaških klerikalcev, 1 neodvisen, 1 Danec, 1 zastopnik kmetske zveze, 1 divjak. Ostali volilni okraji so še enkrat volili v ožji vo- litvi, tako da je končni izid volitev sledeči: Socialistov 110 Napredna ljudska stranka 43 Nacionalni liberalci 47 Danec 1 Centrum 93 Konservativci 43 Državna stranka 14 Antisemiti 14 Agrarna zveza 3 Poljaki 17 VVelfi in divjaki 10 V okraju Ples-Ribnik je bila pa še dne 29. m. m. ponovna volitev, ker je Poljak Mielzynski, ki je bil izvoljen v dveh okrajih, odložil mandat tega okraja. Ko smo to pisali nam še izid ni bil znan, gotovo pa je, da so Poljaki obdržali tudi ta okraj in imajo torej 18 sedežev. Da pa bodo naši čitatelji še očividneje videli napredek, odnosno izgubo posameznih strank, navajamo še sledeče številke: Dobili so socialisti letos 4,238.919 glasov leta 1907 3,259.020 centrum (klerikalci) letos 2,012.990 » leta 1907 2,179.743 » nacionalni liberalci letos 1,671.297 » leta 1907 1,637.048 » naprednjaki letos 1,556,549 » . leta 1907 l,23;5.935- » konservativci letos 1,149.916 » leta 1907 1,060.209 » Male strančice ne prihajajo v poštev. Volitev se je udeležilo letos 85.6 odstotkov, teta 1907. pa le 84.7 odstotkov. Naprej torej korakamo in uspeh nam jamči, da srno na pravi poti. S tem pa ni j rečeno, da sedaj lahko denemo roke navskriž, nasprotno, ravno napredek nas mora vspod-bujati, da napnemo vse svoje sile in kar najhitreje odstranimo še one zadržke, ki nas ločijo od našega končnega cilja, flotovo je, da tudi naš neizprosen nasprotnik kapitalizem ne bo spal, temveč tla bo v zadnjih dihljajih vporabil na razpoložljiva sredstva in teh je še precej —- da otežkoči naš nadaljni razvoj in da ustvari sebi postojanko, v kateri bi še nekoliko časa lahko izkoriščal in vladal. Tistih sredstev, ki jih ima kapitalizem nimamo mi na razpolago, zato pa imamo neštete množice naših sotrpinov, katerim je treba le potrebne izobrazbe in premoč bo na naši strani. 'Po nalogo pa imajo vršiti naše politične, strokovne in gospodarske or^ ganizacije in zato ne bo prej miru, dokler ni zadnji delavec in zadnja delavka v njih včlanjena. Državnozborske volitve so v Nemčiji končane, za nas pa so porodile nove in težke naloge, ki jih moramo rešiti. Slava nemškim sodrugom' Mi pa vsi na krov za nadaljnje delo. Na krivih potih. Splošna revolucijaje zavladala v Izraelu. Kritika je glasna kakor še nikdar prej in splošna nezadovoljnost je dosegla višek. Toda kaj se je vendar zgodilo in povzročilo vse te pojave. Odgovor na to vprašanje je jako težak, kajti tisti, ki ga žele, so prespali celo dobo razvoja in zato stoje danes pred dejstvi, ki pa v resnici niso nič druzega kakor plod razmer in jim je tuje, nepoznano vse kar gledajo z obličja v obličje. Razočarani so ! Vlada ni ugodila njih zahtevam vzlic temu, da ga menda danes širom Avstrije ni človeka., izvzemši okamenele birokrate, ki danes žalibog vladajo to zavoženo državo, ki bi ne pripoznal dejstva bede v najširših krogih in sicer bede, ki so jo gotovo najmanj zakrivili ti krogi. Vprašujejo se: Kako je to mogoče? Odgovor pa jim je ogromna praznota brez konca in kraja. Toda ne! Vsak zakaj ima svoj zato in vsled tega so si | ustvarili: tudi za svoje vprašanje odgovor, ki Štev. 3. »ŽELEZNIČAR« Stran V. seveda še dolgo ni utemeljen, ki je pa vendar odgovor, ker vsaj odgovarja okusu takih nezadovoljnežev, ki imajo pač pri vsaki priliki pogum kritikovati in zabavljati, se pa skrbno skrijejo v varno zavetje patri-jotične lojalnosti, če bi bilo treba svoj pogum pokazati tudi tedaj ko je kakoršnakoli nevarnost. v obližju. Iz varnega zavetja torej lete pušice in odgovarjajo na preje stavljeno vprašanje : » Organizacija in funkcijonarji te organizacije so vzrok neuspeha, odnosno uspeha, hi pa nikogar na c. kr. drž. žel. ni zadovoljil«. Izstreljavanjn takih pušic je seveda jako prijetna stvar, kajti strelec ima opravičeno zavest, da ga vsled tega streljane bodo zavidali »njegovi predpostavljeni«, ki tvorijo bistven del njegove zasužnjene nravi, na drugi strani pa je zopet zasiguran, da ga organizacija za take izbruhe ne bo kaznovala, odnosno vlačila za ušesa, kar bi seveda po vseh zakonih naravno razvitih možgau, pošteno zaslužil. In tako slišimo vedno več glasov, ki unisono pojo lepo pesem in podobni divjemu petelinu pri svoji jutranji pesmi, popolnoma prezirajo hinavsko zadovoljne obraze svojih sovražnikov v kapitalističnem taboru. Ker državnoželezniška uprava, odnosno avstrijska vlada nahujskana po meščanskih poslancih vseh kalibrov ni rešila železničarskih zahtev v smislu njih opravičenih želja, zato so Tomschik, Kopač in drugi, izdajalci železničarskih interesov, železničarji sami pa, ki so se na vse pretege trudili razbiti enotno organizacijo, so nedolžne ovčice, ki niso drugega zagrešile, kakor pozabile obesiti na prvi kol ob cesti Tomscbika, Kopača in še celo vrsto orugih sodrugov, ki so vedno priporočali izpopolnjevanje organizacije in proletarske solidarnosti. Mar ni to logika, ki nima para na vsem svetu in je torej gotovo železničarska špecijaliteta ? Za glavo bi se prijel človek, ki vse to zasleduje in verjeti ne more, da se je to vzgojilo v dvajsetih letih napornega in požrtovalnega dela. Srce ga mora boleti, če se ozre širom sveta, kjer socia- j ližem zmagonosno prodira in trga vezi kapitalističnega jarma. Toda ne tarnajmo! Raje iščimo vzroke teh nesrečnih pojavov in skušajmo jih čimprej odpraviti. Socializem pri nas, ki smo baje kulturen narod ne more zm^ovati, ker ga izvzemši par sodrugov — nihče ne pozna. Znanstvene razprave o tem vprašanju so pri nas eno stavno nemogoče, ker nam manjka zato vseh predpogojev, kakor n. pr. našim bratom v sredini Afrike, kjer še danes edino le katoliški farji širijo rimsko kulturo. To je kamen zadržka in tega bo treba odpraviti za vsako ceno. Socialistične izobrazbe nam manjka in priznajmo pošteno — v tem oziru organizacije niso storile svoje dolžnosti. Ne-izvzemši železničarsko organizacijo, ki bi lahko to storila v največji meri, to smelo trdim. Pa ne samo organizacije, tudi posamezni sodrugi, ki bi to lahko storili, niso polagali potrebne važnosti na duševno iz obrazbo in so, se naroda boječ, raje čakali onih časov, ko bo mesto mane začela deževati socialistična veda na trde glave naših zemljanov. R^klo se bo: Majhen narod smo brez industrije in drugih modernih uredb. Res je to, ali ravno ker smo majhen narod, je tudi naš delokrog manjši in z nekoliko požrtvovalnosti bi se tudi v tem malem delokrogu doseglo uspehov. Ker tega nismo storili, zato smo danes priče dejstva, da so začele zmedene ideje separatizma skakati tudi čez naš kitajski zid in zato je tudi mogoče,^ da se vzroki, neuspehov pišejo na rovaš dvajsetletnega dela, kar je seveda absurdno, toda v t,eh razmerah umljivo. Neovržno dejstvo je, da praznuje danes nacionalizem svoje orgije in to povsod. Gotovo jo pa tudi, da mu bo sledilo grozno razočar tuje vseh tistih, ki mu danes i slepo verujejo. To nas pa nikakor ne sme zadrževati v defenzivi, temveč nasprotno m,j *j° povsod, da čimprej preidemo v najostrejšo ofenzivo in porušimo v tla vse kar se nam protivi odnosno skuša ovirati naš napredek. Strokovne organizacije sploh in posebno še železničarji bodo morale svoj proračun preustrojiti in z dosedanje raz-merno neznatne svote, ki je posvečena izobrazbi