Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ----r sprejemajo. - Za odgovor znamka 15 vin. — Izhaja vsako soboto. =r na leto .... K 8"— pol leta . . . „ 4 četrt leta . . . 2 — Posasnesna številka v. Inserati po dogovoru. = Štev. 28. V Ljubljani, v soboto 18. maja. Leto 1918. Pomen političnega šolanja. V PRETEKLO iTI IN PO DEKLARACIJI. ar. — Ko imamo t r i stranke na temelju d e-mokratične organizacije, imamo skupno narodno podlago za delo v prospeh celote, tako smo ugotovili. Rekli pa smo tudi, da je treba z ozirom na potrebe v novi dobi in skupni deklara-cijski državi politično organizacijo naroda osovršiti, če hočemo, da bomo kot narodna enota odločilno vplivali na razvoj bodoče svoje jugoslovanske države. Osovršenja pa nam je treba tudi radi lastne koristi in radi narodnega posebnega napredka. Če pogledamo v preteklost, kako so se vršili naši politični boji, se nam danes, ko imamo enotno vodstvo in enoten narodni program, skoro neverjetno, zdi, koliko blata smo svoje dni nanosill pred prag svojega brata, ki je bil drugačnega političnega mišljenja. Kolik oddih, ko zremo na to dobo — jpoli-tične prekuhe! V dnevnih bojih smo izgubljali često pogled na široko in visoko. Prezrli pa smo tudi dejstvo, da se je v bojih čistilo naše narodno telo ter se tekom vojske popolnoma očistilo, ko se nam je končno vsem rodilo za odrešenje veliko spoznanje — resnice. Vsem in na celi črti, ako izvzamemo le nekaj očitnih grešnikov in od njih zaslepljenih pristašev okrog kranjskega deželnega dvorca, ki pa so mu že točno odštete ure pozabnosti. Sicer pa bodimo mirni in nepristransko sodimo tudi narodne in strankine izdajice: ob preveliki svetlobi je dobro, če prihaja od kjerkoli tudi malo sence. Ob kontrastih se tembolj ločijo značilna svoj-stva poedincev in celote. Ali bi bila tako hitro na globoko prodrla deklaracijska misel in tako na široko poplavila vse plasti naroda na jugu, če ne bi imeli med seboj sebičnih kvaražugonov ? Ali ni nujno, da tudi senca opozarja, koiike vrednosti je moč —luči? Ne bojmo se senc, ako le vemo, kdo jih meče na belo platno narodne edinosti; glejmo le, v katero smer se premikajo. Tudi radi senc nam je treba najpopolnejše demokratične organizacije, ki bo od vsakogar zahtevala javnih računov za vse delo. Preprečiti moramo, da se v bodoče ne bodo mogle sence nenadoma pojaviti in povzročiti zmedo med narodom. Krivim prerokom je treba že vnaprej onemogočili lahko delo ; težavnega se bodo itak izogibali. S pomladitvijo S. L. b. se je izločil iz nje samo-posebi oni del, ki je že od prvega početka nosil v sebi kali razdora. Bil je to stari konservativni element z aristokratsko gesto in kapitalističnim znakom samovoljne absolutne vlade v okviru stranke. Do razdora je moralo priti in bi bilo slej ko prej prišlo, ker logika idej ne vzdrži dvojnih vajeti. Ko se je oreosnovala narodnonapredna stranka, se je politična organizacija slovenskega naroda že izpolnila. Naša politična javnost je dobila enotno politično lice in s tem podlago za zdravo tekmovanje v bodočnosti. Poslej bo vsak Slovenec hočeš nočeš šel z eno izmed treh demokratičnih strank: ali s Slov. ljudsko stranko ali z Jugoslov, demokratično stranko ali pa z jugoslovansko socijalno demokracijo. Tako bo naše politično življenje na eni strani enotnejše in zato tudi složnejše, hkratu pa tudi jasnejše in končno — poštenejše. Skratka — kulturnejše! To pa si je pred vojsko marsikdo želel iz dna srca, ker se mu je gabil način osebnega boja, do skrajnosti posurovelega. Naj nam ne bo preveč žal — divjih pojavov tekom zadnjih 30 let: razgibala se je vsa masa naroda do zadnje gorske koče tako. da je bila ali na eno ali drugo plat politično orijentirana. Iz brezbrižne mase se je v ljutem političnem boju izobličil obraz zavestnega slovenskega naroda, ki danes stoji v monarhiji, kar se tiče politične zrelosti, vzporedno z demokratičnim češkim narodom na prvi stopinji in daleč nad nemškim, katerega mase danes ne odločajo svoje usode, kakor jo odloča na enoten način slovenski narod kot enotno organizirana ljudska volja. Vsa doba pred deklaracijo je bila le — politično šolanje krepkega, v bistvu zdravega in razboritega, samo nekoliko neokretnega kmetiškega ljudstva. Tekom 30 letnega boja se je unesla trda go-j renjska pest, Krpan in Klepec sta se očedila in raz- f gibala: z deklaracijo, s to svojo »staro pravdo", pa sta stopila skupno kot složna brata pred avstrijske narode in pred vladarski prestol. Z grozo so spoznali ministri Janezi dva nova človeka: take enotne volje niso pričakovali nikdar od kmetavzarjev na — jugu. Pa tudi ne take odločnosti in takega velikega obračuna za stoletja nazaj in naprej. Krpan in Klepec sta se ravskala in bila, a zbila in uničila se nista, ker sta bila oba iz pretrdih kosti. Ovila sta si le rane in se pobotala češ: „Ti obdeluj svojo zemljo, kakor misliš, da je prav in dobro, jaz bom pa svojo po svoji glavi, kakor sem prepričan, da je prav in najboljše. Tega pa ne bova nikdar več trpela, da bi se nama smejali tujci in nama med bojem kradli iz hleva kravo in tele, iz hrama pa vino in iz kašče gnjat in pšenico. Vsak po svoje, a tako, da bova oba zadovoljna — tujci pa točili mačkine solze". Ta pogodba in domenek dveh političnih strank na Slovenskem je največji uspeh trpljenja med vojsko, a brez tridesetletnega boja ne bi bili nikdar tako hitro in tako temeljito spoznali, v čem tiči za vse edina rešitev. Nikdar ne bi bile glave tako jasno mislile in srca tako živo občutila, česa je treba nam vsem za boljše življenje. Žito pa je tudi dolžnost vsakogar, ki se briga za naš javni blagor, da misli, kako bi se dalo dvigniti politično naše bodoče življenje na najvišjo kulturno stopnjo. Ko mislimo na novo življenje, moramo vsi vsak po svoje skrbeti za vse to, kar bi pospeševalo politično zrelost, zmanjševalo ter olajševalo politično medsebojno napetost. Zakaj, dela bo obilo za vse, če bomo hoteli v 50 letih zaceliti vsaj glavne rane te vojske. Demokracija v življenju Jugoslovanskih strank« a>'. — Sprožila se je bila misel o eni sami narodni stranki med Slovenci. Kakor je sama misel lepa, je neizvršljiva, utopistična. Ce smo iskreni, tudi neplodna. Zakaj neglede na načelno ločitev je ravno boj za prvenstvo razgibal vse speče narodne sile ter ustvaril \z nezavedne ljudske mase zavestnejšo in politično razboriteje mislečo narodno enoto. Brez boja ni dela, ni razvoja sil. Samo enega je treba vsem, da namreč vse tri stranke spravijo na javno torišče vse svoje sile, da se na javni politični tekmi preiskusi vsa moč in ves vpliv politične organizacije ter tako hkratu pokaže politična zavednost celotnega naroda. V bodoče naj ne bo Slovenca, ki bi ne bil ud ene ali druge politične organizacije! Ves narod mora biti organiziran, vsak poedinec ud ene verige, vse tri pa v vedni politični pošteni tekmi med seboj. Ne boj in mesarsko klanje prešlih dni, nego poštena, odkrita, neodoljiva tekma za uresničenje svojega programa, ki imej blaginjo vseh, splošno dobrobit za svoj smoter: to bodi vrhovno naše politično geslo. Meriti se bomo morali v delu za javni blagor, s