264
Kratkočasnice.
¦  (Resnična prigodba iz G o renskega). Neki sin je med letom večkrat pisal svojemu očetu ter ga v potrebi prosil za to in uno. Na nobeno pisanje pa ni bilo odgovora. Ko šolski prazniki nastopijo, pride sin na pol bos domu. Žalosten poda roko svojemu očetu in reče: „Zakaj nek mi na nobeno pismo niste odgovorili? Skoraj bi bil mogel zavoljo revšine šolo na kol obesti. Preprosti oče mu prav dobrovoljno odgovori: „Veš, ljubi moj, brati ne znam; rad pa tudi nimam, da bi vsi vedili, kaj mi pišeš. Tukajle pod tramom sem prav dobro tvoje pisma shranil iu si mislil, kadar prideš domu, mi jih boš vse sam nar bolje vedil razložiti4'. Na to seže oče na polico pod tram in potegne cel šop zapečatenih pisem doli, pa jih poda sinu.
*  (Resnična prigodba iz Berolina.) V večjih mestih ne jemljejo radi hišni gospodarji tacih ljudi za goste v hišo, ki imajo več otrok; pervo vprašanje je tedaj večidel, če si kdo stanovanja išče: ali ima kaj otrok ? V Bero-linu pride delavec k hišnemu gospodarju, ki je na hišne vrata nabil razglas, da je v hiši njegovo stanovanje prazno, in ko mu na vprašanje: ali ima kaj otrok? odgovori, dane, ga vzame v hišo. Ves začuden pa zapazi hišni gospodar berž drugi dan, da pet fantov po dvorišu skače. Ves razkačen jo udari gospodar gori k delavcu in mu reče; „Gerdo ste me nalagali, hitro se poberite iz moje hiše!" „„Kako to?k— ga zaverne delavec. „Cigavi pa so oni smerkolini, ki se pretepajo doli po dvorišu?" zarenči gospodar. „„0, to so otroci moje žene"" mu odgovori delavec. „Se ve, da Vaše žene in pa Vaši!" — še huje zarenči gospodar. „Ne bo dal, gospod!" — se mu posmeja mož — „jez sem svoje žene drugi mož — oče vseh teh peterih otrok je že pred tremi leti umeri; jez nimam še nobenega otroka". — Z dolgim nosom jo je mogel odlaziti hišni gospodar.