članov, bo morala nastati taka številka, ki bo res odgovarjala faktičnim razmeram. Na shodih in predavanjih se ne bo več imelo ljudem pripovedovati le o raznih groših, ki se jih lahko pridobi s pomočjo politične, strokovne in gospodarske organizacije, nasprotno pa jim bo treba odpreti oči in raztrgati oni zastor, ki jim onemo-gočuje prost pogled v bodočnost. Vedo socializma mora spoznati naš narod do zadnje pičice in potem bo dobil boljših okusov, kakor želje obešanja naših vodilnih sodrugov. Zabavljal ne bo več čez svoje lastne tvorbe temveč mahnil bo po tistih, ki so pravi krivci njegove nesreče, kajti poznal jih bo. To bodi naš najbližji cilj in če ga v doglednem času dosežemo, potem bomo lahko z uspehom zadovoljni. i. p. nevarnosti zadružništva.") Nismo bili sami, ki smo se podali v Trstu na polje konsumnega zadružništva. Dolgo pred našimi sta se osnovali v Trstu zadrugi privatnih in državnih uradnikov, ki dosegata danes skupaj nad miljon kron letne razprodaje. In akoravno se v obeh zadrugah prodaja na upanje, se jima je posrečilo konsolidirati se, prihraniti si močne rezerve in sta v stanu nasprotovati težkočam, provzro-čenim po vedno naraščajoči draginji. Vzpodbujeni morda po našem zgledu, so se podali za nami na polje zadružništva tržaški katoličani, ki so otvorili v mestu eno konzumno skladišče, in N. D. O., kije otvo-rila dve skladišči v mestu in eno v Skednju. Skladišče katoliške zadruge se je že pred mesecem zaprlo, N. I). O. je pa zaprla svoja j skladišča pred dnevi. (V petek 5. m. m.) Op. ! ured.) Za zagovornike zadružništva ni prav nič razveseljivo dejstvo, oa sta se ponesrečila obenem dva poskusa. Toda v obeh slučajih ne smemo iskati vzroka neuspehu v zadružnem načelu, marveč v napakah, ki so jih zakrivili organizatorji. Ker je pa pametno, da se od tujih in svojih napak učimo, bo dobro, ako preiščemo, in podčrtamo vzroke imenovanih nevspehov. Ne govorimo o tem zategadelj, ker so bile imenovane zadruge v rokah naših političnih nasprotnikov. Storili smo. tudi tedaj, j kadar je šlo za zadruge, ustanovljene po j socialistih, ki so propadle zaradi enakih napak. Govoriti pa moramo, ker ne bi bilo ! prav, da bi vsled imenovanih nevspehov, katere je zakrivila šibkost in nesposobnost j organizatorjev, trpela zadružna ideja in pro-I paganda. Katoliška zadruga je prenehala po enem letu svojega obstanka. To pomeni absoluten I 111 popoln nevspeh. Porodila se- je v najtežavnejši trgovinski dobi, tedaj namreč, ko j so starejše zadruge mogle koristno premagati krizo samo vsled dolgoletnih izkušenj in vsled dobre, razširjene in izpopolnjene organizacije. Dejstvo, da seje porodila katoliška zadruga v taki težavni dobi, je brez-dvomno pospešilo njen konec. Toda poglavitna napaka je bila, da so si njeni ustanovitelji domišljali, da bo mogoč obstanek in razvoj katoliške zadruge v Trstu, kjer je absolutno pomanjkanje dobrih katoliških organizacij in močnih katoliških skupin, ki bi zagotavljale zadrugi obstanek. Med tem ko so se naše delavske zadruge držale strogo principa, da se ne otvori zadružno skladišče v nobenem okraju toliko časa, dokler ni vpisanih najmanj dvesto članov in gotovih odjemalcev, so si ustanovitelji katoliške zadruge domišljali, da bodo, koj ko bo otvorjeno prvo njihovo skladišče, leteli tja katoličani celega Trsta. Sedaj pa bodo morali ustanovitelji katoliške zadruge priznati, da so imeli prav oni katoličani, ki *) Na željo sodr. Pittonija smo ta članek ponatisnili iz »Zarje«. se niso bali pristopiti našim delavskim zadrugam, katere so ustanovili in vodijo socialni demokratje; nikoli se ni v njih zahte-htevalo od članov, da manifestirajo gotovo