tega viška bomo morali presojati programe in vodilne misli strank in vodilnih oseb strankinih organizacij. Postaviti bomo zato morali načelo, da uživaj spoštovanje vsak javni delavec, žrtvujoč vse svoje telesne in nravne moči v korist celote ali vsaj svoje politične organizacije kot tistega sredstva, ki mu po lastnem prepričanju najbolje in najprimerneje LISTEK. --- Pojdimo za njim...! Na eeirti akademiji „Glasbene Matice" v Krekov spomin govoril prof. Ivan Vesenjak. Primerno se mi zdi, ako za uvod k svojim izvajanjem navedem verze, ki jih je ob Prešernovi stoletnici posvetil Aškerc našemu pesniku - prvaku: „Ne bližam se s kadilnicoj ti v roki in ne poklekam v prahu pred teboj; Ne brenkam himne na srebrnih strunah, ni ditiramb. ne oda spev je moj!" Naš pokojni Krek ni hotel, da bi ga kdo proslavljal, ni hotel, da bi kdo lazil in klečeplazil pred njim ali tudi pred drugimi. Samozavesten sam, je hotel, da bodo trdni, samozavestni in odkriti vsi tisti, ki se nazivljejo njegovi učenci v duhu in v resnici. Današnja moja naloga je težka ne samo radi-tega, ker v kratkem, pa tudi še tako dolgem govoru ni mogoče dovolj označiti moža tolikega znanja, tolikega najplemenitejšega hotenja, tolike ljubezni, kakor je bil naš Krek. Težka je naloga tudi raditega, ker sta s prijateljsko ljubeznijo in s svetim navdušenjem govorila s tega mesta že dva njegova vrstnika in učenca; prvi kot bojevnik tam na naši severni meji, drugi pa kot umetnik-pisatelj, ki nas čisto v Krekovem smislu ogreva in navdušuje za »svobodno solnce". Toda o našem Kreku je govoriti tudi lahko, saj so ga polna naša srca. Zdi se mi, da odmeva po tej dvorani še njegov zvonki glas, da nam še žari na- [nravno sposobnega za službo Ker bo imel vsak dolžnost, da služi pri smotrenem delu za javno blaginjo. Saj bomo poslej morali z vsem povdarkom naglašati, da je javno delo brezpogojna dolžnost vsakega Slovenca, ki se čuti telesno in v prid celokupnosti. misli in dela za občni blagor, bo imel tudi pravico, da bo uživalo njegovo »pošteno delo primeren ugled, njegova oseba zasluzeno spoštovanje, pa če bi bil katerekoli stranke najneznatnejša ali pa vodilna oseba. Z zaničevanjem bomo zrli le na javne trote, ki *se bodo hoteli rediti na stroške celote! Zakaj vsej pretirani sebičnosti bomo postavili gotove meje. Političnih in socijalnih trotov ne bomo le zaničevali in prezirali, ne, še več: pobijali jih bomo noč in dan v zavesti, da vršimo najsvetejšo socijalno delo s tem, da bomo čistili svoj javni hram. Politični in socijalni trotje torej v naši državi 'ne bodo imeli mirnega življenja. Zato bomo morali ravno svoje politične organizacije tako izpopolniii, da jih bomo takoj zalotili in pomedli iz svojih panjev, kadarkoli bi se pokazala njihova nečedna misel — rediti se na stroške tujega truda. Proglasili bomo in prihranili vse javne službe in vsa vodilna mesta le za tiste, ki se bodo izkazali vredne popolnega zaupanja. Odločeval bo pri oddaji posredno ali neposredno ves narod. Protekcijo bomo skušali kar najbolj zatreti, če ne popolnoma onemogočti. Zato pa bomo skušali omogočiti vsakemu talentu, da se bo lahko razvil v njemu najbolj lastni zmožnostni smeri. Ob volitvah ne bo v bodoče odločalo na tihem le nekaj oseb o kandidatih stranke. Zakaj nikdar in pod nobenim pogojem ne bomo trpeli, da bi trije ali štirje ali pa celo en sam delil poslanske mandate! Odločal bo res da najprej poedinec, a samo z listkom v roki, končno besedo pa bo imelo soglasje tričetr-tinske oziroma dvetretjinske večine glasujočih pristašev. Demokracija nam ne bo samo mamilo za neuke ljudi ali prazna beseda, za katero bi se skrivala le samovlada nekaternikov. Zato bomo dali prvo moč vsakemu udu politične organizacije, da bo po svojem najboljšem prepričanju in svoji politični zrelosti z vso razsodnostjo in prevdarnostjo s tajnim glasovanjem izbiral in volil izmed priglašenih kandidatov sebi prijajočega kandidata. Prepustili bomo torej prvo odločitev pristašu samemu. Nanj bomo postavili vse svoje upanje in tudi zaupanje, da bo (glasoval po svoji najboljši izberi. Oddal bo pri krajevnem strankinem odboru svojo glasovnico, krajevni odbor pa pošlje izid krajevne volitve okolišnemu vodstvu, ki bo ugotovilo, kdo je dobil od somišljenikov celega okoliša zahtevano množino glasov. Tričetrtinska večina oddanih glasov prinese tem potom kandidaturo enemu izmed priglašenih prostovoljnih oziroma nasvetovanih kandidatov stranke. Končno besedo o vseh kandidaturah bo pa moral imeti vedno zbor vseh zaupnikov stranke. Potrdil bo in nekako sankcijoniral z dvetretjinsko večino oko-lišne s tričetrtinsko večino izvoljene strankine kandidate, hkratu pa tudi sklepal o morebitnih spremembah in o izvolitvah, ki bi ne imele tričetrtinske večine. Upošteval bo tudi proporčno število na druge kandidate odpadlih glasov. V slučaju, da ne pride do prave večine glede na poedine kandidate na zboru zaupnikov, prepusti odločitev vodstvu in načelstvu stranke. Po vsem tem bo sledila šele oficijelna proglasitev kandidatov n. pr. S. L. S. Od tega trenutka bo veljala brezpogojna strankarska disciplina za .vsakega strankinega uda, pristaša in somišljenika. Vsaka na-datjna samovoljnost in trmoglavost bi bila samo očiten upor proti ustavni volji kvalificirane strankine večine, bila bi oškodovanje in izdajstvo skupne volje in skupnih ciljev, ker bi rušil enotnost duha in čut neomajne solidarnosti v odločilnem trenutku. Zakaj v jugoslovanski demokraciji bomo skušali uveljaviti najpopolnejšo harmonijo med osebno prostostjo poedinca in naj- brezobzirnejšo disciplino celote. Vladalo bo povsod načelo, da je dobrobit celote vec kot dobrobit poedine osebe, da mora vsak poedinec najprej skrbeti za korist organizacije in šele po nji zase. Zato pa bo tudi dolžnost celote, da bo vedno in povsod z najboljšo voljo upoštevala želje in stremljenje poedinca. Vladati bo morala čim vzornejša vzajemnost med poedincem in celoto ! Radi tega pa bomo šteli vsakogar, ki ne bo upošteval splošne volje in splošne koristi ter se ne bo hotel ukloniti v odločilnih trenutkih ustavnim ukrepom celote, med javne trote in škodljivce celote; zato ga bomo tudi primerno označili za javnega škodljivca ter mu odrekli vsako spoštovanje. Vsaka demokracija mora sloneti le na volji poedinca, a njegova volja je le neskočno majhen drobec skupne volje. In ta tudi nima pravice zahtevati, da bi se pokorila večina njemu poedincu. Volja poedinca je zato tudi v najdemokratičnejši državi omejena in neabsolutna: omejuje jo organizirana volja večine! Naloga Narodnega sveta za Trst. — r. — Na tri naloge naj opozorimo v teh vrsticah. Očistiti je treba naša zemljepisna in osebna imena, narodna pesem naj postane zopet zares narodna. Trojna naloga, ki se bo zdela marsikomu malenkostna reč, a je v posledicah silne važnosti. 1. Naša zemljepisna imena. Kolikokrat rabimo napčne oblike. Te dni sem dobil pismo od goriškega šolnika, ki pa je prav pogosto v Trstu ter pozna dobro naše razmere. V pismu rabi parkrat obliko „na Opčino" namestu na Opč ne. Ali še niste brali v ljubljanskih časnikih, da je šel J. J. v Barkolo (za Barkovlje), da se je to in to zgodilo v Šmarjah pri Kopru (pravilno v Šmarju)? Kako silo delamo šele pridevniškim oblikam. Te uboge revel »Peljal sem se z opčinskim (namesto: openskim) tramvajem.« In take spake se čujejo dan na dan, ne le iz ust preprostega človeka, marveč tudi izobraženega meščana. Tu treba šolanja: časnika, letaka, brošure. Za izventržaške liste, za ljubljanske in zlasti pa za zagrebške, treba dosti take šole. — Večkrat je krivo naše mizerije z lastnimi imeni dejstvo, da nimamo ustaljenih oblik. Le spomnimo se prepirov za »Doberdob." —■ Neka vojaška oblast, čije poveljnik je bil Nemec, je nameraval pri neki priliki nekje razobesiti tablico z dvojezičnim napisom. Šlo je mej drugim za naziv kraja, ki mu pravimo Sv. Ivan, a ga ljudstvo imenuje Vrdela. Laški naziv oz. njegov pravopis je enoten »Guardiella," s slovenskim pravopisom pa je križ. Večina preprostih ljudij piše »Verdela", nekateri .Vrdela", razni koledarčki (na pr. Hribarjev vozni red) »Vrdelj", župni urad pri Sv. Ivanu pa ima pečat „Vrdelja". Magistrat pravi v nadpisu pred šolo »v Vrdeli," ljudstvo samo „na Vrdeli". Kako napisati? Hud je bil poveljnik in je dal napisati le laški »Guardiella". V svetoivanski kotlini je obljuden grič „Vrdelica", dasi ga »Edinost" vedno piše »Vrdelca"; seveda odgovarja sedanjim pravopisnim pravilom prva oblika To je le en slučaj. Takega spornega materijala ne manjka v Trstu in na bližnjem Krasu, zlasti pa v Istri ne. Narodni svet naj bi dal pobudo, da zadevni činitelji določijo oblike in da se določene oblike ustalijo. 2. Osebna imena. Res je sicer, da krščujejo j zadnja leta mnogi našinci svoje otroke na narodna imena, toda na drugi strani je žalostno dejstvo, da moramo beležiti silen vpliv italijanstva pri določanju krstnih imen. Po tržaških krstnih knjigah kar mrgoli laških imen pri otrocih slovenskih starišev, kakor Jo-landa (doma v laški kraljevski rodbini), Romano; med vojno pa je v modi „Guerrino') ne od latinskega Quirinus, marveč od guerra = vojska). Naša spodnja okolica je naravnost preplavljena po teh spakah. Čast sproti njegovo oko v svetem navdušenju za vse, kar ste iz njegove globoke duše sprejemali vi sami; zdi se mi, da nam je še topla roka od njegovega iskrenega pozdrava in stiska. To pa lajša nalogo in napravi, da vi sami izpolnite velike vrzeli, ki jih govornik mora napraviti. Ne bom vam podajal životopisa, hočem povdariti posebej le nekaj drobnih dejstev, ki med drugim povzročajo, da nam je Krek vzor v zasebnem in javnem življenju in delovanju. Slovenskega učitelja - kruhoborca žena nam je položila leta 1S65 našega Janeza Evangelista v borno zibelj. Ko je negovala tega svojega črvička, pač ni mislila in ni slutila, da je blažena mati onega, ki bo pogled svojega naroda dvignil do najvišjih ciljev, a ne samo dvignil pogled, temveč s svojim življenskim delom usposobil svoj narod za te cilje. — In v solncu ljubezni svojih roditeljev je preživel Krek svoja detinska leta. Kot deček in študent je vsrkaval vase lepoto svoje slovenske domovine, posebno še Gorenjske in njegovo mladeniško rahločutno srce je bilo kmalo prepolno čuvstev, prekipevalo je, in zunanji odsev vsega tega notranjega življenja so bile one pegmice, ki jih je zlagal kot dijak. Ne bom našteval njegovih pesnitev, tudi ne govoril o tem, kako v svojih študijah v gimnaziji, bogoslovju in na vseučilišču napreduje, kako zasebno vežba in bistri svoj razum, a kako ves ta čas zraven ne zaostaja njegova pesniška čuvstvenost in samo-vzgoja značaja. Pač zgodaj se je sam začel vzgajati v sinisju ideala, ki nam ga pozneje riše v svoji povesti: »Iz nove dobe", ko polaga mladenki Pavli v usta besede: »Kje pa se more človek naučiti kreposti, če ne v boju s svojo napačno ljubeznijo do samega sebe? Ko je ta premagana, je premagan najhujši sovražnik kreposti, pa tudi sovražnik naše sreče". Ko je šel dr. Krek v javnost, ni šel za svojo osebo po mandate, ni ga gnala sla po b o g a s t v u, ni šel po zunanji sijaj in posvetne časti: njegovo srce ga je znalo, da je uporabljal svoje zmožnosti in jih posvetil lačnim in zatiranim, ubogim in zani-čevanim. In takšnega ste ga videli vi, spoštovani rojaki, vedno med seboj na shodih, sestankih, društvenih in strokovnih zborovanjih, izobraževalnih tečajih, sploh pri vseh njegovih prireditvah, ki so služile ciljem, da dvignemo svoje ljudi duševno, da jim damo potrebno izobrazbo, da jih usposobimo povsod v življenju izhajati brez tujih jerobov, opiraje se na moči svojega uma in na bogastvo naše zemlje. — Krek je sprejemal in odlagal mandate, kakor je po svoji najboljši vesti vedel, da najbolj koristi svojemu narodu in kako najuspešneje vdejstvuje svoje čiste namene. Veleumi vseh časov in vseh narodov so. ustvarjali svoja neuinrjoča dela iz ljubezni do svoje domovine, do svojega naroda in do vere. In le s tem, da so koreninili do cela v njem in svoji dobi z vsem svojim mišljenjem ia čuvstvovanjem, so zamogli doseči tudi popolnost svoje dobe, Tako tudi naš Krek. — Versko - kulturna, narodna in socijalna vprašanja prepajajo našo dobo in rešitvi teh vprašanj je posvetil tudi Krek vse svoje duševne in telesne sile. Njegovi socijalni spisi, njegovo delo za slovensko zadružništvo in njegovo politično delo, ki ga je kronal z deklaracijo, vse to nosi pečat Krekove neumrljivosti pri našem troimenskem narodu, a tudi izven naših mej po evropskem kulturnem svetu. Vse to pa je tudi najčistejši izraz sodobnosti. — Le človek, ki ima poleg svojega obsežnega razuma tudi zlato srce I in jasno ve, kaj hoče in kako hoče, le človek s tako čistimi in idealnimi nameni, kakor jih je imel naš Krek, le takšen človek gre tako mirno in sigurno brez omahovanja, brez obotavljanja in brez bojazni svojo pot. Naš Krek je bil socijalist s srcem in razumom, toda priznaval ni onega materialističnega socijalizma, ki išče svoj višek v razrednem boju, temveč stal je na krščanskem temelju. Delavec pri tovarniškem stroju, delavec v ozki obrtniški delavnici, duševni delavec pri uradniški mizi in pri katedru, delavec tam zunaj v hribih z gnojnim košem na hrbtu in sajasti trpin v večnotemnih rudokopih: vsi so mu bili bratje, za vse je zahteval pravice, a opozarjal jih tudi na dolžnosti, ki jih ima vsakdo do človeške družbe, do svojega bližnjega. In on sam, v najvišji in najpopolnejši meri delavec, ki ni privoščil svojemu vedno snujočemu duhu in svojemu telesu več odpočitka, kakor ga je brezpogojno rabil, je znal vedno z ljubeznijo dvigniti k sebi in prikleniti nase vse, ki so hrepeneli po spo-polnitvi, po blagem in dobrem. Za to so se ga oklenili tako trdno njegovi učenci v bogoslovju, študentje na visokih šolah in zato so ga delavski sloji s ponosom imenovali svojega očeta. Toda bili so tudi ljudje, ki so se spodtikali nad njegovim vedenjem in izobraževanjem, nad njegovo nošo in njegovo kretnjo. Ej, vsi ti niso pojmili globoke^ odkritosrčnosti njegovega značaja, niso bili deležni one neizkaljene skladnosti ali harmonije med njegovo dušo in njegovin delom. Vsi tisti najdejo v svoji plitvosti zadoščenje le v praznem posnemanju konvencijonalnih aristokratičnih