politično aji versko idejo in vsi uživajo enake pravice v vseh ozirih katoličani kakor židje, Nemci in Slovenci kakor Italijani. Izkušeni zagovorniki zadružništva celega sveta so že ponovno obsodili tendenco, da se ustanavljajo v enem in istem kraju različne zadruge, diferencirane po politični ideji in po stroki. Idealna bi bila ena sama zadruga za celo mesto, kar seveda ni danes povsod lahko mogoče, zaradi različnih navad in zahtev posameznih stanov prebivalstva. Toda če že priznamo diferenciacijo navad in zahtev med srednjim slojem in delavstvom, ostane še vedno nesmiselno razlikovanje zahtev in navad po narodnosti in politični ideji. Konkurenca na polju zadružništva postane lahko usodepolna za napredek zadrug. Zato je naravnost zločin proti zdravi pameti in zoper zadružništvo ustanavljanje premnogih zadrug in zadružic, samo da se potem lahko reče: tudi mi imamo eno. Nad vse ložje je shraniti pri življenju žolto organizacijo kakor konsumno zadrugo. Konsumna zadruga je eminentno trgovsko podjetje, podvržena vsakdanjemu nadzorstvu in primerjanju članov. Ona mora dokazati vsak dan z dejstvi, t. j. z dobrim blagom in nizkimi cenami svojo življensko moč. Šibkosti in napake ni mogoče skrivati z usmiljenim molkom in z lepo donečimi besedami, zakaj one se takoj izpremene v financielne resnice. Vsako leto se mora predložiti bilanca, kjer morajo govoriti v prvi vrsti številke. Zadruge N. D. O. so pa padle v največjo zadružno napako. Razprodajale so namreč na upanje. Živele so tri leta nebri-ljantno življenje in so bile končno uničene po kreditu. Tržaški delavci imajo v tem nov dokaz, kako prav da imajo ustanovitelji tržaških delavskih zadrug, ki z vso odločnostjo odklanjajo zahteve no razprodaji na kredit. Mi se imamo zahvaliti samo dejstvu, da. niso hotele naše delavske zadruge na noben način razprodajati na upanje, da so — ne propadle temveč se konsolidirale in da lepo napredujejo. Slovenske narodne zadruge so bržkone v prvem času odvzele tega ali onega člana našim delavskim zadrugam. Toda med tem, ko so naše zadruge z lahkoto poravnale tako škodo, so odstopivši člani izgubili v zadrugah'razne podpore, dividende in izgubili bodo morda celo kapital. Neka uboga vdova z mnogimi otročiči je izgubila 126 kron podpore, zato ker je prijela njenega moža nesrečna misel, da je zapustil naše delavske zadruge in vstopil v slovenske narodne. Želeti bi bilo, da bi delavstvo premišljevalo o teh dveh zgledih zgrešenega zadružništva in da bi agitiralo za naše delavske zadruge. Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo so razdelile do 31. decembra 1911 za nad 4 milijone kron blaga; plačale so že 56.000 kron dividend in 25.000 kron podpor bolnikoip, vdovam in sirotam. To so uspehi modernega zadružništva in razprodaje proti štetemu denarju nasproti dvema nesrečnima poizkusoma in neuspehoma. Valentin Pittoni. Z južne železnice. Zapisnik seje personalne komisije skupine postajnega, prometnega in progovzdrže- valnega osobja, sekcija slug, (Dalje.) 22. točka. Prožni vravnavalci stanujejo često v barakah, kjer opravljajo večalimanj službo hišnika ter so odgovorni za inventar v barakah. Vkljub temu pa se taka stanovanja ceni kot naturalna stanovanja in prožni vravnavalec, ki v njem stanuje, dobi namesto stanarinske doklade le doklado G kron. Na ta način plačuje v najzadnjem stanarinskem razredu in v prvi plačilni stopnji nič manj nego 12 kron mesečini; stanarinska doklada znaša IS kron, izpP;-- i!.i pa dobi le 6 kron ; pridrži se mu torej za stanovanje v baraki 12 kron. Ta cenitev stanovanj v barakah je tembolj krivična, ker je po uveljavljenju dotične določbe plačeval n. pr. mesečno