laži, ali pa so hinavci in sleparji, ki nosijo pač besedo „de-mokratizem" in »socijalizem" v ustih, da se pasejo ob lahkovernosti ljudstva in plezajo po hrbtu ljudstva na višja mesta, da tamkaj zadostijo svojemu lastnemu umazanemu osebnemu samoljubju. gre Barkovljanotn, ki so se teh imen najbolj obvarovali in se poslužujejo narodnih imen kakor nikjer drugod. Evo nekaj imen, ki jih imajo deklice 2., 3. in 4. razreda Ciril-Metodove ljudske šole v Trstu: Lidija, Romana, Arciza, Emilija, Dolores, Silva, Elda, Bruna, Severina, Almira, Palmira, Viola, Gilda, Marcela, Jo-landa, Erminija, Onorata, Regina, Hermenegilda, Gema, Alma, Norma, Evelina, Laura. Šopek lepih cvetk, kaj ne? — Naj bi nam bili Srbi v zgled, ki kršču-jejo vedno na starodavna, domača imena. Naša dolžnost je, da pokličemo v življenje stara, lepa slovanska imena. Naš narod vstaja, naj vstane tudi v tem pogledu. Naša duhovščina in naše učiteljstvo ima tu dosti neobdelanega polja; a vse to je i premalo. Trela je to čiščenje organizirati. Narodni svet naj bi prirejal tozadevna poučna predavanja in izdajal seznamke lepih, domačih imen (pa ne spake i la Lavoslav n. pr.) ter jih popaliziral. Uspeh bo krasen- 3. Narodna pesem. Narodna pesem ja pri nas na Tržaškem izumrla; ne le da ne vemo, kakšna je bila ta specielno tržaško-kraška pesem, ampak to v prvi vrsti obžalujemo, da tod mladina sploh ne pozna več narodnih pesmi. V pevskih društvih se poučujejo več ali manj le umetne pesmi, kar d& v tem oziru šola, nima za življenje pomena, in tako se godi, da poje r aša mladina po mesta in okolic* le laške ,klan-farske" pesmi. Namesto da bi se razlegale po naših gričih »Gozdič je že zelen", .Lipa", .Regiment" in slične, čuješ prepevati take pesmi, ki, ne le da nimajo nobene dobre strani, marveč ubijajo v človeku vsak pevski čut in so ponavadi tudi nemoralne. Kako kvarno vplivajo te popevke na narodni čuti Res je, da so skušali posamezni rojaki ovirati ta tujinski vpliv s tem, da skrbž za gojitev narodne pesmi po posameznih društvih (pohvalno omeniti treba kot primer tozadevna prizadevanja svetoivanskega župnika, v čigar Marijini družbi se zgledno goji narodna j pesem), toda vse to je za veliki Trst majhnega pomena. Ta prizadevanja treba posplošiti, treba organizirati, sistematično gojiti. Evo krasno delo, ki čaka Narodnega sveta za Trst: narodno pesem zopet udomačiti. Gospodarstvo — ,fštirih". Za nadaljne članke bo prav, ako navedemo nekaj glavnih določb iz kranjskega deželnega reda in poslovnika kranjskega deželnega odbora. Deželnega zbora nimamo že nekaj let, gospodarstvo deželnega odbora pa je za javnost knjiga zapečatena s sedmimi pečati. Javnost nima ne račanov ne poročil o deželnem gospodarstvu in vendar se gospodari z javnim in ne zasebnim premoženjem deželnih odbornikov. Veliko krivdo nosi tudi vlada, ki bi morala čuvati ustavo in postavo. Dežela Kranjska ima še kolikor toliko dobro ustavo in postave, toda — kaj pomaga mrtva črka, če pa pri vladi in deželnih odbornikih ni duha, ki bi oživljal. Njihov duh mori, zato oživimo — črko! Deželni zbor šteje 50 poslancev, — sedaj so tri mesta prazna — in bi se moral po najvišjem sklicanju shajati navadno vsako leto. Kakor vsi poslanci morajo tudi deželni odborniki obljubiti, da se bodo držali postav in da bodo svoje dolžnosti po vesti izpolnjevali. Deželni odbor, ki je upravni in izvrševalni organ deželnega zastopa, obstoji pod predsedstvom deželnega glavarja iz p e t e r o iz srede deželnega zbora izvoljenih prisednikov. Vsakemu prisedniku deželnega odbora se izvoli namestnik. Če kak odborov prisednik tačas, ko d e ž el n i zbor ne zboruje, umrje, odstopi, ali dalje časa ne more opravljati odborovega dela, nastopi namestnik, kateri je zanj izvoljen. Prisedniki deželnega odbora morajo stanovati v Ljubljani. Deželni odbor upravlja navadna gospodarska opravila deželne imovine, deželnih zakladov in zavodov. Za vse to kakor tudi za izvršitev sklepov deželnega zbora je odgovoren deželnemu zboru. Podrobna navodila za vse poslovanje dobi deželni odbor v posebnem pravilniku, ki mu ga da deželni zbor. Tak pravilnik je dobil sedanji deželni odbor dne 11. oktobra 1909. Ta poslovnik ponavlja temeljne določbe dežel-želnega reda in tako vnovič povdarja: 5 3. »Za vsakega deželnega odbornika je izvoljen nadomestnik (§ 13 d. r.). Če deželni odbornik umre, odstopi ali je za daljšo dobo, ki je daljša od enega meseca, zadržan izvrševati odborniške posle v času, ko deželni zbor ne posluje, vstopi v odbor nadomestnik, ki je bil izvoljen, da nadomestuje dotičnega odbornika (§ 13. d. r.). Nadomestnika pozove deželni glavar; isti posluje toliko časa, dokler nadomestovani odbornik zopet ne vstopi, oziroma dokler se ne izvrši voliiev novega odbornika". Kdor prvič bere ta §, bo takoj razamel, da deželni glavar v gotovih slučajih mora pozvati nadomestnika zadržanega deželnega »dbornika. Nadalje je zopet določeno: § e. »Deželni odborniki se morajo nastaniti v Ljubljani. Iz deželnih sredstev dobivajo letno odškodnino, katere visokost določi deželni zbor (§ 15 d. r.). Takrat pa, kadar posluje namesto deželnega odbornika njegov namestnik, gre odškodnina zadnjemu v razmerju z dobo njegovega poslovanja. § 7. »Dopust dovoljuje deželnim odbornikom deželni glavar. Kadar traja dopust nepretrgoma dalje kot mesec dni, je po nastop« dopusta pozvati v dsželni odb*r nadomestnika. Vsak d*ž*lni odbornik j« opravič*n, tudi v slučajih drugih zadržkov zahtevati, da se njegov namestnik pokliče v deželni *db*r za tsliko časa, dokler traja zadržek*. Zel* važen je S 8 »Deželni odbor je kot organ deželnega zbora dolžan varovati ustavna pravise in celotnost dežele, skrbno upravljati in braniti škod« deželno imovino, zaklad-; in zavode, kateri so izročeni njegovem« varstvu". Za naša razmišljanja o gospodarstva štirih bosta važna § 13. »Deželni odbor se mora pri upravljanj* deželnega zaklada in ostalih zakladov, ki so v deželni upravi, strogo držati določenega prorač*na. Prekoračiti proračun ali uporabiti prihranke v posameznih rubrikah za druge svrhe, kakor so določene, je dovoljeno izjemoma le tedaj, kadar je treba izpolniti nedvomno, a nepričakovano obveznost dotičnega zaklada. Za vsako prekoračenje posameanih r*brik je izprositi poznejšo odobritev deželnega zbora v prihodnjem zasedanju". In § u. »V slučajih nujne potrebe, ki zahtevajo hepre-računjene izdatke, sme dei*lni odbor tak izpadek izven dovoljenega proračuna na lastno odgovornost odrediti, če bi se tak izdatek ne dal odložiti do prihodnjega sklicanja deželnega zbora, ne da bi dotični svrhi pretila bistvena škoda; mora pa takoj zaoet-kom prihodnjega zasedanja naprositi deželni zbor odobrenja". V deželni službi so tudi službena mesta, katerih deželni odbor ne more zasesti, ampak ja ta praviaa pridržana doželnemu zbor*. Službe pa mora deželni odbor razpisati in ne oddajati pod roko. T spominu je treba ohraniti tudi § 32. »Če deželni odbor meni, da ne zadostujejo njegove pravice za izredne nujn* stvari, dolžan je prositi Njegovo c. in kr. apost*lsk* Veličanstvo, da skliče izredni deželni zbor". Prav tako je važen $ 38 »Deželni glavar določa seje deielnaga odbora. Praviloma se vrši seja vsaj enkrat na teden. Deželni glavar mora na predlog dveh članov deželnega odbora odrediti izredno sejo". § 44. pa pravi: § 44. »Kadar je predmet razprava zasebna korist odborovega člana, njegove zakonske žene ali njegovih sorodnikov do drugega kolena ali oseb, ki so ž njim do istega kolena v svaštvu, tedaj se dotični odborov član ne sme udeležiti posvetovanja". Za veljavnost sklepa je treba poleg predsednika prisotnosti rsaj treh deželnih odbornikov in odloč*je še z absolutno večino glasov. Po potrebi bomo navedli še druge določbe. Danes smo in kasneje bomo to storili zaradi pozablji-vega občinstva in nič manj pozabljivega — deželnega odbora. Narodno gospodarstvo. MADŽARI IN AVSTRIJSKO-OGERSKA BANKA. — Dr. M. — V nagodbenih vprašanjih delajo Madžari dosledno separatistislično politiko, vedno bolj se skušajo ločiti od Avstrije, in vendar se vidi pri vsaki takozvani nagodbeni zadevi, da Madžari Avstrijo izrabljajo. Zato imajo njihove težnje po popolnejši ločitvi samo dvojen smisel. Prvič na ta način Madžari politično zelo spretno izkoriščajo dejstvo, da je v Avstriji mnogo zelo merodajnih krogov, ki ne morejo pozabiti Velike Avstrije in imajo svet strah pred popolno ločitv jo med Avstrijo in Ogersko. Za rahle vezi, ki med obema še obstojajo, prinašajo radi tudi težke gospodarske žrtve, samo da se ohrani bahati navidezni sijaj državne skupnosti. Omenjeni krogi seveda ne vpoštevajo, da ravno to gospodarsko izkoriščanje Avstrije omogoča Madžarom krepiti lastno narodno gospodarstvo na naš račun, da se nas tem bolj gotovo otresejo, kadar bodo gospodarsko lahko brez nas izhajali. Drugič pa je vsak narod za popolno politično neodvisnost z veseljem pripravljen tudi na gospodarske neugodnosti ali celo žrtve. Poglejmo, kako izrabljajo Madžari skupno avstrij-skd-ogersko banko! Vpoštevajmo, da ključ za skupna bremena znaša 33-6%, to pomenja: od skupnih bremen obeh držav mora plačati naša država 66-4%, Ogerska pa i3-6*/». Že pri števil« podružnic in opravilnic se vidi ugodnejši položaj Madžarov, kar je posebno za nižje sloje velikega pomena. Tako so namreč bančne ugodnosti tega zavoda nižjemu ljudstvu na Ogerskem lažje dostopne. V 1. 1913. je imela avstrijsko-ogerska banka v Avstriji 56 podružnic in 81 opravilnic, skupaj 137 podružnic, na Ogerskem pa 42 podružnic ter 103, opravilnice, skupaj 145 podružnic. Povprečni znesek v 1. 1913 eskomptiranih (od banke sprejetih in izplačanih) menic je znašal pri avstrijskih bančnih zavodih 2157 K, pri ogerskih pa 1443 K. Že iz tega se vidi večji pomen avstrijsko-ogerske banke za mali kredit na Ogerskem kot v Avstriji, še bolj jasno pa iz celega števila eskomptiranih menic, ki je znašalo v Avstriji 1,622.290 kosov ali okolo 38°/», na Ogerskem pa 2,556.562 kosov ali okolo 62*'.. Seveda je število menic bolj okoren pripomoček za označbo dejanske *deležbe pri posojilu za obe državni polovici. Znesek eskomptiranih menic je znašal za tostransko polovico 3.824,237.267 K ali okoli 517«, za onostransko pa 3.688,197.728 K ali okolo 497«. Tudi ta števila ne nudijo točne slike, ker tudi posojilna (kreditna) doba posameznih menic igra veliko vlogo. Povprečno je znašala kreditna doba posameznih menic v 1. 1913 v Avstriji 30 dni, na Ogerskem pa 51 dni. — Vplačane menične obresti so znašale v Avstriji 19,330.000 K ali okroglo 887», na Ogerskem pa 31,305.000 K ali pa okroglo 61 •/•. Kredit avstrijsko-ogerske banke so torej izrabili Madžari v ravno nasprotnem razmerja, kakor je kvota ali ključ za razdeljevanje skupnih bremen. Pri lombardnih posojilih (posojilih na blago) je razmerje za Avstrijo nekoliko ugodnejše, namreč okolo 487., vendar pri ugodnostih, ki jih nudi avstrijsko-ogerska banka obema polovicama, ta posojila niso takd merodajna, njihovo razmerje do meničnih po-sojij je 1:5. Na upravo banke imate obe polovici popolnoma enak vpliv. Ta prednost, ki jih uživajo madžarski »mali ljudje" pri avstrijsko-ogerski banki, bo po vojni igrala posebno veliko vlogo. Nižjim slojem bo kredit silno težko dostopen in grozno drag. Hvalili bodo Boga, kjer imajo zdravo zadružništvo. Zadružništvo samo pa ne bo kos vsem zahtevam in potrebam. Če država resno misli na gospodarsko varstvo »srednjega" stanu, bi bila njena nujna naloga, omogočiti mu dostop do svetovnega kapitala. In zato je poklicana brez dvoma državna notna banka. Ta sličica pa kaže jasno, da je ta banka pri nas vse premalo demokratizirana. Značilno je, da je avstrijsko-ogrska banka na Ogrskem bolj demokratična kot v naši polovici. Kadar ne gre izključno za njegov žep, je tudi madžarski grof za demokratizacijo. Iz tujega žepa je za svoje ljudi lahko celo razkošno darežljiv, saj potem svoj žep lahko krepkeje stisne. Razmnožitev podružnic in opravilnic avstrijsko-ogrske b'anke, lažja dostopnost njenega kredita za naše male ljudi je zelo važna gospodarska zahteva za gospodarsko prehodno dobo. Zdra¥ifvo. TELESNE VAJE ZDRAVILO PROTI NERVOZNOSTI Š. — Ves svet je nervozen. Kako odpravimo bolezen? Vse polno je nasvetov; prvi pogoj je pa vendarle popolen mir, ne smemo se udajati otožnemu premišljevanju. Kdor ima kak resen poklic in mora skrbeti z delom zase in za svoje ljudi, ne bo imel dosti časa za premišljevanje in se bo lažje otresel nervoznosti kakor človek brez dela. Nervozni zdihuje I in stoka, a ne uporablja proti svoji bolezni nobenih i sredstev, ker mu manjka za to potrebne energije; | vse ostane pri starem, bolezen se slabša. Nervoz-nemu je vsak zdrav in krepak človek napoti, težke naloge so mu zoperne. Postane nadležen sebi in okolici, če mu dobra misel ne pokaže sredstva, kako na: se reši. Seveda mora bolnik najprvo skušati, da odpravi pravi vzrok bolezni, zlasti' melanholije. To je pač včasih nemogoče. A če gra, mora gledati na to, kako si organizem okrepi in ga utrdi proti poznejšim napadom neprijetna bolezni. Najboljše in najpriprav-nejše sredstvo so pač zmerna telesne vaje. A za nervoznega ni vsaka vaja pripravna; če j« pretežka, je uspeh ravno nasproten kakor si ga je bolnik želel. Več bi mu n. pr. škodovalo kakor koristilo, če bi se v mrazu kopal, če bi tekal za tekmo, dvigal težke uteži itd. Vzrok nemažnosti takih vaj je ja^en. Nervozni potrebsje miru. Težke vaje pa zahtevajo od mišič in živčevja velik napor, tem večji, čim težja je vaja. Takim zahtevam je' pa kos samo zdrav in tudi vajen človek. Za take vaje je potrebna tudi velika energija in močna volja; ravno teh pa nervozni nima, ker je orodje usode in domišljije. Treba je torej začeti s prav lahkimi vajami, takimi, ki se najbolj prilagodijo navadam iu zmožnostim bolnika. Ce hočemo zlo izdreti s korenino, moramo predvsem »krepiti notranje organe, srce in pljuča, moramo skrbeti za primerne hrano in predvsem za zadostno spanje. Znan* je. da ravno nervozni ljudje mišičje zelo težk* *kr*tijo, njegovo neprestana delovanje zdravljenje najbolj »vira. Najboljša vaja za začetek je neprisiljena hoja v prosti naravi. Premikanje s pravilnim dihanj em vpliva zelo dobro zlasti, ker daje mislim nove smeri in krepi ter oživlja duha z novimi vtisi. Tako