le 6 kron stanarine. Temeljita ureditev te zadeve je nujno potrebna, ker se po dosedanjem načinu prožnega vravnavalca, ki je itak že oškodovan pri nastavljenju, le še bolj oškoduje. član personalne komisije Herzig navaja k temu, da gre pri tem za barake, ki se jih je kakor n. pr. na Tirolskem postavilo o priliki večjih stavb in se jih je potem vporabljalo kot stanovanja. Jnšpektor B e r g’ e r izjavlja, da mu je tehničen izraz »stanovanje v baruki« neznan. Tu gre morda kvečjemu le za tri ali štiri taka stanovanja. Posamezni slučaji mu niso znani. 23. točka. Vpoštevanje prožnih vravnavalcev pri oddaji zemljišč v najem ; sploh naj se v prvi vrsti ozira na lastne uslužbenee, kadar se daje zemljišča v najem. Ravnateljski tajnik je mnenja, da se to itak izvršuje. Merzig navaja, da zasluži tudi prožni vrav-navalee, ki stanuje v naturalnem stanovanju ravno toliko obzira kakor kak čuvaj. 24. točka. Zahteve vratarjev. Vratarje, ki so dovršili dve službeni leti v plačilni stopnji 1100 kron, je imenovati poduradnikom in jih uvrstiti v poduradniški obris. Popolno odpravo 24/24urnega službenega turnusa na vseh postajah. Kjer se mora opravljati trajno nočno službo, naj se uvede 12/24 urni službeni turnus, na vseh ostalih postajah pa kot prehodni stadij 16/24urni službeni turnus. Vratarjev naj se ne vporabija za druga službena opravila. V slučaju bolezni in odmornih dopustov je primanjkljaj nadomestiti z nadoinestovalci. Nočno doklado je podeliti vaem vratarjem, ki opravljajo nočno slnžbo in to brez vsake omejitve. Uvedbo pisalnega pavšala za vse vratarje, ki morajo opravljati pismena dela in sicer 1 krono na mesec. Odpravo garderobe; to pa vsled nečuvenega postopanja napram vratarjem v tem oziru. Namesto garderobe je vratarjem podeliti stalen pavšal, ki naj znaša na mesec najmanj 40 kron. Na postajah kjer bi bil zaslužek iz garderobe večji, je ta pavšal primerno zvišati. Član personalne komisije O s m e c utemeljuje te zahteve, ter navaja, da vratarji nikdar niso imeli kake ugodnosti. V starem obrisu (do leta 18!>1) ko so bili le uradniki in sluge, so bili vratarji v prvi kategoriji z nadsprevodniki, brzojavnimi nadzorniki itd. Potom generalnega odloka so ti uslužbenci postali poduradniki, izvzemši vratarje. Te se je prestavilo celo v V. kategorijo slug. Prej so imeli vratarji 624 goldinarjev. Pri njih večini se je reguliralo na 1300 kron, kar pomenja za 52 kron večje dohodke. Ako bi bili postali vratarji poduradniki kakor prej imenovane kategorije, bi mogli doseči mnogo višjo končno plačo. Prej je bila njih končna plača 720 goldinarjev, sedaj pa je 1700 kron. To je vse, kar so vratarji tekom zadnjih dvajset let pridobili. Starejši vratarji ne morejo niti te končne plače doseči, in to radi predolgih čakalnih dob. Mnogo jih je, ki imajo po šestindvajsetletnem službovanju šele plačo 1400 kron. Služba je jako naporna in traja navadno 24 ur. Gospod generalni ravnatelj je. obljubil, bo proučeval zadevo glede garderobe. Lansko leto se je predložilo dne 21. maja iste želje, katerim pa se ni ugodilo. Na upravo naj ne vpliva dejstvo, da to pri c, kr. državnih železnicah še ni uvedeno. 25. točka. Član personalne komisije llerzig predlaga nekatere še nerešene peticije iz spomenice, ki so jo svoječasno prožni vravnavalci predložili stavbnemu ravnateljstvu. 1. Premestitev v skupino A. 2. Po nočni službi pol dneva prosto. (To baje že obstoji pri c. kr. državnih železnicah.) 3. Podelitev službenih predpisov. (Sedaj imamo samo signalne predpise.) 4. Vračunanje za provizijo računanih službenih let za pokojnino. 