potovanje v družbi veselih športnikov mora spraviti vsakega v dobro volj*. Ko smo tako začeli in telo nekako pripravili, se lahko lotimo vaj v sobi. Na vs^k način se pa moramo ogibati telovadbe, ki sestoji iz preveč raznolikih gibov ali pa ki se vrši prehitro, kakor n. pr. dviganje uteži s tal nad glavo v enem samem hipu. Sploh je najbolj pametno, č* pri gimnastiki v sobi orodja sploh ne rabimo, vsaj toliko časa ne, dokler ni živčevje dosti okrepljeno. Sicer so nekatere vaje navidezno včasih malo dolgočasne, a dobri vpliv bomo kmalu čutili. Uspešna podpora tem vajam so one, ki odgovarjajo vsakratnemu letnemu času; poleti n. pr. plavanje in veslanje, po zimi pa drsanje, tekanje s smučmi, sankanje. Zlasti priporočljivo je plavanje, ker zahteva krepko gibanje in pa pravilno dihanje. Na vrednost pravilnega dihanja »e povrnemo še v posebnem članku. Treba je pa paziti na to, da je voda zadosti topla, da lahko brez škode ostanemo v nji dalje časa. Mrzla voda večkrat več škoduje kakor pa koristi. Seveda ne velja za eno osebo isto kar za drugo, treba je poskušati in vprašati za svet. Zeio lep in zdrav šport, ki ga pa žalibog čimdalje manj gojimo, je ribji lov na zanjke, prinaša nam mir in nas neopaženo navadi na potrpežljivost, ki je nervoznemu tako potrebna. Če opazimo zboljšanje, pa ne smemo kar takoj preiti k težkim vajam, zlo bi s* lahko povrnilo. Le prav polagoma se mora prehod izvršiti; najbolje je, če nadaljujemo dolgo časa z lahkimi vajami in jih kvečjemu nekoliko razširimo. Kakor hitro pa smo prepričani, da smo zdravi in da smo s« nervoznosti otresli, tedaj so nam pa odprte vse panoge športa in začnemo živeti novo življenje. UTRUJENOST IN ODPOČITEK. v » Ze prevelika utrujenost telesa je lahko nevarna, če mu ne damo primernega počitka. Veliko bolj nevarna je pa utrujenost duha, bodisi glede posledic kakor tudi zato, ker jo navadno prepozno opazimo ali se pa ne zmenimo zanjo. Ni čuda, da se ravno ljudje najvišje kulture pogosto lako hitro zgrudijo. Znanost je odkrila gotove utrujenostne strupe v telesu, a še ni prinesla popolne jasnosti. Pozneje enkrat bomo morebiti lahko uporabljali sredstva za odpravo prenapornosti in delali natančne zakone proti utrujenosti, sedaj pa še nismo tako daleč. Zaenkrat je posameznik večinoma še vedno navezan na svojo lastno modrost in dobro bi bilo, če bi si v tem oziru vzgojil čute do najvišje popolnosti in si ustvaril jasno sliko. Slabe navade navadna posledica pomanjkanja časa v sedanjem modernem življenju, utrudijo ves organizem ali pa posamezne njegove dele. Mnogo ljudi n, pr. trpi — vsaj pred vojsko je bilo tako in bo-pozneje tudi — na sitnostih prebavljanja in nič ne-pomislijo, da so tega sami krivi; pozabijo namrečt da nam je narava dala usta za drobljenje in zmelje" vanje hrane in tako prihranila želodcu veliko dela-Če želodec včasih odneha in zboli, ni to večkra nič drugega kakor prevelika utrujenost, povzročena po brezobzirni uporabi. Pa ljudje na to navadno nič ne mislijo, dokler jih želodec sam ne spomni in sicer večji del na prav neprijeten način. Zato si tudi lahko razlagamo, zakaj bolj pazimo na utrujenost zunanjih mišič, akoravno ni tako. kočljiva kakor ona pri notranjih organih. Isto kakor za želodec velja tudi za srce, če ravno ne v isti Pri Kreku ni bilo nič izumetničenega. Bister je bil njegov pogled, krepka njegova beseda, odločna in izrazita njegova kretnja: Tako prime naš kmet za svoj plug in naš delavec za svoje orodje. Le popolna jasnost s svetom in s seboj je dajala Kreku to odločnost in sigurnost. Moč njegove misli in moč značaja pa je osvajala povsod razum in srca. Laž je zametoval v zasebnem in v javnem življenju, — Neizprosen je bil njegov boj proti vsemu navideznem^ zunanjemu, puhlemu in praznemu. Odlikovala gaje zmernost povsod in svojčas popolna vzdržnost v zavživanju alkoholnih pijač. In koliko je delal! Kako neprestano je snoval njegov duh in kako fizično utrujeno je bilo često njegovo telo ! Toda kljub vsemu temu in iskal vzpodbude ali pa omame v pijači. Milijone mu je zaupal njegov narod v svojih zadružnih organizacijah, a on je samo vestno gospodaril: revež je bil naš Krek ob svojem rojstvu, revež na višku svojega ustvarjanja, ko je kot revež umrl. Blagoslovljeno pa je bilo njegovo delo in dalo je neštetim dobrega kruha in sigurno eksistenco, narodu v celoti pa vedno večje blagostanje in vedno večjo gospodarsko in s tem^ tudi politično moč in veljavo. Ako niso takoj v začetku uspela vsa njegova prizadevanja, ni to njegova krivda, ampak krivo je nezadostno pojmovanje socijalnih naših nalog pri drugih in tudi nepopolnost drugih značajev. Oceniti in našteti ni mogoče v govc.ru, kako se je Krek trudil kot poslanec, da bi uveljavil povsod preprostemu ljudstvu njegove pravice, kako bi posebej delavcu trpinu priboril tudi človeka vredno materi-jelno eksistenco. Kako se je trudil, da bi s splošnim starostnim zavarovanjem olajšal večerno zarjo človeškega življenja nesrečnemu kmetskemu delavcu in kmetu samemu, ki mu brezčuten sin ali brezčutna ainaha često šteje in greni v star*sti aminj* grižljaje, kako tudi tovarniškemu delavcu, ki mu stroj in moreči vzduh v tovarni izpije vse njegove telesne sile! Da bi ne bili vrženi ti trpini, ki so pošteno vršili svojo nalogo, od brezsrčnega velekapila tja ven na cesto in dane bi tam umirali kakor zapuščeni in zanemarjeni gladni psi za plotom, temveč da bi mogli živeti človeško življenje, to je bil cilj Krekovega soeijalnega dela Na vse to je mislil, proti vsak*mu soeijalnemu zlu je iskal odpomoči in zdravila naš Krek. — T strankarskem boju ni iskal nikdar eilja in namena, ta boj je bojeval ie za poglobitev svetovnih naziranj in za ločitev duhov po teh naziranjih, d* bi se pri tem utrdili tudi značaji. Iz boja naj bi izšlo tem krepkejše tekmovanje za materijelni in kulturni napredek našega naroda. Bojeval je politični boj za razširjenje ljudskih pravic, da bi vse skoz aveljavil svoje demokratične in so*ijalne nazore. Ako pa je ta boj žalibog neverjetno in nepojmljivo razdivjal, po-surovel in razplamtel strasti ter postal eesto tako ostuden in izključno oseben, ni to njegova krivd*, ampak krivda drugih na desni in na levi. Izvali in bojevali so takšen boj ljudje, katerih srca so bila daleč od Krekovih pravih ciljev. Bridkost in ostudnost takšnjega boja pa j* moral občutiti Krek sam, kljub temu pa ni sam poseg*l p* te* orožju. t*ssv*e odvračal je od njega. In ko je prišla za aaš narod oua velika, pre-bridka izkušnja ob svetovni vojski, ko smo čutili vse posledice našega prejšnjega medsebojnega sum-ničenja, zastrupljevanja, natolcevanja in ponižanja, takrat je naš Krek zopet zvest svojemu imenu in svojim načelom že davno predel svoje niti neumorno, in ko so bila srca pripravljena, je z neustrašenostjo, ki je bila le njemu lastna, in s trdno v*ro, katere ni mogel omajati nihče, takrat torej je naš Janez lvangelist prinesel st*j**u aar*du «v*j* a*v* blagovest, katero je oznanil dne 30. maja preteklega leta. — Se isto leto pa je sredi neumornega dela za to svojo blagovest pod streho svojega prijatelja končal za nas tako nepričakovano svoje ne-omadeževano življenje ter tako postal Mozes svojemu narodu, kateremu je pripravil in pokazal pot v obljubljeno deželo, ki je sam ni dočakal. Še trdnejše, še iskrenejše pa so se ob njegovem grobu strnila bratska srca in vprašam vas, vi bratje in sestre: Ali ni danes, ko je napolnil duh Krekov nasa srca z medsebojnim spoštovanjem in ljubeznijo ob vseh razlikah našega svetovnega naziranja in osebnega mnenja, večjega napredka pri nas, kakor je bil prejšnja leta? Sedaj razumemo in izpolnjujemo njegovo oporoko, ki pravi: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite j le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje I zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje!" Sedaj pa tudi pojmimo vso vsebino njegovega neamrljivega izreka: »Š u ž e n j s t v o je veleizdaja*. Če mora Prešernov ortomir govoriti svojim t*varišem: »Največ sveta otrokom sliši Slave. Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi Si prosti volijo vero in postave!" Ne bomo mi posnemali Črtomira: naša je ta ljuba, lepa od očetov podedovana zemlja, na njej ostanemo in tukaj uresničimo Krekovo oporoko, v trdnem prepričanju, da: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim solncem sužnji dnovi". Ravnamo čisto v duhu Aškerčevih besed, ko pravi ob proslavitvi Prešernovi: »Naprej za solneem, ki v zdravici zadnji napil navdušen si mu prvi ti! Naprej, naprej ! - - - To svoje svetlo soln«e Prižgemo si v bodočnosti sami !* In 17 let je preteklo po teh pr*roških besedah, ko je vstal največji Jugoslovan, naš Krek, in prižgal našemu narodu to solnee. Tak človek, kakor je bii Krek, je pac smel v samem sebi reči to, kar je rekel Krek svoj čas * državnem zboru: »Ako Bog da, pod mojim skromnim duhovniškim oblačilom bo tolklo srce, ki veže z zvestobo do cerkve tudi zvesto ljubezen do revežev in zatiranih, resnicoljubnost in sovraštvo vsem izkoriščevalcem, oderuhom in hinavcem*. In tolklo je res to Krekovo srce tako do svojega zadnjega utripa, pa naj je bil potem izkoriščevalec, oderuh ali hinavec posamezen človek ali pa celi narod, odnosno bolje: njegovi voditelji. Krekovi učenei in častilci so ob njegovi petdesetletnici postavili na čelu knjige, ki podaja odlomke iz njegovega delovanja, lep* in iskrene Ca*-karjeve besed*: »Moje delo je knjiga ljub*zni. Odpri j*, domovina, da boš videla, kdo ti j« pravice* sin! Dal se« ti, kar sem imel; če ja bilo veliko ali m a le — Bog je delil, Bog razsodi! Dal sem ti svoj* sre* iu svoj razum, svojo fantazijo in sv*j* b*s*do, dal seia M svoje — življenje. — Kaj bi ti še dal?" Res: vse je dal naš Krek in legel potem v grob. Mi vsi pa bomo častili njega in njegov apomia najlepše, ako nam bo naš Krek vaor pri našem delovanju in čuvstvovanju, ako bomo ostali posebej zvesti njegovi oporoki, in bo naša vera pri našem poštenem del« tako trdna, da pridejo naši prijatelji in nasprotniki do prepričanja: prej zap«sti I solnce na nebeškem svod« svoj* pat, kak*r pa Sloveaei Krek*v* oporok*. meri; srce namreč na prenapor kaj hitro odgovori. Ne smemo pozabiti, da je odmor med dvema utripoma srca kratek počitek; mora ga imeti, da nadaljuje svoje življenjetvorno delovanje, Če pa sree preveč uporabljamo, mora pogosto dvakrat udariti v istem času, ki mu je odmerjen za en sam utrip ; in to mu mora škodovati, če se ponavlja ali pa pre- j dolgo traja. Čut utrujenosti je varstveno sredstvo narave, in najboljše je, če se takih klicev narave navadimo in jih ubogamo. Naše telo in pa ura najfinejše sestave se razlikujeta v tem, da daje telo od časa do časa take varnostne klice, ura pa ne. Če bi tega ne bilo, bi telo ravnotako kar naenkrat odpovedalo kakor odpove ura, če se je pokvaril en del. Upoštevati moramo torej te signale; in ni slučaj, da so posebno modri ljudje bili skozaj vedno zdravi in so postali zelo stari, akoravno njihovo telo ni bilo bogvekako krepko. ZDRAVbTVENI POMEN PEŠHOJE. „Yse bi bilo boljše, če bi več hodili," je rekel veliki turist in pesnik Settme. Ta beseda velja zlasti v zdravstvenem oziru. Največji zdravniki soglašajo z ljubitelji narave, da ima pešhoja za zdravje velikanski pomen. Moja krepi odporno silo telesa proti obolenju in izdatno zviša moč duha, je najboljše sredstvo proti boleznim in hiranju. Ni pa treba, da gremo na najvišje vrhove; prenapeta turistika nasprotno še škoduje, če ne pazimo na možnost izrabljanja telesnih moči in če gremo samo zato na gore, da se pozneje bahamo in ponašamo, kje vse smo lazili. Pretirana turistika je nekaj smešnega in zoprnega spričo lepote in veličastnosti narave. Turistika v pravem pomenu nudi seveda več zdravstvenih prednosti kakor hoja po ravnini in zmerno turistiko moramo iz zdravstvenih ozirov najbolj priporočati. Kdor pa vsled pomanjkanja časa ali denarja ne more na gore, naj pa hoje nikar ne opusti ravno sedaj spomladi je najlepši čas za daljše poti po polju. Kdor le štirinajst dni neprenehoma hodi po gozdih, gričih, travnikih in poljih, je za osveženje svojega duha, za ojačenje živčevja in odporno silo vseh organov telesa dosti več naredil kakor če bi se cele mesece valjal v kakem modernem kopališču. Predvsem je pri daljših turah velikega pomena neprestano bivanje v prosti naravi, v svežem zraku. Pljuča so morala doma — zlasti pozimi — sprejemati zračne zmesi najdvomljivejše vrednostne vsebine; sedaj pa uživajo najkrepčilnejšo zračno hrano, skoro prosto škodljive ogljikove kisline, bogato pa zdravega kisika. Velikanski, največji dobiček je pa tale: Kdor se telesno ne trudi posebno, kakor se npr. meščani ne, ta sprejme navadno pri vsakem vdihu svež zrak samo v majhen del pljuč, dočim ostane v ostalem delu stari, slabi in izrabljeni zrak. Tako dobivajo krvna telesca le malo svoje hrane, kisika namreč, vrhtega pa pljučni mehurčki opešajo in se polagoma skrčijo, ker nimajo dela, zlasti na koncu pljuč; njihova odporna sila se zmanjša in ne morejo se ustavljati vnetju pljuč, pljučnici in drugim takim boleznim. Zato se pa začno vse pljučne bolezni, vod najnavadnejše do najnevarnejše, v koncih pljuč. Če hočemo to preprečiti, moramo one mehurčke navaditi na zrak, jih moramo prezračiti; to je pa najlažje, če močno dihamo, kar nam prinese ravno trajna pešhoja. Naenkrat tega uspeha ne moremo doseči, da bi npr. kar začeli z globokim vdihanjem. V pomladi moramo biti pri hoji seveda previdni, ozračje je ohlajeno, le polagoma pregreje solnčna toplota vso okolico. Tla se segrejejo večinoma šele v več tednih, ker so sprejela pozimi veliko ledu in mraza. Ravnotako ostanejo dalj časa mrzle tudi spodnje zračne plasti. Zato moramo paziti, predno se vsedemo. Sedaj seveda je ta nevarni čas že prešel. Posebno se je pa treba ozirati na primerno obleko. Ne smemo takoj odložiti vse spodnje obleke, če nastopijo topli solnčni dnevi, sicer se navadno kesamo. Kdor ima opraviti v šoli ali pisarni ali pa v prodajalni, naj bi se nasrkal krasnega pomladanskega zraka s tem, da bi šel pred delom vsaj eno uro ven na prosto, pa naj bo vreme kakršno hoče. Nikdar ne uživamo čuta življenja tako čisto in popolno kakor kakega lepega pomladanskega jutra. Za starejše ljudi je pa vsak jutranji pomladanski sprehod naravnost z račna kopel z najboljšimi posledicami. Kultura. K K REKO VEMO SPOMENIKU — NEKAJ MISLI. V. M. (Dunaj) — Slovenski narod se je že zbudil iz sanj kralja Matjaža in z mrzlične naglico hiti za duhom časa, da ne zamudi nobene še tako malenkostne prilike v teh velikih easih. Ta naglica in preobilica dela na narodno-političnem polju se zrcali v vsem delovanja po naši domovini. Resnica je, da je na narodno - političnem polj« včasih dobro kovati železo, ko je najbolj vroč«, ni pa tako pri umetnosti. To delo potrebuje treznega in mirnega preudarka in ne sme biti odvisno od posameznih trenutkov. Noben odbor in umetnik ne moreta ustvariti v takih razmerah, ki vladajo sedaj, umotvora, ki bi mt vojna saj nekoliko utisnila svojega značaja. Prav je, da se zgradi za spomenik potrebna podlaga v času, ko je navdušenj« tako veliko, a nikakor ni dopustno, da bi že v tem času, ko ■ živimo tako brzo življenje, odločali končno o spomeniku, ki naj bi pričal na vse večne čase o ljubezni in jivaležnosti naroda do njegovega duševnega kralja. Če se mu postavi takoj nagrobni spomenik, ki naj nadomešča nagrobno napisno desko, je popolnoma upravičeno. In zelo dobro je pogodil dr. Izidor Cankar v svojem članku, ko se zavzema za preprost in cenen nagrobnik, ki bi bil tudi lahko kmalu dogotovljen. — Glavni in edini spomenik pa naj bo nekaj veličastnega, ki bo vanj jugoslovanski narod vlil vse, kar čuti danes do svojega buditelja. Napačen je bil takoj početek, da se je misel o spomeniku omejila popolnoma na lokalno obzorje. Zdi se mi ravno tako, kot bi večja občina sklenila svojemu županu iz hvaležnosti postaviti nekoliko večji spomenik, kakor je sicer navada po drugih občinah. Tukaj ne smemo pozabiti da hoče jugoslovanski narod svojemu nekronanemu vladarju postaviti večni spomenik. Če se postavimo na tako stališče, morajo padati takemu načrtu cela poslopja, bodisi nova ali stara, ako začuti umetnikova duša, da je to potrebno za pridobitev prostora njegovemu umotvoru. Umetniško delo učinkuje še le takrat, ko je izpostavljeno pravi solnčni luči, srečni okolici, in položeno v krasno umetniško izdelani okvir. Naravnost brutalno pa je za umetnika, če mu je odbor odmeril le gotovo število kubičnih metrov zraka za njegov umotvor. Ne čuti li odbor, da umetniku zbije dleto iz rok, ko mu kaj tacega predpisuje? Umetnik naj izvrši umotvor, kakor mu veleva duša. Ko je delo v osnutku dovršeno, potem šele je čas, da pristopijo arhitekti in sporazumno z umetnikom določijo okvir. Tudi Krekov spomenik mora dobiti tako okolico, ki bo zmožna vsakomur vsaditi podlago za razumevanje tako veličastnega umotvora, kakoršnega pričakujemo. Da tacega prostora v Ljubljani ni, je čisto lahko umljivo. Moral bi biti gol slučaj, da bi spomenik, ki še ni niti v osnutku dovršen, harmoniral s prostorom, ki je ravno slučajno še prost in po zaslugi mestne občine tudi na razpolago. V naši pre-stolici danes nimamo tacega prostora, ki bi bil primeren za preureditev. Vedno in vedno bi pričal tak prostor vsem, da so krojači na umetniškem polju dobro ali slabo prikrajali trg. Nobeno mesto po vojni ne bo zidano po ti6!em regulačnem načrtu kot je bilo pred vojno že končno sklenjeno. Saj' smo zadnje čase tako hitro živeli in bomo še nekaj časa, da bomo imeli čez desetletje popolnoma druge potrebe, kot smo si jih pred svetovno vojno zamislili kot za edino važne za bodoči čas. Lahko vidimo, da danes niti ne moremo iskati prostora v Ljubljani, ki je tik pred velikim obratom z ozirom na prezidavo. Ako se postavi spomenik čez dve leti po načrtu, ki naj bi bil sprejet letos oktobra, bi za tisti hip morda zelo lepo učinkoval in prepričan sem o splošni veliki hvali, a ravno tako tudi vidim moralnega mačka odločilnih faktorjev samih, ko bodo izprevideli, da je tok časa in zahtev šel preko njihovih glav in spomenik potisnil v kot, kjer bo pristopen le zgodovinarjem in starinoslovcem Moja misel je tedaj: Dobro je, da se spomenik v načrtih izvrši in celo izdela, a nikakor še ne postavi. Delo dosedanjega odbora se lahko nadaljuje, a želeti bi bilo, da se poveča število članov razsodišča in pred vsem vpokliče tudi druge Jugoslovane poleg Slovencev, saj v razsodišče. Da se eni zavzemajo za prostor med vrvenjem vsakdanjega življenja, drugi zope tza zelenje in prosto naravo, kjer vlada mir, je prav; a najlepše in najpripravnejše za spomin Krekovega genija je pa, če se oboje združi, življenje v bližini spomenika je gotovo priporočati, nikakor pa ne tik okoli spomenika. Način take združitve je zelo dobro pogodil dunajski arhitekt pri osnutku spomenika rajnega vladarja na prostoru pred votivnico. Na eni strani univerza, vrvež kakoršnega opaziš le pri čebelnjaku; na drugi strani banka, največja opora gospodarskega razvoja; na južni strani Ring s tovornim in osebnim prometom; v ozadju pa votivna cerkev v fron-talni obliki, obdana od obeh strani z večjimi in manj-imi paviljoni, kjer bode ukažejna visokošolska mladina črpala vedo v raziičnih laboratorijih. Okoli in okoli spomenika tedaj velikomestni promet, a vendar stoji spomenik v naravi in zelenju, obdan od duševnih in fizičnih sil. Lepo izpeljana pota, posejana s senčnatimi drevoredi, nudijo vsakomur udobae oddih ali pa prostor, kjer si duševni delavci lahko izmenjavajo svoje misli. Kje pa naj se zbira jugoslovanska mladina, Se ne ravno okoli največjega Jugoslovana? Kje aaj so »arod odpoeiva, gredoč iz eerkve, kakor pri spome-»iku ljudskega junaka? Ako bi hoteli kaj tacega ustvariti v naši prestoliei, je • Pogačarjev trg za te premajhen in nima nobene primerne oblike za spomenik. Vse bi bilo, kot nametano in stlačeno ali od vetra skupaj nanešeno. Kakor hitro sta odbor ali umetnik prisiljena h kompromisom, j® že bistvo umetnosti izpodkopano in z mirno vestjo lahko pričakujemo v naši prestoliei enega pokvečenega dela več. Proster radi spomenika, a se spem«aik radi prostora! Dnevi darovanja m slovenske sEepce, invalide °m vojne sirote. ROJAKI! C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani je dovolilo podpisanemu društvu in odboru, sestavljenemu iz zastopnikov raznih slovenskih strank in slojev, z odlokom dne 17. maja štev. 2664/Pras. da se smejo v dnevih od 1. do4. junija nabirati darovi za slovenske slepce, invalide sploh in vojne sirote po celi deželi kranjski. Imeli smo že mnogo darilnih tednov in zbirk. A nabrane svote so šle večinoma v razne centrale. Sedanja zbirka pa se bo porabila izključno le za naše ljudi, naše rojake, nase domače žrtve vojne. Zato se s tem večjim zaupanjem obračamo do vseh rojakov z lepo in nujne prošnjo, da naj se v navedenih dnevih z blagimi darovi spomnijo naših ubogih trpinov, ki jim je kruta vojska oropala oči, noge, roke ali zdravje ali očeta. Državna preskrba teh revežev je daleko premajhna, zato mora vmes poseči zasebna milosrčnost. In komu naj pomagamo, če ne svojim ljudem, ki so del našega naroda, naš up in naša bolečina . . .? Potrebe so velike. Nočemo državi odvzemati njene dolžnosti, marveč naloga podpisanega odbora je le, pomagati našim ljudem, da pridejo do svojih p