5. Pripustitev k izpitu za prožnega mojstra ko dosežejo plačilno stopnjo 1200 kron. 2(i. točka. Vsem uslužbencem, ki so bili leta 1909 vsled zvišanja začetnih plač uvrščeni v zvišano plačilne stopnje 900 in 1000 kron, je skrajšati napredovalne roke, ki presegajo dve leti, na normalno mero napredovanj. Herzig navaja k temu, da pomeni izraz »normalno mero napredovanj« da za ta slučaj ne veljajo prehodne določbe, temveč v obrisu določene čakalne dobe. Oškodovanje uslužbencev naj zabrani sledeča zahteva : 27. točka. Ob enem je vsem slugam, ki so leta 1909 bili v plačilnih stopnjah 900 in tisoč kron, ki pa so vsled zvišanja začetnih plač za mlajše uslužbonce tem enaki v plači, primerno skrajšati prihodnji na-predovalni rok na ta način, da se jim v razmerju njih dovršene službene dobe prej omogoči dosega višjih plačilnih stopenj. 28. točka. Nadalje naj se vsem starejiin slugam skrajša obstoječe napredovalne roke po eno leto tako dolgo, da bo vsakemu uslužbencu mogoče doseči najvišjo plačo, predno gre v pokoj. 29. točka. Primerno zboljšanje norm za odmorne dopuste v smislu vloženih predlogov. 30. točka Zvišanje stanarinskih doklad za osobje večjih postaj, na katere se ni oziralo kakor n. pr. Maribor, Bolcan, Franzensfeste, Inomost itd. llerzig povdarja, daje dvorni svetnik Eger glede te točke že dal obljubo. 31. točka. Skrajšanje prihodnjega napredovalnega roka po eno leto za sluge, ki so bili svoječasno nastavljeni s plačo 720 kron, analogno slugam c. kr. državnih železnic (sev. zap. žel.), ki so bili svoječasno nastavljeni s plačo 720 kron. 32. točka. Uslužbencem vseh kategorij, ki imajo daljše kot dveletne napredovalne roke v posameznih plačilnih stopnjah, je v vseh plačilnih stopnjah podeliti dveletne napredovalne roke. i 33. točka. Vračunanje ene četrtine plače v pokojnino. 34. točka. Pritegnitev zaupnikov iz vsake kategorije pri prejemu službenih oblek od tvrdk. 35. točka. Vsakemu članu personalne komisije je podeliti po en zapisnik vsake seje. člani personalne komisije zatrjujejo, da je to pri c. kr. državnih železnicah že uvedeno. 36. točka. Podelitev primerne službene obleke za poletje in zimo vsem definitivno nastavljenim in na sistemiziranih mestih vporabljonim uslužbencem. *** S tem je dnevni red izčrpan ter pridejo na razpravo nekatera posebna vprašanja. Herzig vpraša kako se preračuna kolek za dekrete. Ob novem letu je napredovalo 37 čuvajev, kolkovina, ki so jo morali plačati, pa se je gibala med (i4 vinarji in 12 kronami. Ravnateljski tajnik navaja, da je najbolje, ako vpraša Herzig tozadevno pri administrativnem ravnateljstvu A 11. Herzig predlaga peticijo glede povračila se-lilnih stroškov o priliki vpokojitve. Nato navaja Herzig, da se uslužbencu, ki si vzame en dan dopusta, zaračuna poldrug dan, vkljub odloku, ki ga je izdalo stavbno ravnateljstvo, da se sme zaračunati 24 ur le kot 24 ur. Sekcije trdijo, da velja dopust še potem X ur, ker je namestnik potem tako dolgo prost in zato plačan. Nadalje navaja llerzig da seje že lansko leto obljubilo, da dobi personalna komisija vse stare okrožnice, ki se tičejo zadev osobja. Člani delavskih odborov so jih že dobili, sluge pa še ne. Ravnateljski tajnik pojasnuje, da se je obljubilo okrožnice le v toliko, v kolikor so še v zalogi. Seduj so že vse razdane. Herzig zahteva, da se okrožnice na novo natisne, nakar odgovarja ravnateljski tajnik, da stane ponatis mnogo denarja. O s m e c zahteva, da sprejme uprava vse zahteve, ki so bile postavljene na dnevni red, na znanje. Predsednik izjavlja, da se to zgodi že s tem, da se jih vzame na zapisnik, nakar zaključi sejo. Nadaljevanje seje se. vrši naslednji dan. Zaključeno in podpisano : Administrativni ravnatelj kot predsednik personalne komisije: Ravnateljski tajnik kot tajnik personalne komisije: Dr. Domen e g o. Namestnik strojnega ravnatelja kot predsednik personalne komisije : Veriflkatorja: Ivan Ivrvsta, bločno signalni sluga. Josip \V a g n e r, čuvaj. Zapisnikar : 1). Charlemont. (Konec prihodnjič.) Dopisi. Brežice. Tukajšnji skladiščni mojster je voščil trapistom novo leto s sledečimi besedami: »In nahmen des .lesus Cliristus gratuliere ich ihnen gliickliches und lustiges Neujahr itd. Josef Gutmacher Magazin.smeister und Obmann der Christlichsozialenpartei in Raun«. Kako so se rajhenburški trapisti gospodu predsedniku krščansko socialne stranke v Brežicah zahvalili za čestitko, nam ni znano. Vemo pa, da so prav od srca smejali. Torej vendarle uspeh! Gutmacher se lahko tolaži, da so se trapisti vrlo zabavali nad karikaturo železničarja in predsednikom krščansko socialne stranke v Brežicah, ki pa nima članov. Ta žalostni junak se je nekoč tolkel ob prsi rekoč: »Jaz se ne dam komandirati socialnim demokratom«. Povzročil pa je na drugi strani, da na brežiški postaji trije delavci ob kruh in hujskal je nezavedne delavce toliko časa, da so bili pri sodniji vsak po 7 dni kaznovani in potem odpuščeni iz službe. Ko smo delavce svoječasno svarili, se nam je reklo, da smo uradniški klečeplazci. Sedaj pa priznavajo, da so storili napako, ker so ubogali Gutmacherja. V ilustracijo resnicoljubnosti tega patrona in zabavo čitateljev povemo, kako je nekoč ta možakar po vrnitvi iz 24urnega dopusta pripovedoval železničarjem da je na 11-dnev-nem dopustu in da se odpelje v Trst obiskovat svoje prijatelje. Ko je pet minut kasneje prišel postajenačelnik, mu Gutmacher vojaški salutira rekoč: * Herr Vorstand, ich meldet sicli gehorsamst dass ich in Dienst antrete«. Kaj pa menite, da ga napotilo do tega, da je trapistom voščil veselo novo leto? E, kaj druzega, kot da se je nekdo malo pošalil ž njim. Natvezil mu je, da dobi 100 krone ali pa kak zaboj čokolade in likerja če pošlje voščilo trapistom. Revček, prijatelj alkohola, je verjel i. Iz organizacije. Jesenice. Sodrugi, ki imajo iz naše knjižnice izposojene knjige, naj iste zanesljivo vrnejo do 10. februarja t. I., da se omogoči pregled. Vodstvo skupine. Cistnfca uredništva. Pragersko. Radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Trst. Ravnotako. Dopisnike prosimo, da pišejo dopise, ki so namenjeni za »Želežničarja« v slovenskem jeziku, ker nam priinankuje čas za prevajanje. Uscbina št. 2. z dne is. januarja 1912. Članki: Revolucija in postavnost. Novoletno darilo strojnemu osobju. Z južne železnice (Dalje). Zvišanje dohodkov osobja c. kr. državnih železnic. i) opisi: Jesenice. Ljubljana dolenjski kolodvor. Čudna znamenja Idilične razmere na dolenjski železnici. Vsa naša kritika — marš nazaj ! Grund-nerjevo kraljestvo. Društvo kurjačev. Domače vesti: Šušteršič — kranjski de želni glavar. Lokomotiva zgrabila štiri izletnike. Propad konzuma N. 1). O. Sklicanje socialno zavarovalnega odseka. Samomor v brzovlaku. Železniška nesreča v Plaveh. Inozemstvo : Roparskiv napad na vlak. Železniška nezgoda pri Parizu. Železnica na morju. G ospodarski pregled: Sladkor se sceni. R a z no te r o s t i: Bestialnost. Rast avstrijskih mest. Poročila o shodili: Borovnica. Ljubljana, Trst 1. Kavarna LINIONE-Trst Ulica Caserma in ulica Torre lliaiica —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — — in časnikov v vseh jezikih, zzizz □5555555555555555 železničarji ! Zahtevajte v vseli gostilnah, kavarnah in brivnicah strankine liste kakor: Jjfele^ničar in Zarja. Izdajatelj in odgovorni urednik Jonip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru.